Uradni list

Številka 92
Uradni list RS, št. 92/2005 z dne 18. 10. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 92/2005 z dne 18. 10. 2005

Kazalo

3984. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskoureditvenih pogojih za plansko celoto Šentvid pri Stični III/1, III/2 in III/3, stran 9583.

Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 22. seji dne 29. 9. 2005 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskoureditvenih pogojih za plansko celoto Šentvid pri Stični III/1, III/2 in III/3
1. člen
V Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskoureditvenih pogojih za plansko celoto Šentvid pri Stični III/1, III/2 in III/3, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 1/01 z dne 8. januarja 2001, se v 1. členu pika na koncu stavka spremeni v vejico, ter se besedilo dopolni tako, da se glasi: »z zadnjo dopolnitvijo in uskladitvijo v februarju 2005, ki jih je izdelala Struktura, delavnica forme in vsebine.«.
2. člen
V 2. členu se v sklopu 2. grafični prikaz dodata novi alinei, ki se glasita:
»– prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe in dopolnitve prostorskoureditvenih pogojev je podrobno prikazana v digitalnem zapisu in dopolnilnem, posebnem grafičnem izpisu, ki je tudi sestavni del Odloka
– grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001), ki je sestavni del Odloka.«
3. člen
V 3. členu se v sklopu PUP Šentvid določajo merila in pogoje črta zadnja alinea, besedilo se spremeni tako, da se dodata dve novi alinei, ki se glasita:
»– merila in pogoji za varovanje kulturne dediščine
– merila in pogoji za varovanje naravnih vrednot.«
4. člen
V 4. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Projekti za gradbeno dovoljenje naj v lokacijskem delu vsebujejo utemeljitve posega iz določil tega odloka, ki veljajo za predmetni prostor in predmetno vrsto posega, na katere se projekt nanaša. V vseh mejnih ali drugače manj jasnih primerih tolmačenja meril in pogojev tega odloka je potrebno izdelati dopolnilne strokovne podlage – vrednotenje obstoječega stanja in na njih temelječo oceno vplivov predmetnega posega v širšem prostoru in sicer:
– oceno integracije v obstoječo urbano/ ruralno sredino, v kolikor gre za poseg, ki vpliva na spremembo takšne sredine – v skladu z merili in pogoji tega odloka, ki veljajo za prostor, v katerega se poseg umešča oziroma nanj vpliva,
– krajinsko oceno za posege, ki imajo vpliv na značilnosti dotične krajine,
– oceno vplivov na okolje za vse posege, za katere je to potrebno v skladu z veljavno zakonodajo.
Navedene sestavine lahko izdelajo le za to pooblaščene in verificirane institucije. Dopolnilne strokovne podlage morajo biti izdelane po načelih znanstveno raziskovalnega dela. Tako dopolnilne strokovne podlage kot lokacijski del PGD, ki je na njih utemeljen, mora predhodno revidirati pooblaščena strokovna institucija s področja urejanja prostora.
Merila in pogoji odloka morajo biti upoštevane na vseh nivojih in kontekstih, ki posamezni poseg tangirajo – npr. po ureditvenih enotah, njihovih tipoloških delitvah, vrstah posegov, vrstah kontekstov (vas, mesto, krajina …) ipd.
Pomožni objekti po tem odloku so enostavni objekti po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih … (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04 – v nadaljevanju: Pravilnik).
Interpretacija posameznih izrazov, ki so uporabljeni v tem odloku (npr. gradbena parcela …), razen spodaj opredeljenih, je po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/4).
Gradbena linija
V območjih, kjer so v grafičnem delu opredeljene gradbene linije je lahko osnovni kubus glavne stavbe umeščen le tako, da leži s celotno glavno fasado na gradbeni liniji. V območju med gradbeno linijo in javnim prostorom stavb ali njihovih delov ni dovoljeno graditi, v kolikor v tem odloku niso v posameznih delih izrecno dovoljeni. Projekti za gradbeno dovoljenje, ki obravnavajo izgradnjo javne infrastrukture za širše območje več stanovanjskih. hiš naj obsegajo tudi natančnejšo določitev gradbene linije – prenos iz merila 1:5000 v Odloku, v geodetski posnetek 1:500.
Dopolnilna gradnja
je novogradnja objekta ali naprave v strnjeno zazidanem območju naselja na stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamičen objekt.
Adaptacije,
s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov, so dela oziroma posegi na obstoječih objektih tako:
– da se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit objekta in njegov videz;
– da se ne posega v konstrukcijske elemente objekta,
– da adaptacija objekta ne zahteva novih komunalnih in drugih priključkov ali takega povečanja zmogljivosti teh priključkov, za kar bi bila potrebna soglasja pristojnih komunalnih in drugih organizacij,
– da se ne spreminja osnovne namembnosti objekta.
Počitniški objekti
po tem odloku so objekti, zgrajeni v območjih predvidenih za gradnjo počitniških objektov.
Samine
so osamljene stare ali novejše legalno zgrajene stanovanjske hiše, kmetije, mlini, žage, kakor tudi nove kmetije izven strnjene poselitve naselij. Ponavadi samino sestavljajo gospodarski objekti in praviloma ena stanovanjska hiša, locirani okoli manipulativnega dvorišča. Sklop ponavadi obkroža sadovnjak.«
5. člen
V 6. členu se v sklopu Osnovna načela za urejanje naselij črta tretja alinea, besedilo se spremeni tako, da se dodata dve novi alinei, ki se glasita:
»– varovanje kulturne dediščine
– varovanje naravnih vrednot.«
6. člen
V 7. členu se dodata nova odstavka, ki se glasita:
»Za urejevalne enote, ki v oznaki v grafičnem delu odloka vsebujejo tudi katero od črk E; V, K, W, D veljajo poleg splošnih in posebnih določil tudi splošna določila za urejevalno enoto, ki so v tem odloku navedena pod posamezno predmetno črkovno oznako urejevalne enote.
Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno urejevalno enoto eventualno opredeljeni v 27, 32 in 35 členu so pravno nadrejeni ostalim, splošnim merilom in pogojem v tem odloku.«
7. člen
V 8. členu se za petnajsto alineo doda nova šestnajsta alinea, ki se glasi:
»gradnja objektov za šport in rekreacijo,«.
V sedemnajsti alinei za besedo »obramba«, doda besedilo, ki se glasi:
»zaščita in reševanje,«.
8. člen
V 9. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Za posamične objekte, ki ne spadajo v površine VIII. kategorije, so pa evidentirani v dolgoročnem planu, je potrebno za vsak poseg izdelati dopolnilne strokovne podlage in ovrednotiti njihovo sprejemljivost v skladu in na način, ki je določen v 4. členu tega odloka.
Objekti, ki so jih lastniki legalizirali po merilih in pogojih sanacijskega PUP, se nadalje urejajo v skladu z dopustnimi merili in pogoji za območje, na katerem se nahajajo.
Za te objekte je ne glede na lego in vrsto namembnosti, dopustno tekoče vzdrževanje in izvedba nujne funkcionalne dopolnitve.«
9. člen
V 11. členu se besedilo v celoti črta in nadomesti tako, da se glasi:
»Kmetijska zemljišča so namenjena pridelovalnim dejavnostim v kmetijstvu. Ob tem imajo prednost oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Površine se urejajo v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja.
Poleg navedenega, so na območju kmetijskih zemljišč dopustne še nadomestne gradnje, rekonstrukcije in novogradnje:
– pomožnih infrastrukturnih objektov, kmetijsko-gozdarskih objektov, začasnih objektov, vadbenih objektov, ter urbane opreme v skladu s pogoji Pravilnika,
– podzemnih komunalnih naprav in objektov ali izjemoma nadzemnih.«
10. člen
V celoti se črta 12. člen.
11. člen
V 15. členu se pod podnaslovom Začasni objekti doda nov, sedaj prvi odstavek, ki se glasi:
»Poleg meril, navedenih v Pravilniku veljajo še naslednja določila:«.
12. člen
V 16. členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
»V območju avtocest je izvedba vseh dodatnih ukrepov v zvezi z varovanjem okolja zaradi obratovanja avtoceste, vključno z zaščito pred prekomernim hrupom je opredeljena kot obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev širitve zazidalnih območij.«
13. člen
V 17. členu se doda nov, zadnji odstavek, ki se glasi:
»Posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča, so prepovedani, razen v primerih navedenih v 37. členu Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št 67/02). Kot mejo vodnega zemljišča je šteti zgornji rob brežine vodotoka.«
14. člen
V 19. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»V območju brez izrazito enotne gradbene linije pri obstoječih objektih in brez enotnega zazidalnega sistema, mora biti odmik novogradnje:
– vsaj 5,0 m od roba utrjenega cestišča, odstopanja mora pripravljavec lokacijske dokumentacije posebej argumentirati,
– vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje in redna raba objekta, kadar ne gre za vrstno gradnjo,
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlobno tehnična ocena.
Vsak projekt za gradbeno dovoljenje mora vsebovati tudi ureditve zunanjih površin: ureditev parkiranja, prometa, zelenih površin, eventualnih ograj in drugih prvin, ki vplivajo na urbanistični značaj gradbene parcele.«
15. člen
V 21. členu se v četrtem odstavku besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Pomožni objekti morajo biti skladni z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Naklon strehe prizidka mora biti enak naklonu strehe osnovnega objekta. Število pomožnih objektov je opredeljeno po Pravilniku, razen pri vikendih. Od parcelne meje morajo biti odmaknjeni vsaj 3,0 m ali pa postavljeni na njo. Isto velja za odmike med stavbami pri novozgrajenih in pomožnih objektih – odmik med objekti naj bo vsaj 3,0 m ali pa naj se stikajo.«
16. člen
V 24. členu se v drugem odstavku črta zadnji stavek, ki se glasi: »Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.«
17. člen
v 27. členu se doda nov podnaslov »Posebni pogoji in merila«, z besedilom določil, ki se glasita:
»– UE III/3-1-Do sprejetja OPR novih stavb ni dovoljeno graditi ter spreminjati zunanjosti obstoječih stavb.«
– UE III/3-2: Do sprejetja LN novih ali nadomestnih stavb ni dovoljeno graditi. Prav tako ni dovoljeno povečevati kubusov obstoječih. Dovoljeni so le posegi, ki ohranjajo prostorske in investicijske pogoje realizacije LN.«
18. člen
V 31. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»Merila in pogoji se nanašajo na posege v naseljih. Pri oblikovanju novih posegov v prostor je potrebno s pomočjo posebnih strokovnih podlag in preglednih kart v merilu 1:2500 odčitati prostorsko raznolikost ter kvalitete predmetnega naselja ter jih v lokacijskem delu PGD predstaviti kot merila kvalitetne vključitve novih posegov v prostor. Pri večjih posegih je potrebno v lokacijskem delu PGD izdelati ureditveno situacijo (zazidalni preizkus) naselja, vendar pa je potrebno skladnost rešitve uskladiti z merili in pogoji tega odloka in v strokovnih podlagah ugotovljenih meril, še posebej glede skladnosti urbanistične in arhitekturne tipologije, sooblikovanja javnega prostora naselja in meje naselja ter sooblikovanja naselbinskega telesa. Posebne strokovne podlage za tak poseg se izdelajo v skladu z določili 4. člena tega odloka.«
19. člen
V 32. členu se doda besedilo, ki se glasi:
»Aktivne kmetije v ureditveni enoti, ki so takšne bile na dan uveljavitve tega odloka, se lahko urejajo v skladu z merili oblikovanja, ki veljajo za ureditveno enoto kmetije-K v 37. členu odloka.
V posameznih stavbah je dovoljeno organizirati tudi več stanovanj, v kolikor je zagotovljeno izpolnjevanje zgoraj navedenih oblikovnih meril, ustrezni odmiki od stavb na sosednjih parcelah, ustrezno priključevanje na javno infrastrukturo in predpisano število parkirnih mest.
Poleg bivanja so dovoljene tudi storitvene in obrtne dejavnosti:
– ki jih je mogoče organizirati v velikosti in formi stanovanjske stavbne strukture predmetne soseske;
– ki ne vežejo nase večjega motornega ali tovornega prometa, razen za občasno dostavo z vozili do 5 t;
– ko se na gradbeni enoti ohranja vsaj eno aktivno stanovanje;
– ki ne povzročajo dodatnih emisij v zrak, vodo in tla ter ne presegajo mejnih vrednosti hrupa,
– ki so predpisane za stanovanjska okolja;
– zelenih površin naj bo najmanj 30%.«
doda nov podnaslov »Posebni pogoji in merila«, z besedilom določil, ki se glasita:
– »UE III/1-E1: Slemena streh so lahko orientirana le v smeri plastnic Jokovega hriba. Sicer veljajo ostala merila urejanja UE za stanovanjsko gradnjo v 32. členu odloka.
– UE III/1-E2: Stanovanjske hiše so lahko visoke največ P+M, s kolenčnim zidom največ 1,0 m. Kota pritličja ne sme biti višja od kote obstoječe javne ceste v liniji prečne osi hiše.«
20. člen
V 34. členu se tretja alinea drugega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»revitalizacija jedra je možna v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine,«.
21. člen
V 35. členu se doda nov podnaslov, ki se glasi: »Posebni pogoji in merila« in besedilo določil, ki se glasijo:
»V – Hrastov dol:
– Stavbe so lahko le pritlične in z izkoriščeno mansardo, brez kolenčnega zidu. Višine slemen novih stavb ne smejo presegati interpolacijske linije slemen najvišjih stavb na S in J strani;
opredelitev meje med območjem urejanja pod oznako V (vas in vaško jedro) in območja pod oznako E (enodružinske hiše).«
UE III/3-1:
»Prostor je lahko namenjen le javnim programom. Obstoječi stavbi gasilnega doma ni dovoljeno spreminjati geometrije strehe in širine ter višine stavbe – lahko se širi le vzdolžno v gabaritih gradbenih linij obstoječih vzdolžnih fasad.«
UE III/3-2:
»Do sprejetja OPR novih stavb ni dovoljeno graditi ter spreminjati zunanjosti obstoječih stavb.«
UE III/3-3:
»Dovoljena je le gradnja individualnih stanovanjskih hiš in pripadajoče infrastukture v skladu naslednjimi merili:
– širina osnovnih stavbnih kubusov stanovanjskih hiš je lahko le 8,5 m; osnovni kubus naj se vsaj z eno točko dotika gradbene linije, usmerjen pa naj bo v skladu z v grafičnem delu opredeljeno zazidalno smerjo;
– minimalna dolžina osnovnega kubusa stavbe je lahko 12,5 m, maksimalna pa je omejena z odmikom od sosednjih parcel;
– stavbe so lahko visoke do K+P+M, s tem, da je kolenčni zid 0,6 m; pri zahodnem nizu naj bodo uvozi/glavni vhodi v višini kote pritličja, na vzhodnem nizu pa v koti klet, pri skrajno severni hiši pa naj bo vhod v koti pritličja (v vseh treh slednjih primerih je dovoljeno odstopanje od višine +-0,20 m);
– streha osnovnega kubusa stavbe je lahko le simetrična dvokapna streha z naklonom 45 stopinj in kritino opečnordeče barve, s profilacijo lokalno tipičnega zareznika;
– pri vsaki gradbeni enoti je možno graditi pomožni kubus v mak. širini 3,0 m od fasade osnovnega kubusa stavbe; pomožni kubus ima streho lahko oblikovano le kott ravno streho, je lahko le pritličen, zgornji rob strehe pa mora biti od kapi strehe osnovnega kubusa nižji vsaj za en meter;
– gradbeno dovoljenje za gradnjo posamezne stanovanjske hiše mora biti usklajeno s predhodnim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, ki opredeljuje izgradnjo javnega prostora in javne infrastrukure ter vseh komunalnih priključkov posameznih gradbenih parcel na celotni UE; izvod takšnega gradbenega dovoljenja mora biti priložen vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na posamezni gradbeni parceli,
– obstoječi objekt na zemljišču na par št. 537 k.o. Male Dole naj se legalizira pod naslednjimi pogoji:
– ohranitev obstoječe višine in geometrije strehe;
– možnost podaljšanja vzdolžnega osnovnega stavbnega kubusa v razmerju stranic 1:2
– namembnost je lahko bivanje.«
22. člen
V 38. členu se doda nov odstavek z besedilom, ki se glasi:
»Počitniški objekti so lahko tlorisne površine do 60 m2. Poleg tega se lahko zgradijo tudi pomožni kubusi (npr. prizidki) po Pravilniku, vendar pod naslednjimi pogoji:
– z vsaj eno stranico se morajo v celotni dolžini stikati z osnovnim kubusom počitniškega objekta;
– naklon strehe in kritina sta lahko le ista kot pri strehi osnovnega kubusa počitniškega objekta ali pa imajo oblikovano ravno streho; pomožni kubus ob vzdolžni fasadi ima lahko le vzdolžno orientirano streho, na čelih pa je lahko streha le prečna ali pa kot podaljšek strehe osnovnega kubusa na isti višinski koti;
– široki so lahko največ 3,0 m merjeno od stične fasade z osnovnim kubusom.
Po Pravilniku se lahko, poleg ene počitniške stavbe, gradi le en samostojen enostaven objekt – stavba in sicer kot pomožen objekt, v skladu z zgoraj navedenimi merili. Od drugih vrst objektov se lahko po Pravilniku gradijo le še ograje, škarpe, v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom, greznica, usklajena z merili Pravilnika ter individualni rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto. Pri umestitvi slednjega v prostor je potrebno upoštevati, poleg predpisanih varnostnih kriterijev, tudi naslednje pogoje:
– znotraj naselij, v kolikor niso v celoti vkopane, se oblikujejo v skladu z merili umeščanja pomožnih stavb;
– izven naselij, na zunanjih mejah naselij, v območjih varovanja naravne in kulturne dediščine, na vinogradniški GE na nagnjenih terenih nagibom nad 10% (merjeno na nasprotnih mejah) naj bodo vsaj s treh strani (v tlorisni projekciji) v celotni višini vkopani v zemljo;
– umeščajo se lahko le na GE, na katerih se predmetno gorivo uporablja.
– v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom;
– greznica, po 8. členu Pravilnika.«
23. člen
V 42. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Odmik novozgrajenega objekta mora slediti regulacijskim linijam in gradbenimi mejam v prostoru – mejam do katerih lahko segajo objekti v smeri proti javnemu prostoru, cesti ali javni poti. Ureditve na gradbenih parcelah, ki so predvsem internega značaja (škarpe, ograje, tlaki, zelenice in drugi objekti za potrebe gradbene parcele) se lahko gradijo le do gradbene meje. V prehodnem obdobju, do sprejetja PRO je investitor dolžen pridobiti predhodno mnenje in tudi soglasje pooblaščenega upravljavca predmetnega javnega prostora. V kolikor regulacijska linija in/ali gradbena meja nista določeni se opredeli s spodaj navedenimi odmiki od roba cestnega telesa oziroma funkcionalne prometne površine (robnika oziroma roba asfalta oziroma vozišča pri makadamskih poteh):
– pri regionalni cesti regulacijska linija 8,0 m; gradbena meja 3,0 m;
– pri lokalni cesti regulacijska linija 4,0 m; gradbena meja 2,0 m;
– pri javni poti regulacijska linija 3,0 m in gradbena meja 2,0 m.«
24. člen
V 45. členu se na koncu drugega odstavka doda stavek z besedilom, ki se glasi: »Pri posameznih objekti, ki so zelo oddaljeni od transformatorske postaje, je dovoljeno napajanje z agregatom.«
25. člen
V 46. členu se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Postavitev nadzemnih in podzemnih vodov, ki posegajo na kulturno dediščino je izjemoma možna v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. Pod istimi pogoji so dovoljeni posegi v območju naravne dediščine – v skladu z naravovarstvenimi pogoji in naravovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo naravne dediščine.«
26. člen
V 48. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Posegi v prostor so dopustni le, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja, to je varovanje okolja pred prekomernimi nivoji hrupa, elemente naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov. Obstoječe objekte in dejavnosti, ki teh meril ne dosegajo, je potrebno sanirati.«
V podnaslovu Varstvo zraka se besedilo prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da se upoštevajo elementi varovanja okolja pred prekomernimi emisijami onesnaževanja zraka – ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je to določeno s predpisi in drugimi pravnimi akti s področja varstva okolja. Pri tem se upošteva roža vetrov.«
V podnaslovu Varstvo voda in vodnih virov se na koncu odstavka doda besedilo, ki se glasi:
»Pri vsakem poseganju v prostor se upoštevai zakonodaja s tega področja.
V skladu z 86. členom Zakona o vodah, ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02) so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko potoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne infrastrukture (mostovi, propusti na javnih cestah).
Lokalna skupnost po 92. členu ZV-1(Uradni list RS, št. 67/02) skrbi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda v ureditvenih območjih naselij, kar zajema zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda in urbanih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.«
V podnaslovu Varstvo pred požarom se na koncu drugega odstavka doda besedilo, ki se glasi: »Pri vseh obstoječih in novih objektih, je obvezno upoštevati veljavno zakonodajo s področja varstva pred požarom.«
27. člen
V 49. členu se doda nov podnaslov »Ohranjanje narave« z besedilom, ki se glasi:
»Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskoureditvenih pogojev za plansko celoto IV-Šentvid pri Stični III/1, III/2, III/3«(ZRSVN, OE Ljubljana, januar 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Ivančna Gorica.
 
Zavarovana območja:
Zaboršt pri Šentvidu – lipi pri Grajžarju (evid. št. 3584)
Praproče pri Temenici (evid. št. 7941)
Glogovica – lipa pri Pečku (evid. št. 7945)
 
Naravne vrednote:
Zaboršt pri Šentvidu – lipi pri Grajžarju (evid. št. 3584)
Pod Steno (evid. št. 3599)
Temenica – povirni del (evid. št. 3699)
Dob pri Šentvidu – ponori Šentpavelščice (evid. št. 7654)
Loka pri Pristavlji vasi – plitvi kras (evid. št. 7674)
Praproče pri Temenici – vrbi (evid. št. 7941)
Glogovica – lipa pri Pečku (evid. št. 7945)
Dob – Glogovica – gozdni otok (evid. št. 7946)
Šentvid pri Stični – gozdni otok (evid. št. 7947)
Male Pece – dobrava (evid. št. 7948)
Bukovica (evid. št. 8016)
Bratnica (evid. št. 8018).«
 
Doda se nov odstavek, s podnaslovom »Varstvo kulturne dediščine«, ki se glasi:
»Sestavni del odloka je evidentirana kulturna dediščina, ki je navedena v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001). Vse enote kulturne dediščine so razvidne tudi iz grafičnega dela PUP.
Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne dediščine je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine.
Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.«
28. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35001-0005/00
Ivančna Gorica, dne 29. septembra 2005
Župan
Občine Ivančna Gorica
Jernej Lampret, prof., l.r.