Uradni list

Številka 108
Uradni list RS, št. 108/2005 z dne 2. 12. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 108/2005 z dne 2. 12. 2005

Kazalo

4714. Odlok o lokacijskem načrtu SR – CE SEVER II, stran 11581.

Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) ter 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 45/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) je Mestni svet Mestne občine Celje na seji dne 29. 11. 2005 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu SR – CE SEVER II
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Podlaga za občinski lokacijski načrt)
Podlaga za občinski lokacijski načrt (v nadaljnjem besedilu: OLN) je Celjski prostorski plan (Uradni list RS, št. 86/01). V njem je predmetno zemljišče opredeljeno kot območje proizvodnih, servisnih in gospodarskih dejavnosti. Celjski prostorski plan za to območje predvideva izdelavo občinskega izvedbenega prostorskega akta.
2. člen
(Vsebina odloka o občinskem lokacijskem načrtu)
Odlok o OLN za območje SR – CE SEVER II določa obseg ureditvenega območja z mejo, funkcijo območja s prostorskimi ureditvami, pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in ureditev, rešitve prometne, energetske, komunalne in druge infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter tolerance.
3. člen
(Sestava občinskega lokacijskega načrta)
Občinski lokacijski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.
(a) Besedilo odloka:
– obseg ureditvenega območja,
– funkcija območja,
– opis prostorskih ureditev,
– pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in ureditev,
– rešitve prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– etapnost izvedbe,
– drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta.
 
(b) Grafični del, ki obsega:
– katastrski načrt z vrisano mejo območja M 1:1000
– prikaz zasnove rabe prostora M 1:1000
– ureditvena situacija M 1:1000
– situacija komunalnega in energetskega omrežja M=1:1000
– situacija prometnega omrežja M 1:1000
– prikaz gradbenih parcel in nova parcelacija z elementi zakoličbe za posamezne nove objekte M 1:1000.
 
(c) Seznam prilog:
1. Povzetek za javnost
2. Izvleček iz prostorskih sestavin planskih aktov Mestne občine Celje
3. Obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta
4. Strokovne podlage
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora:
– Telekom Slovenije d.d., Ljubljana
– Elektro Celje d.d., Celje
– Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Ljubljana
– Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Celje
– Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota Celje
– Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Celje
– Vodovod kanalizacija Celje
– Geoplin Ljubljana
– Energetika Celje
– Mestna občina Celje OOPK, Referat za promet,
– Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Celje
– Agencija RS za železniški promet, Maribor
6. Spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega načrta
7. Program opremljanja zemljišč za gradnjo
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
4. člen
(Lega območja)
Ureditveno območje leži na severnem delu središča mesta Celje, na jugozahodnem vogalu križišča zahodne obvoznice in Mariborske ceste in je veliko cca 3,00 ha.
5. člen
(Meja ureditvenega območja OLN)
Meja lokacijskega načrta je razvidna iz grafične priloge – katastrski načrt z vrisano mejo območja, ki je sestavni del tega odloka. Ureditveno območje obsega naslednje parcele oziroma dele parcel: št. 339/1, 345/1, 345/2, 345/5, 345/6, 345/7, 345/8, 346, 347, 348, 2500/6, 2501/1 in del 2508/1, vse k.o. Celje.
6. člen
(Površine)
Ureditveno območje OLN je na zahodu omejeno z Vrunčevo ulico, na vzhodu z Mariborsko cesto, na severu z zahodno obvoznico in na jugu z železnico. Sosednje ceste in železnica niso vključene v območje OLN. Na severovzhodu je območje omejeno s povezovalno cesto zahodna magistrala – Mariborska cesta in meji na ureditveno območje lokacijskega načrta za novo ureditev bencinskega servisa Petrol. Območje obsega 2,83 ha in je razvidno iz grafične priloge.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
7. člen
(Funkcija in prostorske ureditve)
(1) Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta je v skladu z določeno namensko rabo namenjeno centralnim in storitvenim dejavnostim: obsega poslovne, kulturne, storitvene, izobraževalne dejavnosti, pa tudi stanovanja in dejavnost nastanitve.
(2) OLN ureja naslednje predvidene gradnje in ureditve:
Novogradnje
– novogradnje objektov in prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture ter enostavnih objektov
Rekonstrukcije, adaptacije, spremembo namembnosti ter ureditve okolja
– rekonstrukcije, adaptacija historičnega objekta mlina kot enote kulturne dediščine v skladu s pogoji ZVKD OE Celje
– urejanje parkovnih površin okrog historičnega objekta mlina
– urejanje zelenih površin
Rušitve
– rušitve obstoječih objektov (razen historičnega objekta mlina)
IV. URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN UREDITEV
8. člen
(Oblikovanje objektov, drugih ureditev in zelenih površin)
(1) Namen in funkcija, velikost in pogoji oblikovanja vseh objektov so podani grafično v ureditveni situaciji.
Ureditev parkirišč, novih cest in drugih prometnih objektov je podana grafično v situaciji prometne infrastrukture.
Ureditev zelenih površin je prikazana grafično v ureditveni situaciji.
Gradbene meje objektov so maksimalne, možni so odmiki v notranjost zazidljive površine, navzven ne.
(2) Za posamezne objekte veljajo naslednje usmeritve za oblikovanje:
Oblikovanje objektov mora glede na lego neposredno ob mestnem središču, kjer je orientiranost fasad na mestne vpadnice in mestno jedro, s členitvijo fasad in zamikom etaž ter z elementi, kot so vetrolovi, fasadna oziroma strešna maska, balkoni v stanovanjskih delih in podobno ter uporabo več materialov (steklo, beton, različne fasadne obloge) optično zmanjšati volumen. Napise z označbo objekta je dovoljeno vključiti v okviru maksimalnega višinskega gabarita projektiranega objekta.
(3) Objekt A (jugozahodni objekt)
Objekt je namenjen poslovnim, trgovskim, izobraževalnim, stanovanjskim in nastanitvenim ter drugim centralnim dejavnostim.
Gradbena meja objekta je 90,20 m x 40,20 m v ožjem in 57,40 m v širšem delu, pri čemer je znotraj meje zazidljivosti potrebno zagotoviti 20% praznega prostora kot parterni, komunikacijski prostor med objektom in parkirišči oziroma zunanjo ureditvijo, maksimalne etažnosti P+3, pri čemer je mogoča gradnja kletne etaže in mogoč zamik zgornjih etaž objekta iz gradbene linije pritličja, ki je označena v grafičnih prilogah in ujemanje z gradbenimi linijami dominantnih objektov v okolici (zgradba bivše Kovinotehne, vojašnica, bodoča stolpnica v Tehnološkem parku ipd.), višina objekta je maksimalno 15 m, v južnem delu je mogoč prizidek. Pri projektiranju objekta je potrebno pri določitvi velikosti in namembnosti preveriti število parkirišč; potrebno število parkirnih mest pa je možno zagotoviti predvsem v podzemni garaži v kleti objekta.
Objekt se lahko znotraj podanih gradbenih mej in regulacijskih črt razdeli na več ločenih ali medsebojno povezanih objektov. Vsakemu delu se določi tudi gradbena parcela po merilih 9. člena tega odloka.
(4) Objekt B (severovzhodni objekt)
Objekt je namenjen poslovnim, trgovskim, mešanim in drugim centralnim dejavnostim.
Gradbena meja objekta je 73,00 x 31,50 m, višine max. 10 m, pri čemer je znotraj meje zazidljivosti potrebno zagotoviti zadostno površino praznega prostora kot parterni, komunikacijski prostor med objektom in parkirišči oziroma zunanjo ureditvijo, maksimalne etažnosti P+1, mogoč je zamik zgornje etaže objekta iz gradbene linije pritličja, ki je označena v grafičnih prilogah.
(5) Objekt C (mlin)
Objekt je obstoječ in ga je potrebno zasnovati kot prenovo v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem, ki ga pri projektiranju izda pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. Ob objektu je potrebno porušiti nadstreške, ki niso del osnovne stavbne mase, zunanje površine v okviru gradbene parcele pa oblikovati kot možnost odprtega javnega prostora. Parkirišča so mogoča za invalide in dostavo ter kratko parkiranje in so podrejena oblikovanju zunanjega prostora. S soglasjem pristojnega zavoda so v okviru gradbene parcele mogoči prizidki k objektu (sodobni vetrolovi, nadstreški, potrebne komunikacije, vezni elementi ipd.).
(6) Zunanje in prometne površine
Odprti prostor v obravnavanem območju je po funkciji dveh vrst: površine, namenjene pešcu, in večnamenske površine. Površine, namenjene pešcem, so tlakovane in zelene površine, večnamenske površine so namenjene tudi dostavi, urgentnemu in servisnemu dovozu, hitremu parkiranju.
Za ureditev prometa je potrebno v skladu z izhodišči iz grafičnega in tekstualnega dela tega odloka projektirati nove cestne in površine za mirujoči promet. V projektni dokumentaciji mora biti rešena celotna prometna, komunalna in energetska infrastruktura ter ureditev zelenih površin.
(7) Zelene površine
Obvezna je zasaditev dreves ob zahodni magistrali in Mariborski cesti in na območju parkirnih ter drugih zunanjih površin. Na vseh za to predvidenih površinah se zasadi rastlinska vrsta lipa ali druga ustreznejša drevesna vrsta, ki se določi s projektno dokumentacijo. Pod drevesi se manjše površine med parkirišči zasadijo s pokrovno rastlino. Druge proste zelene površine se uredijo kot oblikovane tratne površine. Ostale zasaditve grmovnic so stvar projektne dokumentacije za ureditev okolja.
9. člen
(Merila za določitev regulacijski črt)
(1) Gradbena parcela
Gradbene parcele so določene na osnovi namembnosti in velikosti obstoječih in predvidenih objektov.
Lastniki zemljišč morajo zagotoviti gradnjo, urejanje in vzdrževanje komunalne infrastrukture, ki poteka preko gradbenih parcel območja.
Gradbeno parcelo objekta A je možno deliti na 2 ali več manjših gradbenih parcel.
(2) Gradbena meja
Določena je gradbena meja, ki je predvideni objekt in konzole ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost z upoštevanjem gradbene linije objektov.
(3) Gradbena linija objektov na terenu
Določena je gradbena linija objektov na terenu, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti.
Določena je gradbena linija pritličja. To gradbeno linijo je možno spreminjati glede na konstrukcijo objektov.
(4) Gradbena linija v nadstropju
Načeloma je gradbena linija konzolnih delov objekta in drugih delov v etažah odmaknjena izven gradbene linije objektov na terenu.
(5) Kota
Kota pritličja ne sme biti nižja od hodnika za pešce, ki poteka v obrobju kareja. Pritličje je možno dvigniti za največ 45 cm nad koto terena. Objekti in zunanje ureditve se višinsko prilagajajo toleranci +/-0.5 m.
Višina objekta predstavlja maksimalni višinski gabarit. Vse naprave in napeljave (stojne instalacije), ki so montirane nad višino venca, morajo biti ustrezno arhitektonsko oblikovane ali zakrite.
(6) Gradbena linija kleti
Gradbeno linijo je mogoče določiti v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in lahko sega izven gradbenih meja objekta.
V. REŠITVE PROMETNE, ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
10. člen
(Prometna infrastruktura)
(1) Obstoječi cestni dovoz na ureditveno območje z Mariborske ceste se ohrani. Dovoz z Vrunčeve ulice z zahodne strani se izvede kot priključek z juga z desnim zavijanjem. V primeru sprememb dostopa z zahodne magistrale (omogočeno levo zavijanje iz smeri severovzhod) se Vrunčeva cesta rekonstruira z novim tretjim levim zavijalnim pasom za dostop v območje.
Znotraj območja se uvede nova cestna povezava, ki omogoča povezavo Mariborska cesta–Vrunčeva ulica. S severozahoda je s povezovalne ceste Mariborska–Vrunčeva, ki služi kot servisna cesta predvidenemu bencinskemu servisu, omogočen dovoz na parkirišče na severozahodu obravnavanega območja. Dovoz je omejen za vozila iz zahodne magistrale iz smeri zahod. Vse naštete ureditve so razvidne iz ureditvene in prometne situacije.
Dovozi v območje so že obstoječi, dovoz z Mariborske ceste se ne spreminja, rekonstruira se od začetka vstopa v območje. Dovoz s povezovalne ceste na severozahodu območja se rekonstruira kot je razvidno iz grafičnih prilog.
(2) Mirujoči promet:
Za objekte komercialne narave se predvidijo parkirišča, kot je prikazano v ureditveni situaciji in prometni situaciji. Parkirišča so lahko tlakovana drugače kot dovozne ceste, lahko pas o asfaltirana. V splošnem je dosledno potrebno upoštevati standard 1PM/30 m2 nakupovalne površine za nakupovalne centre, za upravne prostore 1PM/30 m2 pisarniške površine, za stanovanja 1,25 PM/stanovanje in za nastanitvene kapacitete 1PM/2 postelji. Za druge funkcije se uporabijo določila prostorskega reda, aktualni standardi, pravila stroke in primeri dobre prakse.
Ob objektih so predvidena parkirišča s kapacitetami, razvidnimi iz grafičnega dela OLN. Pri projektiranju je potrebno zagotoviti tudi 5% parkirišč za invalide pri vhodih v objekte.
11. člen
(Zbiranje in odvajanje odpadnih in padavinskih voda)
(1) Za celotno območje OLN je predviden ločen sistem odvodnjavanja odpadnih in padavinskih voda.
(2) Recipienta za sprejem odpadnih voda iz obravnavanem območja sta obstoječa javna kanala ob Mariborski cesti in Vrunčevi ulici. Oba sta kolektorja, ki odvajata mešane odplake iz naselja.
Območje je lahko do izvedbe celovitih protipoplavnih ukrepov ob visokih vodah Savinje poplavljeno. Zato je potrebno izvesti ukrepe, da v primeru polplave ne poslabšamo poplavne varnosti območja.
Na obravnavanem območju se uredi ločen sistem odvajanja odpadnih voda. Padavinske vode iz strešnih površin vodimo po novo predvideni interni kanalizaciji do ustrezno dimenzioniranih ponikalno zadrževalnih objektov, ki so preko prelivov vezani v obstoječo kanalizacijo. Padavinske vode iz okolja odvodnjavamo na enak način le s tem, da jih predhodno očistimo v ustrezno dimenzioniranih koalescenčnih lovilcih olj. Zunanje površine je potrebno obdelati v takih materialih, da so deloma vodoprepustni (tlaki, travne plošče in podobno).
(3) Odpadne komunalne vode iz objektov vodimo po novo predvideni kanalski mreži direktno v obstoječo javno kanalizacijo.
(4) Glede na v času izdelave OLN še neznane natančne podatke glede uporabe objektov je potrebno za projektiranje objektov pridobiti projektne pogoje in soglasja upravljalca vodovodnega omrežja.
12. člen
(Vodovod)
Celotno območje se bo navezalo na obstoječi sistem vodovoda v skladu s smernicami k OLN, ki jih je izdalo JP Vodovod – kanalizacija Celje. Za potrebe oskrbe območja s sanitarno vodo in vodo za požarno zaščito območja se zgradi interno omrežje, ki se navezuje na obstoječe na mestih, ki jih je posredoval upravljavec omrežja. Urejene so zaključene zanke. Na omrežju so predvideni trije nadzemni hidranti, kot je razvidno iz situacije komunalne in energetske infrastrukture. Glede na v času izdelave OLN še neznane natančne podatke glede uporabe objektov je potrebno za projektiranje objektov pridobiti projektne pogoje in soglasja upravljalca vodovodnega omrežja.
13. člen
(Elektroenergetsko omrežje)
Za predvidene nove objekte je izdelan idejni načrt preureditve SN vodov in ureditve NN vodov, št. projekta 58/05, izdelovalec Elektrotehniško društvo Celje. Pri projektiranju objektov je potrebno omenjeni idejni načrt upoštevati, njegova določila pa so tudi sestavni del in priloga tega lokacijskega načrta. Za projektiranje si je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje s strani upravljalca električnega omrežja Elektro Celje d.d.
14. člen
(Omrežje zemeljskega plina)
Za potrebe oskrbe območja s plinom se zgradi interno omrežje, ki je vezano na obstoječe v Veselovi ulici v skladu s pogoji upravljalca.
15. člen
(Telefonsko omrežje)
V območju, obravnavanem z OLN, se telefonsko omrežje izgradi kot interno omrežje, ki poteka v povezovalni cesti S-J, omrežje se na krajevni kabel naveže v jašku št. 470 vzhodno od objekta mlina. Od tam se interno omrežje zgradi v štiricevni kabelski kanalizaciji premera 110 mm do objektov. Pred vhodi v objekte so predvideni jaški 100 x 100 x 100 cm s tipskimi pokrovi Telekom. Na razcepu kabelske kanalizacije so predvideni jaški 180 x 120 x 190 cm. Vse našteto je prikazano v situaciji komunalne in energetske infrastrukture.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
16. člen
(Varstvo pred hrupom)
(1) Območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. To je po namembnosti območje trgovsko poslovnih in stanovanjskih dejavnosti, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa.
(2) Namembnost predvidenih objektov ne bo vplivala na poslabšanje vplivov na okolje.
Poslovno trgovski, servisni in delno stanovanjski objekti so zasnovani tako, da so stanovanja predvidena v zgornjih nadstropjih objektov in orientirana izven območja hrupa.
Tabela: Mejne ravni hrupa za III. območje
---------------------------------------------------------
                                      nočna      dnevna
                                   raven L(n)  raven L(d)
---------------------------------------------------------
mejne ravni (dBA)                      50          60
kritične ravni (dBA)                   59          69
mejne ravni za vire hrupa (dBA)        48          58
---------------------------------------------------------
vir: Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
(3) Predvideni so naslednji ukrepi za varstva pred hrupom:
– v primerih, ko se bo gradnja izvajala v bližini obstoječih objektov, je potrebno gradbišče omejiti s protihrupno pregrado. V času gradnje je potrebno izvesti meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolju in v kolikor bi meritve pokazale prekoračitev mejnih ravni hrupa, predvideti dodatne ukrepe za zmanjšanje ravni hrupa iz gradbišča.
– Izvajanje gradbenih del je v skladu z 19. členom Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju dovoljeno izvajati od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro. Izvajanje teh del je prepovedano na praznik, če je dela prost dan.
– Uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, je dovoljena skladno z 19. členom Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro.
17. člen
(Varstvo pred požarom)
(1) V tem OLN so upoštevani predpisi s področja varstva pred požarom, tako da je:
– zagotovljena kapaciteta in razporeditev poti umika ter dostopi do poti umika z ustrezno načrtovanimi potmi in cestami v območju OLN
– zagotovljeni odmiki med objekti v skladu s smernicami SZPV 204/99
– zagotovljene zunanje površine, prometne in delovne za intervencijska vozila v skladu z SIST DIN 14090
– zasnovano hidrantno omrežje.
(2) Vse našteto je prikazano v ureditveni situaciji in situaciji komunalne in energetske infrastrukture. Natančnejše tehnične zahteve bodo upoštevane v projektni dokumentaciji za ureditev okolja in graditev objektov.
(3) Pri projektiranju je potrebno upoštevati naslednja izhodišča:
– Zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja iz predvidenih objektov, ki zajemajo: ustrezno število poti umika, ustrezno kapaciteto poti umika, ustrezno razporeditev poti umika, ustrezne dostope do poti umika in druge ukrepe, ki vplivajo na varen in neoviran umik ljudi in premoženja iz objektov.
– Zagotoviti potrebne odmike med objekti, ki upoštevajo smernice (SZPV 204/99) in na osnovi teh bodo postavljeni ustrezni odmiki ali ustrezne požarne ločitve med posameznimi objekti s katerimi se zagotavlja omejevanje širjenja ognja ob požaru na sosednje objekte in obratno.
– Zunanja ureditev objektov mora zagotoviti ustrezne prometne in delavne površine za intervencijska vozila, ki morajo ustrezati predpisom SIST DIN 14090.
– Zagotoviti zadostno oskrbo – količino vode za gašenje, ki upošteva ognjeodpornost konstrukcije objektov, količino gorljivih materialov v objektu in predvideno prostornino objekta. Na obravnavanem območju se predvideva izgradnja zunanjega hidrantnega omrežja s katerim se zagotavlja ustrezen tlak in zadostne količine vode za gašenje.
Lokacija in razdalja med nadzemnimi hidranti mora biti taka, da je na vsakem objektu mogoče gasiti požar z najmanj dveh zunanjih hidrantov. Razdalja med hidranti in zidom objekta naj znaša najmanj 5, največ 80 m.
Upoštevan je Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/1991).
– V okviru definiranih ukrepov pri načrtovanju izgradnje objektov bo potrebno upoštevati požarna tveganja:
– povečana možnost uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov je zajeta in se omejuje na določene posamezne prostore, kateri pa imajo definirane gradbene in ukrepe
– možnost širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji je zmanjšana na minimum in ne predstavlja ovire pri izgradnji objektov
– z upoštevanjem določil veljavnih predpisov za področje hrambe in prometa z nevarnimi snovmi
– z upoštevanjem ustreznih eksplozijskih območij con je nevarnost požara in eksplozij zmanjšana na minimum
– s površinami za umik ljudi predvidenimi na zunanjih igralnih in dvoriščnih površinah.
18. člen
(Varstvo zraka)
(1) Obravnavani posegi bodo zgrajeni v območju, ki spada, skladno s Celjskim prostorskim planom, v III. območje onesnaženosti. Novi objekti ne bodo poslabševali stanja okolja, saj bodo priključeni na sistem ogrevanja, ki je po energetski bilanci določen za ta del Celja.
(2) Prometno omrežje je načrtovano tako, da bo promet potekal tekoče.
(3) Izvajalec gradbenih del morajo v času gradnje zagotoviti ukrepe, da na gradbiščih in v njihovi okolici ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku.
Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v okviru projektne dokumentacije in predloži v potrditev inšpekcijski službi pred začetkom gradnje.
19. člen
(Varstvo tal)
Predvideni so naslednji ukrepi za varstvo tal:
– Površine, namenjene zelenim površinam, ki bodo v času gradnje razgaljene, je potrebno ponovno zatraviti oziroma zasaditi.
– Med gradnjo je treba zagotoviti ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo, tako da bo ohranjena njena rodovitnost in količina in jo bo mogoče uporabiti za rekultivacijo razgaljenih ali degradiranih zemljišč. Preprečiti je treba mešanje živice z mrtvico in rodovitno zemljo začasno odlagati na največ 1,5 m visoke nasipe.
– Vse opuščene vozne površine je treba zravnati na nivo okoliškega terena, jih humuzirati in urediti.
– Odpadkov in drugega materiala, vključno z odpadnim izkopom ali gradbenim materialom, se ne odlaga na gradbišču.
20. člen
(Ravnanje z odpadki)
(1) Za odlaganje odpadkov, ki bodo nastali pri rušitvi in odstranitvi obstoječih objektov in naprav, ter za izkopani, kontaminirani material je treba upoštevati:
– Strategijo za ravnanje z odpadki na območju občine Celje (sklep Skupščine občine Celje, dne 8. 12. 1993),
– določila Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 67/99),
– Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03, 50/04).
(2) Predvideni so naslednji ukrepi glede ravnanja z odpadki:
– za zbiranje in prevzem odpadkov, urejenost zbirnih in odjemnih mest ter dostopnost komunalnim vozilom je potrebno v območju urediti zadostno število zbirnih in prevzemnih mest v skladu z veljavnimi predpisi;
– zbiranje in prevzem odpadkov se uredi tudi za potrebe uporabnikov plovil ob privezih;
– zbirna in prevzemna mesta za posode za odpadke morajo biti prometno dostopna, locirana na tlakovani površini ter opremljena z odtokom z lovilcem olj in maščob;
– ob pešpoteh se umestijo koši za smeti kot del urbane opreme.
21. člen
(Varstvo kulturne dediščine)
(1) Na območju je potrebno v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije dosledno upoštevati smernice glede zaščitene kulturne dediščine, in sicer: zaščiten objekt Rakuschev mlin (EŠD št. 102268, zaščiten z aktom o razglasitvi, Uradni list RS, št. 54/02, tč. 2664) in zaščiteno arheološko območje Celje – keltsko rimska naselbina (zaščitena z odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Celje (Uradni list SRS, št. 28 z dne 11. 7. 1986, tč. 1364).
(2) Na celotnem območju LN, ki je del zaščitenega arheološkega območja »Celje – keltsko rimska naselbina« so obvezne predhodne zavarovalne arheološke raziskave, ki jih je dolžan zagotoviti investitor v sklopu gradnje in infrastrukturnega opremljanja zemljišča.
VII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO PROSTORSKIH UKREPOV
22. člen
(Oglaševanje)
Možno je izvajanje oglaševanja skladno z občinskim Odlokom o oglaševanju v Mestni občini Celje.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
23. člen
Etapnost pri izvedbi lokacijskega načrta je predvidena samo v primeru izgradnje cestne in druge komunalne infrastrukture. V tem primeru se mora izgradnja cestne in infrastrukture mirujočega prometa izvesti pred ali sočasno z gradnjo objektov.
Novogradnje in rekonstrukcije objektov se lahko izvajajo neodvisno drug od drugega.
IX. TOLERANCE
24. člen
– Spremembe namembnosti objektov so dopustne v skladu z opredeljeno namembnostjo območja.
– Mogoča je sprememba gradbenih linij zgornjih etaž za vsak objekt posebej.
– Kot del objektov znotraj gradbenih mej je mogoče graditi garažne objekte.
– Odstopanja od tlorisnih in višinskih gabaritov posameznih objektov so dovoljena v notranjost gradbenih mej in višinskih gabaritov, določenih s tem lokacijskim načrtom, če so utemeljena s konstrukcijskimi ali funkcionalnimi zahtevami.
– Gradnja enega ali več objektov namesto predvidenega znotraj gradbene meje objektov A in B po tem odloku.
– Pri navajanju višin z etažami se uporabijo funkcionalne višine etaž v skladu z dejavnostjo objektov.
– Kot izjema se pri načrtovanju objekta A dovoli tudi sprememba maksimalnega višinskega gabarita in povečanja etaž max za dve, kolikor gre za nastanitvene kapacitete oziroma za stanovanja. Pri tem se etaže nad pritličjem določijo v okviru do max. 50% površine tlorisa znotraj določenih gradbenih mej.
– Pri gradnji ali prenovi komunalne in druge infrastrukture in zunanjih ureditev, ter urejanju parkirišč, cestne infrastrukture, so dovoljene tolerance, v kolikor se pri izdelavi izvedbene dokumentacije in gradnji sami ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično in ekonomsko ugodnejšo rešitev, pri čemer le-ta ne poslabša obstoječega oziroma predvidenega stanja.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25. člen
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti, Oddelku za okolje in prostor.
26. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
27. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35005-00013/2005
Celje, dne 29. novembra 2005
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.