Uradni list

Številka 89
Uradni list RS, št. 89/2005 z dne 7. 10. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 89/2005 z dne 7. 10. 2005

Kazalo

3833. Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja, stran 9212.

Na podlagi drugega odstavka 70. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Energetski zakon) in devete alinee 5. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 97/04, 8/05; v nadaljnjem besedilu: Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina) izdaja izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina Geoplin plinovodi d.o.o. po pridobitvi soglasja Vlade Republike Slovenije št. 36020-3/2005/3 z dne 22. 9. 2005, ki ga je izdala po predhodni pridobitvi mnenja Sveta Javne agencije RS za energijo štev. 24-1/2005-9/ES-13, z dne 12. 7. 2005,
S P L O Š N E P O G O J E
za dobavo in odjem zemeljskega plina
iz prenosnega omrežja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem aktom se določajo splošni pogoji za priključitev na prenosno omrežje, splošni pogoji za prenos in dobavo zemeljskega plina, opredeljujejo se pravice in obveznosti ter odgovornosti izvajalca dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina Geoplin plinovodi d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater) ter pravice in obveznosti uporabnikov storitev gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
2. člen
Upravičenec do dostopa do prenosnega omrežja po tem aktu je vsak upravičeni odjemalec zemeljskega plina v skladu z Energetskim zakonom oziroma vsak dobavitelj v imenu upravičenega odjemalca in vsak izvajalec energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina, razen če mu je v skladu z Energetskim zakonom in Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina dostop zavrnjen.
3. člen
Izrazi v tem aktu imajo naslednji pomen:
– dobava: je prodaja, tudi nadaljnja, zemeljskega plina;
– dobavitelj zemeljskega plina: je pravna ali fizična oseba, ki odjemalcu prodaja zemeljski plin;
– dostop do omrežja: je uporaba prenosnega omrežja zemeljskega plina za odjem ali oddajo dogovorjene količine zemeljskega plina v dogovorjenem času;
– energetski objekti, naprave in napeljave odjemalca: so tisti objekti, naprave in napeljave odjemalca, ki se fizično priključujejo na energetske objekte, naprave in napeljave prenosnega omrežja, pri čemer je mejna točka priključitve na infrastrukturo določena praviloma z izolacijskim elementom, ki je za merilno-regulacijsko postajo ali merilno postajo v smeri odjemalca;
– energetski objekti, naprave in napeljave prenosnega omrežja: so tisti objekti, ki jih kot infrastrukturo za prenos zemeljskega plina določajo predpisi, ki urejajo energetsko infrastrukturo, vključno z zemljiščem na ali v katerem je infrastruktura zgrajena;
– merilno-regulacijska postaja: je postaja, kjer se izmeri predana količina zemeljskega plina za enega ali več odjemalcev in je opremljena z napravami ter opremo za čiščenje, merjenje in regulacijo pretoka, tlaka in temperature zemeljskega plina;
– merilna postaja: je postaja, kjer se izmeri predana količina zemeljskega plina za enega ali več odjemalcev in je opremljena z napravami ter opremo za čiščenje in merjenje;
– največji dnevni odjem: je tista največja količina zemeljskega plina za posameznega odjemalca, ki v enem dnevu preteče skozi merilno napravo;
– največji urni odjem: je tista največja količina zemeljskega plina za posameznega odjemalca, ki v eni uri preteče skozi merilno napravo;
– najmanjši urni pretok: je najmanjši urni pretok zemeljskega plina skozi merilno napravo v času odjema;
– naročnik dostopa: je dobavitelj ali upravičeni odjemalec, ki se s sistemskim operaterjem pogodbeno dogovori o dostopu do prenosnega omrežja;
– odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki je na pogodbeni osnovi oskrbovana z zemeljskim plinom za lastno uporabo ali za nadaljnjo prodajo;
– pogodba o dobavi: je pogodba, ki jo skleneta odjemalec in dobavitelj zemeljskega plina in s katero si odjemalec zagotovi dobavo plina v dogovorjeni količini, dinamiki in kakovosti ter dogovorjeno mesto (točko) predaje oziroma prevzema zemeljskega plina;
– pogodba o dostopu: je pogodba, ki jo skleneta uporabnik omrežja in sistemski operater in s katero se sporazumeta o pravici do uporabe prenosnega omrežja od točke prevzema do točke predaje, v prenosni smeri;
– pogodba o priključitvi: je pogodba, ki jo skleneta vlagatelj vloge za priključitev na prenosno omrežje zemeljskega plina in sistemski operater in s katero so določeni pravni, tehnični in komercialni pogoji za izvedbo priključitve na prenosno omrežje zemeljskega plina;
– predajno mesto: je točka, v kateri sistemski operater preda zemeljski plin upravičenemu odjemalcu ali upravičencu do dostopa;
– prenos: je transport zemeljskega plina po prenosnem omrežju zemeljskega plina;
– prenosno omrežje zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: prenosno omrežje): je plinsko omrežje od proizvajalca oziroma povezave s sosednjimi prenosnimi omrežji do distribucijskega omrežja ali do končnega odjemalca;
– prevzemno mesto: je točka na prenosnem omrežju, v kateri sistemski operater prenosnega omrežja zemeljskega plina, na osnovi pogodbe z uporabnikom omrežja, prevzame v prenos dogovorjene količine zemeljskega plina v dogovorjeni kakovosti in pod dogovorjenimi pogoji;
– pretočna karakteristika priključka: je zmogljivost, izražena z največjim pretokom v Sm3 na uro ob najvišjem delovnem tlaku;
– priključitev na omrežje: postopek izvedbe priključnega plinovoda oziroma izvedbe povezave med priključnim plinovodom in omrežjem ali plinovodi uporabnika omrežja zemeljskega plina;
– priključni plinovod: je del prenosnega omrežja, zgrajen z namenom povezave obstoječega prenosnega omrežja z omrežjem ali plinovodi odjemalcev zemeljskega plina;
– priključek: je fizični spoj priključnega plinovoda z omrežjem ali plinovodi odjemalca zemeljskega plina;
– tehnična karakteristika priključka: je imenski premer cevi plinovoda, njegova dolžina in material cevi priključka;
– upravičenec do dostopa: je upravičeni odjemalec zemeljskega plina in vsak izvajalec energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina;
– uporabnik omrežja: je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja zemeljski plin.
II. KAKOVOST PLINA
4. člen
Sistemski operater v okviru izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina transportira zemeljski plin takšne kakovosti, kot ga prevzame na vstopni točki na prevzemnem mestu na mejah Republike Slovenije.
5. člen
Lastnosti zemeljskega plina so določene v sistemskih obratovalnih navodilih.
Sistemski operater ni dolžan prevzeti zemeljskega plina, ki ne ustreza v prejšnjem odstavku navedeni sestavi.
Če sistemski operater ugotovi, da tehnične možnosti omogočajo prevzem zemeljskega plina, katerega sestava je po določbah tega člena neustrezna, lahko zemeljski plin prevzame. Dodatne stroške, ki so posledica prevzema zemeljskega plina na zahtevo vsakokratnega naročnika, ki ne ustreza specifikaciji iz prvega odstavka tega člena, nosi vsakokratni naročnik dostopa.
III. PRIKLJUČITEV NA PRENOSNO OMREŽJE
6. člen
Sistemski operater je dolžan priključiti na prenosno omrežje vsakega uporabnika omrežja v skladu z določbami Energetskega zakona, Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja, s tem aktom in s sistemskimi obratovalnimi navodili, če to dopuščajo tehnične zmogljivosti prenosnega omrežja ter pod pogoji in na način, kot je opredeljeno v pogodbi o priključitvi.
1. Postopek priključitve na prenosno omrežje
7. člen
Za vsako posamezno priključitev na prenosno omrežje ali njeno spremembo mora uporabnik omrežja pridobiti soglasje za priključitev sistemskega operaterja prenosnega omrežja. Uporabnik omrežja mora pridobiti soglasje za priključitev pred začetkom upravnega postopka za umestitev uporabnikovega omrežja ali plinovoda v prostor.
Soglasje za priključitev je potrebno pridobiti tudi v naslednjih primerih:
– spremembi ali rekonstrukciji priključka,
– spremembi tehničnih karakteristik priključnega plinovoda,
– združevanju več priključnih mest v eno priključno mesto,
– izvedbi dodatnega priključnega mesta.
Na enem priključku je lahko priključen le en končni odjemalec ali en sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina, razen tistih končnih odjemalcev ali sistemskih operaterjev distribucijskega omrežja zemeljskega plina, ki imajo do dneva uveljavitve Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina, tj. do dne 4. 9. 2004, že pridobljeno soglasje o priključitvi ali s sistemskim operaterjem že sklenjeno pogodbo o priključitvi ali dostopu do omrežja.
8. člen
Postopek priključitve se začne z vložitvijo vloge za izdajo soglasja za priključitev, ki mora vsebovati:
– ime in naslov vlagatelja z izpisom iz sodnega registra,
– podatke o napravah, na katerih se bo uporabljal zemeljski plin,
– želeno mesto priključitve in pretočne karakteristike priključka ter predajni tlak,
– največji urni pretok zemeljskega plina in najmanjši urni pretok zemeljskega plina,
– datum predvidenega začetka uporabe priključka,
– obdobje in obseg uporabe priključka,
– predvideno dinamiko odjema,
– posebnosti odjema in tehnologije uporabe zemeljskega plina,
– uporabo nadomestnega goriva,
– energetsko dovoljenje, če ga za objekte, naprave in napeljave veljavna zakonodaja zahteva.
Sistemski operater na podlagi proučitve zahteve in pretočno-tlačnih razmer v upravnem postopku odloči o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev.
Soglasje za priključitev velja štiriindvajset mesecev od njegove pravnomočnosti. Veljavno soglasje je pogoj za sklenitev pogodbe o priključitvi.
9. člen
Če sistemski operater zavrne zahtevo za izdajo soglasja za priključitev, je dolžan navesti razloge zavrnitve. Zoper zavrnilno odločbo ima vlagatelj zahteve za priključitev pravico vložiti pritožbo na Javno agencijo RS za energijo v skladu z določbami Energetskega zakona in Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
10. člen
Sistemski operater zavrne zahtevo za izdajo soglasja za priključitev, če niso izpolnjeni pogoji iz Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina, če niso izpolnjene tehnične in druge zahteve za izvedbo priključitve, če bi zaradi priključitve prišlo do motnje v oskrbi ali če bi sistemskemu operaterju zaradi priključitve nastali nesorazmerno visoki stroški, pa jih vlagatelj zahteve ni pripravljen kriti.
Kolikor so za priključitev dani tehnični pogoji, vendar zaradi nesorazmerno velikih stroškov priključek ekonomsko ni upravičen, izda sistemski operater soglasje pod pogojem, da vlagatelj zahteve za izdajo soglasja za priključitev krije tisti del stroškov, ki povzročajo nesorazmernost.
11. člen
V soglasju za priključitev morajo biti navedeni pogoji za priključitev, kraj in predvideni čas priključitve, plačilo nesorazmernih stroškov priključitve ter morebitni dodatni tehnični pogoji, ki jih predpiše sistemski operater in jih mora vlagatelj zahteve za izdajo soglasja za priključitev izpolniti.
2. Pogodba o priključitvi
12. člen
Sistemski operater in vlagatelj vloge za priključitev skleneta na podlagi pravnomočnega soglasja in pred začetkom projektiranja plinovoda, merilno-regulacijske postaje oziroma drugih objektov in naprav, potrebnih za priključitev na prenosno plinovodno omrežje, pogodbo o priključitvi, s katero uredita medsebojne pravice in obveznosti, predvsem pa:
– obseg del, ki jih je potrebno izvršiti za priključitev na prenosno plinovodno omrežje,
– maksimalni in minimalni urni pretok zemeljskega plina,
– predajni tlak in dopustna odstopanja (tolerance) predajnega tlaka,
– glavne tehnične karakteristike priključka,
– mejo lastništva in prevzemno ali predajno mesto zemeljskega plina ter meritev prevzetih ali predanih količin,
– rok izvedbe investicije in začetek uporabe plinovoda, merilno-regulacijske postaje oziroma drugih objektov in naprav,
– obdobje in obseg uporabe plinovoda, merilno-regulacijske postaje oziroma drugih objektov in naprav,
– višino in plačilo nesorazmernih stroškov priključitve,
– dostop za meritve in vzdrževalna dela,
– pogodbene kazni in obveznosti v primeru kršitve pogodbenih določil.
Na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi sistemski operater ne rezervira prenosnih zmogljivosti za uporabnika priključka.
13. člen
Na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi začne sistemski operater izvajati vsa pripravljalna dela, potrebna za realizacijo priključitve.
14. člen
Priključitev energetskih objektov, naprav in napeljav na prenosno omrežje izvede sistemski operater tako, da na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi zgradi potrebni plinovod, ustrezno merilno-regulacijsko postajo in morebitne druge potrebne objekte prenosnega omrežja, ki omogočajo tehnično izvedbo priključka.
Sistemski operater izvede priključitev energetskih objektov, naprav in napeljav na prenosno omrežje na tehnično najustreznejši točki prenosnega omrežja v času in na način, da je vpliv na obratovanje prenosnega omrežja čim manjši.
3. Stroški priključitve
15. člen
Stroški priključitve objektov, naprav in napeljav so praviloma: stroški projektiranja plinovoda, merilno-regulacijskih postaj in morebitnih drugih objektov, stroški pridobivanja upravnih dovoljenj in potrebnih stvarnih pravic ter stroški gradnje.
Stroške priključitve praviloma nosi sistemski operater, če mu s tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški.
Del stroškov, ki povzročajo nesorazmernost, v skladu z 10. členom tega akta plača vlagatelj vloge.
IV. DOSTOP DO OMREŽJA
16. člen
Upravičenec do dostopa ima pravico do dostopa do prenosnega omrežja za izvršitev pogodb o nakupu oziroma prodaji zemeljskega plina, razen če mu je v skladu z Energetskim zakonom, Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina in tem aktom dostop zavrnjen.
Prenosna zmogljivost, ki si jo zagotovi upravičenec do dostopa s sklenjeno pogodbo o dostopu, ne more biti večja, kot jo omogoča priključek, za katerega se izdaja soglasje, in ne more biti večja, kot izhaja iz zahteve za izdajo soglasja za priključitev.
17. člen
Postopek za uveljavitev pravice do dostopa do omrežja začne upravičenec do dostopa z vložitvijo zahteve za dostop.
Zahteva za dostop mora vsebovati:
– naziv in naslov upravičenega odjemalca,
– naziv in naslov dobavitelja zemeljskega plina,
– naziv in naslov dobavitelja zemeljskega plina ter pooblastilo upravičenega odjemalca dobavitelju zemeljskega plina, če uveljavlja dostop v njegovem imenu,
– prevzemno mesto, prevzemni tlak,
– želeno predajno mesto, največji dnevni pretok, največji urni pretok, predajni tlak,
– mesečne in letne količine zemeljskega plina za odjemalca,
– začetek in trajanje dostopa do prenosnega omrežja,
– lastnosti zemeljskega plina.
Upravičenec do dostopa ima pravico do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov sistemskega operaterja. V primeru zamenjave dobavitelja se šteje, da je upravičenec do dostopa zadržal pravico do dostopa, ki jo je pridobil po določbah teh splošnih pogojev, mora pa o zamenjavi dobavitelja obvestiti sistemskega operaterja najkasneje v roku 30 dni pred nameravanim datumom zamenjave dobavitelja ter pri tem ravnati v skladu s temi splošnimi pogoji.
18. člen
Sistemski operater mora pri odločanju o dostopu do prenosnega omrežja upoštevati pregledne in nepristranske kriterije, kot so: vrstni red prispetja zahtev za dostop do omrežja, sorazmerno zmanjšanje dostopa vsem upravičencem do dostopa, ki zahtevajo dostop, javna dražba ipd. Te kriterije, ki so lahko za posamezne dele omrežja različni, sistemski operater določi v soglasju z Javno agencijo RS za energijo.
Vlagatelju zahteve za dostop do prenosnega omrežja ni mogoče odobriti večjega dnevnega pretoka, kot ga omogočajo priključek in tehnične možnosti plinovodnega omrežja.
Če zmogljivosti prenosnega omrežja ne omogočajo do­stopa za vse prijavljene potrebe po prenosu zemeljskega plina, se razpoložljiv pretok zagotovi po načelu vrstnega reda prispetja zahtev za dostop do prenosnega omrežja, v primeru sočasnega prispetja pa v sorazmerju z zahtevano količino.
Šteje se, da so zahteve za dostop do prenosnega omrežja zemeljskega plina, ki jih prejme sistemski operater do vključno 31. oktobra v tekočem letu, prispele sočasno. Sistemski operater razdeli proste prenosne zmogljivosti siste­ma, ki še niso zasedene s sklenjenimi pogodbami o dostopu, med te uporabnike omrežja, v sorazmerju z zahtevanimi količinami, upoštevajoč določila 23. člena tega akta.
Po izteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena sistemski operater obravnava zahteve za dostop, po vrstnem redu prispetja vlog, vse do zasedenosti prenosnih zmogljivosti.
Nov uporabnik omrežja ali uporabnik omrežja, ki mu je pogodba o dostopu potekla ali če želi neposredno uveljavljati pravico do dostopa pri sistemskem operaterju, mora predložiti sistemskemu operaterju zahtevo za dostop do omrežja najmanj dva meseca pred želenim datumom dostopa.
V kolikor odjemalec želi neposredno uveljavljati pravico do dostopa pri sistemskem operaterju, se obseg te pravice do dostopa do omrežja prenese od dosedanjega upravičenca do dostopa na tega odjemalca tako, da se upravičencu z aneksom k pogodbi o dostopu ta obseg pravice zmanjša, z odjemalcem, ki je uveljavljal pravico do dostopa, pa se, na podlagi tako sklenjenega aneksa k pogodbi o dostopu, sklene nova pogodba o dostopu do omrežja.
19. člen
Upravičenec do dostopa do prenosnega omrežja pridobi pravico do dostopa s sklenitvijo pogodbe o dostopu do omrežja.
O zahtevi do dostopa do prenosnega omrežja odloča sistemski operater.
Sistemski operater odloči o dostopu do prenosnega omrežja najkasneje do 15. novembra tekočega leta, za naslednje koledarsko leto. Šteje se, da je sistemski operater odobril dostop do prenosnega omrežja, ko je upravičencu do dostopa posredoval v podpis pogodbo o dostopu s petnajst-dnevnim opcijskim rokom za podpis pogodbe.
20. člen
Pogodba o dostopu se izvaja na način, kot je določen v sistemskih obratovalnih navodilih in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo obračunavanje omrežnine za prenosno omrežje.
21. člen
Naročnik dostopa mora pred začetkom izvajanja dostopa predložiti sistemskemu operaterju za tisti del objektov, naprav in napeljav, ki se priključujejo neposredno na prenosno omrežje, uporabno dovoljenje ali dovoljenje za poskusno obratovanje oziroma drug ustrezen dokument, ki potrjuje skladnost objektov, naprav in napeljav z veljavnimi predpisi in izdanimi dovoljenji, pri čemer ta dokument ne sme vsebovati kakršnihkoli pogojev ali dodatnih zahtev.
Sistemski operater mora na osnovi podatkov, posredovanih v zahtevi za dostop, preveriti pretočno-tlačne razmere v prenosnem omrežju in:
– možnosti ali nezmožnosti zagotovitve dostopa,
– dan možnega začetka koriščenja dostopa do prenosnega omrežja,
– morebitne potrebne dograditve ali rekonstrukcije prenosnega omrežja.
V primeru, da pride pri naročniku do kakršnekoli spremembe tehničnih podatkov ali pogojev koriščenja dostopa, mora naročnik dostopa za tako spremenjene pogoje dostopa vložiti pri sistemskem operaterju novo zahtevo za dostop do prenosnega omrežja.
22. člen
Naročnik dostopa sklene s sistemskim operaterjem pogodbo o dostopu do omrežja, ki vsebuje:
– zakupljeno pogodbeno prenosno zmogljivost,
– pravico do prenosa zemeljskega plina v določeni prenosni smeri in v vnaprej določenem času ter pretoku,
– minimalni vstopni tlak na mestu prevzema zemeljskega plina v prenosno omrežje,
– izstopni tlak na mestu predaje in dovoljeno odstopanje,
– največji urni pretok,
– minimalni dovoljeni pretok zemeljskega plina,
– ceno dostopa do omrežja,
– plačilne pogoje,
– obliko in način zavarovanja plačila omrežnine za zakupljene zmogljivosti, pri čemer lahko sistemski operater od naročnika dostopa zahteva, da le-ta zavaruje povprečno izračunani znesek dvomesečne omrežnine, glede na pogodbeno dogovorjeni največji obseg dostopa do omrežja,
– čas veljavnosti pogodbe,
– sistemske storitve in ceno sistemskih storitev,
– posebne sistemske storitve in ceno posebnih sistemskih storitev,
– dodatne storitve in ceno dodatnih storitev.
Sistemski operater posreduje pogodbo o dostopu kot celoto ali kot zbir podatkov Javni agenciji RS za energijo ali drugim državnim organom, če tako določajo veljavni zakonski ali podzakonski predpisi.
Sistemski operater bo zaračunaval dostop do prenosnega omrežja skladno s predpisi, ki urejajo obračunavanje omrežnine za prenosno omrežje zemeljskega plina, s katerimi je določena metodologija za obračun omrežnine, obračun prenosa, način izdajanja računov in plačevanje ter obračun prekoračitev in izravnav.
23. člen
Sistemski operater lahko zavrne dostop do omrežja:
– če je to v posameznem primeru nujno za izvajanje obveznosti gospodarske javne službe;
– zaradi premajhnih zmogljivosti prenosnega omrežja;
– zaradi verjetnosti nastopa resnih gospodarskih težav izvajalca energetskih dejavnosti na področju zemeljskega plina, zaradi njegovih na dan uveljavitve Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina že sklenjenih dolgoročnih pogodb o nakupu zemeljskega plina ali o prenosu zemeljskega plina do prenosnega omrežja, s katerim izvaja gospodarsko javno službo sistemski operater;
– zaradi vzajemnosti, če upravičeni odjemalec iz druge države, ki zahteva dostop do omrežja, ni upravičeni odjemalec v tej drugi državi in v Republiki Sloveniji;
– če bi dostop onemogočil ali otežil dobavo zemeljskega plina gospodinjskim odjemalcem na distribucijskem omrežju.
Če sistemski operater zavrne zahtevo za dostop do omrežja, mora o tem pisno obvestiti vlagatelja zahteve in obrazložiti zavrnitev zahteve za dostop do omrežja. Sistemski operater mora pisno obvestilo iz prejšnjega stavka vlagatelju zahteve posredovati v roku trideset dni od dneva prejema zahteve ali od 31. oktobra tekočega leta.
Kolikor vlagatelj zahteve ne soglaša z obrazložitvijo zavrnitve zahteve, mora vložiti pisno zahtevo na sistemskega operaterja za odpravo zatrjevane nezakonitosti ali nepravilnosti. Sistemski operater mora na to zahtevo pisno odgovoriti in navesti razloge za svojo odločitev najkasneje v roku dveh mesecev od dneva vložitve te zahteve s strani upravičenca do dostopa.
Kolikor upravičenec do dostopa prejme ponovno zavrnitev zahteve za dostop, s katero ponovno ni bilo ugodeno njegovi zahtevi za dostop v celoti ali deloma, lahko zahteva, da Javna agencija RS za energijo odloči v upravnem postopku na prvi stopnji v sporu med upravičencem do dostopa in sistemskim operaterjem o pravici upravičenca do dostopa do omrežja.
Zahtevo za izdajo odločitve Javne agencije RS za energijo o pravici do dostopa lahko vloži samo upravičenec, katerega zahteva je bila v celoti ali deloma zavrnjena s strani sistemskega operaterja ali mu sistemski operater pisno ni odgovoril na njegovo pisno zahtevo v roku dveh mesecev. Rok za vložitev zahteve za odločitev Javne agencije RS za energijo v upravnem postopku je 15 dni od vročitve pisnega odgovora s strani sistemskega operaterja oziroma od poteka roka za odgovor sistemskega operaterja. Kolikor upravičenec do dostopa ne vloži zahteve za odločitev Javne agencije RS za energijo v 15-dnevnem roku, Javna agencija RS za energijo zavrže njegovo zahtevo kot nedovoljeno oziroma kot prepozno.
V. PREVZEMNO MESTO IN MERILNO MESTO
24. člen
Šteje se, da uporabnik omrežja prevzame zemeljski plin na predajnem mestu v enaki kakovosti, kot je bila predana, in količini, kot je bila izmerjena na merilnem prevzemnem mestu.
Kolikor uporabnik omrežja ne soglaša s kakovostjo ali količino zemeljskega plina, prevzetega na prevzemnem mestu, je dokazno breme na strani uporabnika omrežja.
25. člen
Tehnični pogoji in način izvajanja meritev so opredeljeni v sistemskih obratovalnih navodilih.
Odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju na njegovo zahtevo kadarkoli omogočiti dostop do merilnega mesta, tako da ta lahko neposredno odčita stanje števca oziroma nemoteno vzdržuje merilne naprave.
26. člen
Odjemalec mora omogočiti sistemskemu operaterju neoviran dostop na zemljišče, do delov objekta in naprav, na katerih se izvajajo dela, oziroma v prostore, v katerih so nameščene plinovodne naprave, ki niso v lasti sistemskega operaterja, ter mu omogočiti izvajanje vseh potrebnih del, kadar je to potrebno v skladu s 76. členom Energetskega zakona.
Sistemski operater je dolžan za svoje posege na nepremičninah in/ali premičninah, ki so v lasti odjemalca, le-temu povrniti s posegom povzročeno dejansko škodo, kolikor vzpostavitev v prvotno stanje s posegom prizadete premičnine ali nepremičnine ni mogoča. Višino odškodnine zaradi posegov pri odjemalcu določi sodno zapriseženi cenilec ustrezne stroke, ki ga je dolžan najeti na svoje stroške sistemski operater. Tako določena višina odškodnine je dokončna.
27. člen
Sistemski operater zagotavlja merjenje količin zemeljskega plina v okviru in pod pogoji, kot je določeno v soglasju za priključitev. Odjem mora biti znotraj delovnega območja plinomera, ki je bil določen na osnovi zahteve za priključitev.
Odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju na njegovo zahtevo redno posredovati podatke iz merilnih mest. Obseg in vrsto podatkov, ki jih odjemalec posreduje sistemskemu operaterju, določi sistemski operater, obsegajo pa vsaj naslednje podatke:
– dnevni popis in obračunski popis merilnih naprav,
– dnevni in obračunski popis elektronskih spominskih naprav,
– podpis prevzemnih dokumentov.
Kolikor je odjem zemeljskega plina izven delovnega območja plinomera, sistemski operater ne odgovarja za predpisano natančnost merjenja. V tem primeru je odjemalec dolžan plačati odmerjene količine zemeljskega plina ne glede na možne merske napake.
Kolikor je odjem zemeljskega plina večkrat zaporedoma izven pogodbenih okvirov, mora odjemalec nemudoma podati vlogo za soglasje za novo priključitev oziroma za spremembo soglasja za priključitev.
VI. NEUPRAVIČEN ODJEM PLINA
28. člen
Za neupravičen odjem zemeljskega plina se šteje vsaka poraba plina, ki ni merjena s plinomerom ali ni merjena s plinomerom, opremljenim z uradnim žigom.
Prav tako se za neupravičen odjem šteje odjem plina brez sklenjene pogodbe o dostopu.
Za neupravičen odjem zemeljskega plina se šteje tudi, če uporabnik omrežja za posameznega odjemalca ne preda zemeljskega plina ali zadostne količine zemeljskega plina v prenos sistemskemu operaterju, odjemalec pa kljub temu odjema zemeljski plin iz prenosnega omrežja. V tem primeru o neupravičenem odjemu zemeljskega plina uporabnik omrežja obvesti odjemalca in sistemskega operaterja. Če klub temu obvestilu odjemalec še naprej prevzema zemeljski plin, se šteje, da s svojim prevzemom moti dobavo plina drugim odjemalcem.
29. člen
Če ni mogoče ugotoviti časa trajanja neupravičenega odjema plina, se neupravičen odjem obračuna od dneva, ko je bil odjem tehnično mogoč. Neupravičena uporaba transportne zmogljivosti in cena zemeljskega plina se obračunata v skladu s predpisi, ki urejajo obračunavanje omrežnine za prenosno plinovodno omrežje. Za neupravičen odjem zemeljskega plina sta solidarno odgovorna odjemalec in uporabnik omrežja.
Kolikor je uporabnik omrežja dal sistemskemu operaterju nalog za ustavitev prenosa zemeljskega plina za odjemalca in odjemalec kljub temu nadaljuje z odjemom zemeljskega plina, odjemalec v celoti odgovarja za neupravičen odjem zemeljskega plina sistemskemu operaterju, ta pa lahko, ne glede na obseg škodnih posledic, takoj ustavi prenos zemeljskega plina za tega odjemalca.
VII. MOTNJE PRI DOBAVI ZEMELJSKEGA PLINA IN PREKINITEV DOBAVE
30. člen
Sistemski operater mora svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko neprekinjeno sprejema prijave uporabnikov omrežja o motnjah pri dobavi zemeljskega plina. Sistemski operater mora na zahtevo odjemalca motnjo pri dobavi, ki je bila povzročena s strani sistemskega operaterja in ki odjemalcu onemogoča odjem zemeljskega plina v pogodbeno dogovorjenih količinah, odpraviti v najkrajšem možnem času oziroma v sporazumno dogovorjenem roku.
31. člen
Sistemski operater lahko delno ali v celoti ustavi uporabniku omrežja prenos zemeljskega plina iz razlogov, ki jih določajo predpisi.
VIII. VARNOST OBRATOVANJA
32. člen
Sistemski operater kakor tudi uporabniki omrežja in odjemalci zemeljskega plina so dolžni pri opravljanju svoje dejavnosti s skrbnostjo dobrega gospodarja neprestano skrbeti za največjo mero varnosti obratovanja prenosnega omrežja in omrežij, ki so priključena na prenosno omrežje, ter energetskih objektov, naprav in napeljav.
Sistemski operater s priključitvijo objektov, naprav in napeljav odjemalcev zemeljskega plina na prenosno omrežje ne prevzema odgovornosti za tehnično brezhibno in varno obratovanje in delovanje teh objektov, naprav in napeljav, kar izhaja iz predloženih uporabnih dovoljenj oziroma ustreznih dokumentov, skladno z določili tega akta.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Upravičeni odjemalci, ki imajo na dan uveljavitve tega akta sklenjeno kupoprodajno pogodbo za zemeljski plin z dobaviteljem zemeljskega plina, imajo tudi po uveljavitvi tega akta zagotovljen dostop do omrežja v obsegu, kot ga določa ta kupoprodajna pogodba.
Upravičeni odjemalci iz prejšnjega odstavka sklenejo pogodbo o dostopu do omrežja s sistemskim operaterjem v skladu z določbami tega akta tako, da za sklenitev pogodbe o dostopu pooblastijo izvajalca energetske dejavnosti ali pa sklenejo to pogodbo neposredno.
34. člen
V skladu s petim odstavkom 85. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 51/04) preneha z dnem uveljavitve tega akta za sistemskega operaterja veljati Uredba o določitvi splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 10/03).
35. člen
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Geoplin plinovodi d.o.o.
Direktor
Marjan Eberlinc, univ. dipl. inž. str. l. r.

AAA Zlata odličnost