Uradni list

Številka 89
Uradni list RS, št. 89/2005 z dne 7. 10. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 89/2005 z dne 7. 10. 2005

Kazalo

3832. Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina, stran 9201.

Na podlagi četrtega odstavka 40. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: energetski zakon) in devete alinee 5. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 97/04, 8/05; v nadaljnjem besedilu: Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina) izdaja izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina Geoplin plinovodi d.o.o. po pridobitvi soglasja Sveta Javne agencije Republike Slovenije za energijo št. 24-1/2005-10/ES-13 z dne 12. 7. 2005 in soglasja Vlade Republike Slovenije št. 36020-4/2005/3 z dne 22. 9. 2005
SISTEMSKA OBRATOVALNA NAVODILA
za prenos zemeljskega plina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Namen in predmet urejanja
1. člen
Ta akt ureja obratovanje in način vodenja prenosnega omrežja zemeljskega plina, ki je v lasti oziroma upravljanju sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina Geoplin plinovodi d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater).
S tem aktom se predpisujejo:
– tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje prenosnega plinovodnega omrežja z namenom zanesljive in kakovostne oskrbe z zemeljskim plinom;
– način zagotavljanja sistemskih storitev;
– postopki za obratovanje omrežij v kriznih stanjih;
– tehnični in drugi pogoji za priključitev na omrežje;
– tehnični pogoji za medsebojno priključitev in delovanje omrežij različnih sistemskih operaterjev.
S tem aktom se urejajo pravice, odgovornosti in naloge sistemskega operaterja, uporabnikov prenosnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) ter tretjih oseb, ki so kakorkoli vključene v prenos zemeljskega plina po prenosnem omrežju.
S tem aktom se urejajo načrtovanje, gradnja, opustitev in priključevanje na prenosno omrežje zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: prenosno omrežje), dostop do prenosnega omrežja; določajo se načini obratovanja ter tehnični pogoji za zagotavljanje zanesljivega, usklajenega in varnega obratovanja prenosnega omrežja.
2. člen
Določbe tega akta veljajo za sistemskega operaterja, dobavitelje zemeljskega plina, upravičene odjemalce in vse uporabnike omrežja, ki so povezani s prenosnim omrežjem, ter tiste, ki načrtujejo, projektirajo, gradijo ter izvajajo vzdrževalna dela na prenosnem omrežju v njegovem nadzorovanem pasu ali na drugih soodvisnih objektih.
2. Pomen izrazov
3. člen
Izrazi v tem aktu imajo naslednji pomen:
– alokacija: je postopek razdelitve skupno ali posamično izmerjenih količin plina v prevzemni in/ali predajni točki, za enega ali več uporabnikov;
– dnevno količinsko odstopanje: je razlika med prevzemom in predajo zemeljskega plina v ali iz prenosnega omrežja za potrebe uporabnika v obračunskem dnevu;
– dnevna napoved: je napoved prevzema količin zemeljskega plina v prenos za potrebe uporabnika, znotraj obračunskega dneva;
– dnevni odjem: je količina zemeljskega plina prevzetega ali predanega na prevzemnem ali predajnem mestu v obračunskem dnevu, izražena v Sm3;
– dnevni primanjkljaj količin: je negativna razlika med prevzeto in predano količino zemeljskega plina za potrebe uporabnika omrežja v obračunskem dnevu;
– dnevni presežek količin: je pozitivna razlika med prevzeto in predano količino za potrebe uporabnika omrežja v obračunskem dnevu;
– dovoljeno dnevno količinsko odstopanje: je celotno ali delno dnevno odstopanje, ki je enako ali manjše od največjega dovoljenega odstopanja ob pogoju, da je kumulativno odstopanje znotraj obračunskega meseca manjše ali enako največjemu dovoljenemu;
– dostop do omrežja: je uporaba prenosnega omrežja zemeljskega plina za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina ob dogovorjenem času;
– infrastruktura: prenosnega omrežja so objekti, naprave in omrežja za prenos zemeljskega plina, ki so kot infrastruktura določeni s predpisi, ki urejajo energetsko infrastrukturo;
– izravnava: je postopek izravnave med prevzeto količino na enem ali več prevzemnih mestih in predano količino zemeljskega plina na enem ali več predajnih mestih;
– kumulativno odstopanje znotraj obračunskega dneva: je razlika med prevzemom in predajo zemeljskega plina od začetka obračunskega dne do trenutka ugotavljanja odstopanja znotraj obračunskega dneva;
– kumulativno odstopanje znotraj obračunskega meseca: je razlika med prevzemom in predajo zemeljskega plina od prvega dneva meseca do dneva ugotavljanja odstopanja znotraj obračunskega meseca;
– meja lastništva: je točka na plinovodu, ki loči lastništvo posameznih plinovodov in s tem povezanih pravic ter obveznosti;
– nadzorovani pas plinovoda: je 100 m širok pas, na vsako stran od osi plinovoda, v katerem ima upravljavec plinovoda pravico nadzirati dejavnosti uporabnikov prostora in drugih oseb ter načrtovanje in graditev objektov;
– neposredni povezovalni vod zemeljskega plina: je vod zemeljskega plina, ki dopolnjuje že povezano omrežje;
– nedovoljeno dnevno količinsko odstopanje: je tisti del dnevnega odstopanja, ki je večji od največjega dovoljenega dnevnega odstopanja ob pogoju, da je kumulativno odstopanje znotraj obračunskega meseca manjše ali enako dovoljenemu kumulativnemu odstopanju;
– notranja prenosna zmogljivost: je količina plina, ki je namenjena izenačevanju nihanj v pretokih;
– nominacija: je napoved uporabnika, ki služi za namen obračuna;
– odklop: je prekinitev prenosa zemeljskega plina za potrebe posameznega upravičenca do dostopa, ki jo sistemski operater izvede tako, da iz razlogov, v skladu z Energetskim zakonom, Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in tem aktom, preneha opravljati prenos zemeljskega plina za imenovanega upravičenca do dostopa, ali temu upravičencu do dostopa prekine dostop do prenosnega omrežja; ali temu upravičencu do dostopa izda pisni nalog, da mora prenehati z odjemom zemeljskega plina na prevzemni točki;
– odjem: je prevzem zemeljskega plina za uporabnika na predajnem mestu za lastne potrebe ali za izvajanje distribucije preko distribucijskega omrežja zemeljskega plina;
– odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki je na pogodbeni podlagi oskrbovana z zemeljskim plinom ali gorivi za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo;
– omrežje; je sistem povezanih naprav, ki so namenjene prenosu plina do odjemalcev ali uporabnikov;
– omrežnina: je osnovna cena za prenos zemeljskega plina po prenosnem omrežju, sestavljena iz cene za prenos zemeljskega plina glede na odjemne skupine, cene za izvajanje meritev ter cene zemeljskega plina za lastno rabo;
– obračunski dan: »D« je časovno obdobje 24 zaporednih ur (od 8. ure zjutraj do 8. ure zjutraj naslednjega dne);
– obračunski mesec: »M« je časovno obdobje, ki se začne z uro začetka prvega obračunskega dne v mesecu do ure začetka prvega obračunskega dneva v naslednjem mesecu;
– pogodba o dostopu: je pogodba, ki jo skleneta uporabnik omrežja in sistemski operater in s katero se sporazumeta o uporabi prenosnega omrežja;
– pogodbena prenosna zmogljivost: je največja dnevna količina zemeljskega plina, ki je za uporabnika omrežja določena v pogodbi o dostopu za prevzem na enem ali večjem številu prevzemnih mest in predajo na enem ali večjem številu predajnih mest;
– predajno mesto: je točka, v kateri sistemski operater preda zemeljski plin upravičenemu odjemalcu ali upravičencu do dostopa;
– predaja: je trenutek prehoda nevarnosti naključnega uničenja stvari na predajnem mestu;
– prenos: je transport/prenos goriv po prenosnem omrežju;
– prenosna zmogljivost: je pretočna zmogljivost plinovoda, izražena v Sm3 zemeljskega plina na dan;
– prevzem: je trenutek, v katerem sistemski operater na prevzemnem mestu prevzame za uporabnika v prenos pogodbeno dogovorjene količine zemeljskega plina;
– predani zemeljski plin: je na predajnem mestu izmerjena količina plina, ki jo sistemski operater preda uporabniku omrežja na enem ali več predajnih mestih v določenem časovnem obdobju, kot na primer ura, dan, mesec in leto, v standardnih kubičnih metrih;
– prevzemno mesto: je točka na prenosnem omrežju, v kateri sistemski operater, na osnovi pogodbe z uporabnikom, prevzame v prenos dogovorjene količine zemeljskega plina v dogovorjeni kakovosti in pod dogovorjenimi pogoji;
– prevzeti zemeljski plin: je količina zemeljskega plina, ki jo sistemski operater prevzame v prenos na enem ali več prevzemnih mestih v določenem časovnem razdobju po nalogu uporabnika omrežja, kot na primer ura, dan, mesec, leto, v standardnih kubičnih metrih;
– priključitev na omrežje: je postopek izvedbe priključnega plinovoda oziroma izvedbe povezave med priključnim plinovodom in omrežjem ali plinovodi uporabnika zemeljskega plina;
– standardni kubični meter (v nadaljnjem besedilu: Sm3): je količina zemeljskega plina v volumnu enega kubičnega metra pri absolutnem tlaku 1,01325 bara in temperaturi 15 °C;
– teden: je časovno obdobje sedem zaporednih dni, ki se začne v ponedeljek ob 8. uri zjutraj in traja do naslednjega ponedeljka do 8. ure zjutraj;
– tranzit: je transport skozi prenosno omrežje iz območja druge države čez ozemlje Republike Slovenije v tretjo državo;
– tolerančno območje: je območje znotraj določenih mej, izraženih v % vsote pogodbenih prenosnih zmogljivosti;
– uporabnik prenosnega omrežja zemeljskega plina; je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja energijo;
– upravičenec do dostopa: je upravičeni odjemalec zemeljskega plina ali vsak izvajalec energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina;
– zaplinjanje: je zapolnitev plinovoda, postrojenj ali objektov z zemeljskim plinom.
3. Naloge sistemskega operaterja
4. člen
Naloge sistemskega operaterja so naslednje:
– izvajanje prenosa zemeljskega plina,
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja za prenos zemeljskega plina,
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja z razvojem, načrtovanjem in gradnjo prenosnega plinovodnega omrežja,
– zanesljivost in varnost obratovanja omrežja za prenos zemeljskega plina,
– zagotavljanje sistemskih storitev,
– ugotavljanje in obračunavanje izravnave odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina od napovedi,
– evidentiranje vseh sklenjenih pogodb za oskrbo z zemeljskim plinom,
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano,
– zagotavljanje potrebnih podatkov o dostopu upravičenim odjemalcem in/ali uporabnikom,
– vzpostavitev in nadzor mehanizmov za upravljanje pretokov in izravnavo odstopanj v prenosnem omrežju,
– izvajanje in vzpostavitev sistema celovitega obvladovanja prenosnega omrežja,
– zagotavljanje neprekinjenega obratovanja, vodenja in upravljanja prenosnega omrežja s strokovno usposobljenimi in izkušenimi kadri v smislu dobrega gospodarja,
– zagotavljanje tekočega in investicijskega vzdrževanja prenosnega omrežja ter izvajanje nadzora, vključno z dajanjem soglasij po javnem pooblastilu, v nadzorovanem pasu plinovoda,
– odpravljanje napak in motenj pri obratovanju,
– organiziranje stalne službe za takojšnje posredovanje v zvezi z odpravljanjem motenj oziroma poškodb na prenosnem omrežju, pri čemer so delavci stalne službe lahko zaposleni pri sistemskem operaterju ali pa opravljajo dela na pogodbeni podlagi.
4. Zaupnost podatkov in informacij
5. člen
Sistemski operater varuje podatke, ki jih dobi od uporabnikov in so označeni kot poslovna skrivnost, kot poslovno skrivnost. Sistemski operater je dolžan dajati podatke agencijam in državnim organom skladno s predpisi, ki urejajo obveznost dajanja podatkov tem organom. Agencije in državni organi so podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost, dolžni obravnavati kot poslovno skrivnost.
II. DOSTOP DO PRENOSNEGA OMREŽJA
1. Dostop do prenosnega omrežja
6. člen
Sistemski operater zagotavlja enake pogoje dostopa do prenosnega omrežja vsem upravičenim odjemalcem in vsem izvajalcem energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina (upravičenec do dostopa), v skladu z Energetskim zakonom in sklenjeno Pogodbo o dostopu do omrežja (v nadaljnjem besedilu: pogodba o dostopu), razen če jim je v skladu z Energetskim zakonom in tem aktom dostop zavrnjen.
Upravičenje dostopa do prenosnega omrežja se pridobi s sklenitvijo pogodbe o dostopu, ki se sklene na zahtevo upravičenca do dostopa do prenosnega omrežja.
S pogodbo o dostopu pridobi upravičenec do dostopa za določen čas zagotovljen dostop do prenosnega omrežja za določeno prenosno zmogljivost in smer prenosa.
Postopek in pogoje dostopa do prenosnega omrežja zemeljskega plina urejajo splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja.
2. Pogodba o dostopu
7. člen
Uporabniki morajo najmanj 30 dni pred začetkom koriščenja dostopa s sistemskim operaterjem skleniti pogodbo o dostopu do omrežja, skladno z Energetskim zakonom, Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina in splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja.
Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se lahko prenos zemeljskega plina začne izvajati v roku sedmih delovnih dni po sklenitvi pogodbe o dostopu, če lahko sistemski operater glede na obstoječe zmogljivosti zagotovi dostop do prenosnega omrežja brez kakršnihkoli rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta.
Pogodbe o dostopu so praviloma letne ali večletne. S sklenitvijo pogodbe o dostopu upravičenci do dostopa zakupijo letno zagotovljeno prenosno zmogljivost. V primerih, ko ni prostih zmogljivosti omrežja, sistemski operater lahko nudi tudi prekinljiv dostop upravičencem do dostopa.
Uporabnik, ki zemeljski plin uporablja za tehnološke namene in z napravami obratuje le določeno obdobje leta, lahko v primeru, če obstajajo proste zmogljivosti v sistemu, s sistemskim operaterjem sklene pogodbo o dostopu za to obdobje v obliki aneksa k obstoječi pogodbi o dostopu ali kot samostojno pogodbo o dostopu za obdobje, krajše od enega leta. Tudi v teh primerih morajo uporabniki vložiti zahtevo za dostop.
V primeru več sočasno prispelih zahtev in pomanjkanju prostih prenosnih zmogljivosti se te razdelijo sorazmerno glede na zahtevani zakup.
III. PRENOS ZEMELJSKEGA PLINA, VODENJE IN UPRAVLJANJE PRENOSNEGA OMREŽJA
1. Potek in opis prenosnega omrežja
8. člen
Prenosno omrežje, ki je v lasti oziroma upravljanju sistemskega operaterja, poteka od mejnih merilno-regulacijskih postaj, na katerih se zemeljski plin prevzema iz sosednjih prenosnih omrežij, do vključno predajnih mest, na katerih se zemeljski plin predaja upravičenim odjemalcem oziroma izvajalcem distribucije po distribucijskih omrežjih zemeljskega plina.
2. Razvoj prenosnega omrežja
9. člen
Sistemski operater izdela predloge za nadaljnji razvoj prenosnega omrežja skladno z določili uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina na podlagi:
– zagotavljanja dolgoročne zmogljivosti omrežja za priključevanje in dostop;
– analize izvajanja prenosa in upravljanja prenosnega omrežja;
– značilnosti pretočnih in tlačnih obratovalnih parametrov;
– dejanske in predvidene zasedenosti prenosnega omrežja;
– nacionalnega energetskega programa;
– zanesljivosti in varnosti obratovanja;
– izdanih soglasij za priključitev;
– anket;
– drugih podatkov.
3. Načrtovanje, gradnja, opustitev, obratovanje in vzdrževanje prenosnega omrežja
10. člen
Pri projektiranju, gradnji, obratovanju, vzdrževanju in opustitvi plinovodnih objektov mora sistemski operater upoštevati določbe predpisov o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov.
Sistemski operater lahko uporablja pri projektiranju, gradnji, obratovanju, vzdrževanju in opustitvi plinovodnih objektov tudi svoje interne smernice in predpise, ki vsebujejo vsaj minimalne zahteve predpisov o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov.
Uporabo teh in tehničnih standardov določa Navodilo o uporabi standarda za prenosno plinovodno omrežje.
11. člen
Sistemski operater je dolžan tekoče vzdrževati objekte in naprave infrastrukture tako, da je ves čas ohranjena njihova funkcionalna in obratovalna usposobljenost in varnost delovanja.
Sistemski operater mora kot dober gospodar skleniti zavarovalne pogodbe za zavarovanje tveganj, ki so povezana z izvrševanjem izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja. Obseg in vsota zavarovanj morata vključevati tudi strojelomno in požarno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti sistemskega operaterja za neposredno škodo, povzročeno tretjim osebam.
12. člen
Naprave in postroji na prenosnem plinovodnem sistemu, v objektih in postajah, ki niso v lasti in upravljanju sistemskega operaterja, temveč služijo in so v lasti uporabnikov prenosnega omrežja (prenos podatkov o odjemu, odorirna postaja), morajo biti redno nadzorovani in vzdrževani.
Odjemalec prenosnega omrežja, ki želi za svoje potrebe na prenosnem plinovodnem sistemu, v objektih in postajah postaviti odorirne postroje ali opremo za prenos podatkov o meritvah, mora predhodno pridobiti pogoje za vgradnjo in soglasje sistemskega operaterja.
Odjemalec prenosnega omrežja in lastnik teh naprav je dolžan za vsako napravo sistemskemu operaterju pred zagonom sporočiti dežurno kontaktno osebo za primer ugotovitve nepravilnega delovanja naprave ter pogodbenega vzdrževalca.
4. Nadzor in zavarovanje plinovoda
13. člen
Potek plinovoda mora biti nadzemno označen z označevalnimi tablami, oznakami za nadzor trase plinovoda iz zraka ter opozorilnimi tablami.
Pri plinovodih z delovnim tlakom do vključno 16 barov so označene spremembe smeri osi plinovoda z označevalnimi tablami, na katerih morajo biti naslednje oznake:
– številka,
– premer,
– globina in
– odmik plinovoda od postavljenega stebrička.
Pri gradnji je treba plinovodno cev označiti s položitvijo opozorilnega traku z napisom »PLINOVOD« 0,50 m nad plinovodom.
Pri plinovodih z delovnim tlakom nad 16 barov je treba najmanj na vsakih 1000 m ravnega dela visokotlačnega plinovoda ter na vseh izrazitejših spremembah smeri osi plinovoda postaviti stebričke za vertikalno signalizacijo. Ti so praviloma postavljeni na razdalji najmanj 0,80 m desno od osi plinovodne cevi, gledano v smeri pretoka plina.
Pri križanjih, kot so ceste, vodotoki, železniški tiri in podobno, je treba ne glede na delovni tlak na obeh straneh objekta, ki ga plinovod križa, praviloma postaviti označbe ali opozorilne table.
14. člen
Sistemski operater vodi zbirni topografski kataster prenosnega omrežja zemeljskega plina. V zbirni topografski kataster mora sistemski operater vnesti vse izdelane geodetske načrte za novogradnje plinovodov, ki bodo postali sestavni del prenosnega omrežja.
Pred začetkom projektiranja ali poseganja v prostor je dolžan projektant, izvajalec del ali investitor novogradnje pridobiti podatke o katastru plinovoda od sistemskega operaterja. Kolikor projektant, izvajalec del ali investitor novogradnje ne pridobi podatkov o katastru prenosnega omrežja, na katero se novogradnja nanaša, odškodninsko odgovarja sistemskemu operaterju za nastalo škodo, ki bi nastala pri poseganju v prostor.
15. člen
Za zagotovitev varnosti plinovodov, naprav in objektov na plinovodih ter varnosti objektov, naprav in premoženja ter zdravje in življenje ljudi in živali v območju plinovodov izdaja sistemski operater smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora, projektne pogoje k nameravanim posegom tretjih oseb v nadzorovani oziroma varnostni pas plinovoda pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, soglasja k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na prenosno omrežje.
Na podlagi zahteve za izdajo soglasja za nameravane posege v nadzorovani oziroma varnostni pas plinovodov in predložene projektne dokumentacije, izdelane skladno z izdanimi projektnimi pogoji, sistemski operater, upoštevajoč določila veljavnih tehničnih predpisov, v upravnem postopku odloči o zahtevi za izdajo soglasja.
Za posege tretjih oseb v nadzorovani oziroma varnostni pas plinovodov, za katere po obstoječi zakonodaji ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, upravljavec plinovodov na podlagi predloženih izvedbenih rešitev, usklajenih z veljavnimi predpisi za plinovode in vloge investitorja določa pogoje in daje soglasja z ukrepi za izvedbo del. Vse stroške za izvedbo pogojev sistemskega operaterja ter stroške, ki bi nastali na plinovodu in uporabnikom zaradi morebitnih poškodb pri gradnji, obratovanju in kasnejšem vzdrževanju, nosi investitor posegov.
16. člen
Na podlagi pravnomočnega soglasja iz prejšnjega člena se lahko poseg v nadzorovanem pasu plinovoda izvede skladno z 10. členom tega akta in v skladu s predpisi o graditvi objektov.
17. člen
Tretje osebe po opravljenem posegu v nadzorovanem pasu plinovoda in pred izdajo izjave o izpolnjenih pogojih iz soglasja, predajo sistemskemu operaterju geodetski načrt novozgrajenega objekta z vrisanim plinovodom.
5. Postopek priključitve novozgrajenega plinovoda na prenosno omrežje
18. člen
Novozgrajeni energetski objekti, naprave, napeljave in plinovodi, ki se priključujejo na prenosno omrežje, morajo izpolnjevati predpisane tehnične normative in druge pogoje za zagotavljanje njihovega nemotenega ter varnega delovanja v povezavi s prenosnim omrežjem.
Novozgrajeni plinovod oziroma objekt, ki postane del prenosnega omrežja, mora biti zgrajen po enakih ali primerljivih tehničnih normativih kot del prenosnega omrežja, na katero se priključi in za katero je bilo izdano uporabno dovoljenje ali dovoljenje za poskusno obratovanje z določenim rokom obratovanja.
6. Merjenje pretoka in količin zemeljskega plina
19. člen
Sistemski operater mora zagotoviti meritve pretoka in količin zemeljskega plina iz prenosnega omrežja na vseh predajnih mestih, ki so v njegovi lasti.
Sistemski operater in uporabnik omrežja sta se dolžna pisno dogovoriti o izvedbi meritev pretoka in količin zemeljskega plina na tistih predajnih mestih, v postajah ali na instalacijah, ki niso v lasti sistemskega operaterja.
Sistemski operater mora zagotoviti meritve pretoka, količin in po potrebi ostalih parametrov zemeljskega plina na vseh priključitvah prenosnega omrežja na druga prenosna omrežja, če tega po predhodnem dogovoru ne zagotovi sistemski operater drugega prenosnega omrežja.
20. člen
Sistemski operater je dolžan vzpostaviti meritve pretoka in količin zemeljskega plina v merilno-regulacijskih postajah ali na instalacijah, ki niso v njegovi lasti, če je to dogovorjeno s pogodbo o vzpostavitvi merilnega mesta in izvajanju meritev.
Če uporabnik vzpostavi merilno mesto z meritvami pretoka in količin zemeljskega plina sam, mora zagotoviti sistemskemu operaterju podatke o pretoku in prevzetih količinah zemeljskega plina. Podatki o pretoku in prevzetih količinah zemeljskega plina morajo biti skladno s predhodnim dogovorom med uporabnikom in sistemskim operaterjem posredovani v dispečerski center sistemskega operaterja.
Sistemski operater mora imeti za potrebe nadzora nad merilno opremo možnost neoviranega dostopa do merilnega mesta.
Lastnik merilne opreme je dolžan zagotoviti vzdrževanje in skrbeti za redne uradne kontrole merilne opreme v skladu s predpisi. Lastnik merilne opreme mora izvajati tudi izredne kontrole na zahtevo pogodbene stranke ali sistemskega operaterja. V primeru izvajanja izrednih kontrol meritev nosi stroške izredne kontrole meritev lastnik merilne opreme, če se z izredno kontrolo meritev izkaže, da je bila izredna kontrola upravičena in da so bile meritve pred izredno kontrolo nepravilne. V nasprotnem primeru nosi stroške izredne kontrole stranka, ki je izredno kontrolo zahtevala.
Kadar je uporabnik omrežja sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina na povezanem območju, se vsa predajna mesta za ugotavljanje predanih količin zemeljskega plina iz prenosnega omrežja, ne glede na njihovo število, upoštevajo kot eno predajno mesto, pri čemer se upošteva namen rabe tega predajnega mesta. Podatki iz meritev, ki jih je odjemalec vzpostavil sam, morajo biti urejeni po posameznih predajnih mestih in kot zbir vseh podatkov, kot je določeno v drugem odstavku tega člena.
21. člen
Vsako predajno mesto zemeljskega plina mora biti opremljeno s števcem in korektorjem, ki omogočata neprekinjeno merjenje in obračun predanega plina. Na merilnem mestu se meri količina pretečenega zemeljskega plina v standardnih kubičnih metrih (Sm3). V primeru, da merjenje pretoka zemeljskega plina odpove, se pretečene količine izračunajo v skladu s predpisi, ki urejajo obračun omrežnine.
Vse merilne naprave morajo biti izvedene, vgrajene in kontrolirane v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo in kontrolo teh naprav.
7. Kakovost zemeljskega plina
22. člen
Sistemski operater prenaša zemeljski plin takšne kakovosti, kot ga prevzame na vstopni točki v prenosno omrežje, ki ga vodi in obratuje. Kakovost prevzetega zemeljskega plina na prevzemnem mestu se dnevno spremlja s certifikati o kakovosti zemeljskega plina. Kakovost zemeljskega plina ugotavlja sistemski operater sosednjega prenosnega omrežja, ki za uporabnika prenosnega omrežja opravlja prenos zemeljskega plina do prevzemnega mesta.
Vsak dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin upravičenim odjemalcem, priključenim na prenosno omrežje, je dolžan sistemskemu operaterju dnevno predložiti specifikacijo o sestavi plina, ki ga je predal v prenos.
23. člen
Sistemski operater je dolžan sprejeti v prenos le zemeljski plin z lastnostmi, določenimi v Prilogi 1, ki je sestavni del tega akta. Kolikor kakovost zemeljskega plina odstopa od te specifikacije, sistemski operater ni dolžan prevzeti zemeljskega plina v prenos.
Zemeljski plin v prenosnem omrežju ni odoriran.
8. Zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja prenosnega omrežja
24. člen
Sistemski operater je dolžan zagotavljati varno in zanesljivo obratovanje prenosnega omrežja z ustreznim načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem prenosnega omrežja, merilno-regulacijskih postaj ter druge opreme, s skrbnim upravljanjem in izvajanjem nadzora nad prenosnim omrežjem ter nadziranjem vseh posegov v nadzorovanem pasu plinovodov.
Uporabnik ali odjemalec zemeljskega plina je dolžan za izvrševanje obveznosti iz prejšnjega odstavka zagotoviti sistemskemu operaterju prost dostop do plinovoda, postaj in merilnih naprav kadar se le-ta nahaja na njegovih nepremičninah.
Uporabnik, ki zaradi višje sile, nepredvidenih vzdrževalnih del, motenj pri prevzemu na prevzemnem mestu ali drugih razlogov ne more prevzemati plina v skladu s svojo napovedjo iz 42. člena tega akta, je ob nastopu takih razmer dolžan o tem takoj obvestiti sistemskega operaterja.
Uporabnik prenosnega omrežja je pred začetkom odjema zemeljskega plina dolžan sistemskemu operaterju javiti po posameznih odjemnih mestih upravljavce energetskih naprav in njihove vzdrževalno dežurne kontaktne osebe, ki bodo na voljo v primeru izpada ali izrednih obratovalnih razmer.
25. člen
Sistemski operater organizira dispečersko službo, ki izvaja 24-urni nadzor nad delovanjem in vodenjem prenosnega omrežja.
Nadzor nad delovanjem in vodenjem prenosnega omrežja se izvaja s pomočjo procesne, merilne, registracijske, telemetrijske in programske opreme, ki omogoča:
– prenos zemeljskega plina in vodenje prenosnega omrežja,
– evidentiranje vstopnih in izstopnih količin ter tlakov plina v prenosnem omrežju,
– ugotavljanje količin plina v prenosnem omrežju,
– simuliranje in napovedovanje pretočno-tlačnih razmer v prenosnem omrežju,
– ugotavljanje in javljanje kriznih stanj in neuravnoteženih obratovalnih razmer,
– nadzor nad delovanjem ključnih objektov na prenosnem omrežju, kot na primer merilno-regulacijskih postaj, kompresorskih postaj in drugih objektov,
– nadzor nad prevzemom in predajo večjih uporabnikov.
26. člen
Dispečerski center sistemskega operaterja mora biti na primeren način povezan z dispečerskimi centri sistemskih operaterjev drugih prenosnih omrežij, na katere omrežje sistemskega operaterja meji oziroma je z njimi povezano, ter z večjimi upravičenimi odjemalci zemeljskega plina. Postopek dela dispečerjev je urejen z internimi navodili za delo sistemskega operaterja.
Vse prejete informacije o motnjah v delovanju prenosnega omrežja oziroma posameznih plinovodnih objektov ali nenavadnih dogodkih se zabeležijo v dispečerski dnevnik, analizirajo in na podlagi ugotovitev izvedejo potrebni ukrepi za odpravo motenj in vzpostavitev uravnoteženega delovanja sistema.
27. člen
Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja prenosnega omrežja je sistemski operater dolžan načrtno izvajati tekoče ter investicijsko vzdrževanje. Ta dela obsegajo predvsem:
– zaščito plinovoda pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi,
– preventivne preglede,
– popravila, adaptacije in rekonstrukcije prenosnega omrežja,
– vzdrževanje prenosnega omrežja,
– nadzor nad trasami in nad aktivnostmi tretjih oseb v nadzorovanem pasu plinovodov,
– servisiranje in zamenjave opreme.
Dela iz prejšnjega odstavka, ki povzročijo začasno omejitve ali prekinitev prenosa plina, mora sistemski operater izvajati skladno z 31. in 32. členom tega akta.
Kolikor ravna sistemski operater v skladu s predhodnim odstavkom, ni odškodninsko odgovoren zaradi začasne omejitve ali prekinitve prenosa zemeljskega plina.
28. člen
Sistemski operater mora v internih navodilih in smernicah predvideti ukrepe za varno delo, tehnološka navodila, časovni razpored kontrol plinovodov in druge akte, potrebne za izvajanje nalog vzdrževanja, varnega delovanja in nadzora prenosnega omrežja.
9. Ukrepanje v primeru ogroženosti prenosnega omrežja
29. člen
Sistemski operater izdela navodila, v katerih določi pristojnosti in naloge sistemskega operaterja in postopke obveščanja in ukrepanja v primeru ogroženosti prenosnega omrežja. Navodila morajo biti pripravljena skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vsebino in izdelavo načrtov zaščite in reševanja in služijo usklajevanju aktivnosti in sodelovanju z občinami, po ozemlju katerih poteka prenosno omrežje.
10. Ukrepanje v primeru poškodb, motenj ali okvar
30. člen
Sistemski operater mora nemudoma in v najkrajšem možnem času popraviti in odpraviti vse poškodbe in okvare, do katerih pride na prenosnem omrežju.
Informacije o motnjah v delovanju, poškodbah ali okvarah na prenosnem omrežju ter o nenadnih dogodkih, ki vplivajo na delovanje dela ali celotnega prenosnega omrežja, mora dispečerski center nemudoma posredovati dežurnim ekipam.
Dispečerski center s pomočjo dežurnih ekip nemudoma izvede vse možne posege na prenosnem omrežju za preprečevanje materialne škode in poškodb ljudi.
Sistemski operater mora imeti v stalni pripravljenosti na domu organizirane in opremljene strokovne operativne ekipe, sposobne izvesti vse potrebne posege za odpravo poškodb oziroma motenj na prenosnem omrežju in organizacijo potrebnih popravil za vzpostavitev uravnoteženega delovanja v najkrajšem možnem času.
Kolikor ravna sistemski operater v skladu s predhodnimi odstavki tega člena, ni odškodninsko odgovoren zaradi začasne omejitve ali prekinitve prenosa zemeljskega plina.
11. Predvidena dela na prenosnem omrežju
31. člen
Sistemski operater prenosnega plinovodnega omrežja sme začasno prekiniti prenos in oskrbo z zemeljskim plinom zaradi rednega in izrednega vzdrževanja, pregledov ali rekonstrukcij, preizkusov ali kontrolnih meritev ter razširitev omrežja.
Predvidena dela je sistemski operater dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi, in izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce zemeljskega plina. Za začasno omejitev ali prekinitev prenosa ali dobave zemeljskega plina, ki je posledica izvedbe teh del, sistemski operater ni odškodninsko odgovoren.
Sistemski operater mora o predvideni prekinitvi v pisni obliki pravočasno obvestiti uporabnike oziroma odjemalce iz prejšnjega odstavka. Kot pravočasno obvestilo se šteje obvestilo, poslano uporabnikom oziroma odjemalcem, najmanj dva meseca pred začetkom del.
Če je sistemski operater pozvan, da izvede na prenosnem omrežju določena dela zaradi potrebe tretjih oseb, izvede ta dela na njihove stroške, po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na uporabnike.
Sistemski operater začne z deli na zahtevo tretje osebe potem, ko mu je ta predložila usklajen dogovor z vsemi prizadetimi uporabniki. Kolikor so posledice teh del motnje v delovanju dela ali celotnega omrežja, nosi stroške odprave motenj in morebitno škodo uporabnikov naročnik teh del. Sistemski operater ni odškodninsko odgovoren za omejitve ali prekinitve prenosa oziroma dobave zemeljskega plina zaradi izvedbe takih del. Izvedbo del lahko sistemski operater prepusti tudi tretji osebi, kolikor tretja oseba dokaže, da ima za izvedbo teh del izbranega usposobljenega izvajalca. Dela se morajo izvajati skladno z operativnimi tehnološkimi navodili sistemskega operaterja.
32. člen
Sistemski operater mora najmanj dva meseca pred posegom obvestiti prizadete uporabnike, o s poslovnim načrtom predvidenih vzdrževalnih in periodičnih delih na omrežju, ki bi lahko povzročila omejitev ali prekinitev prenosa zemeljskega plina.
Uporabniki lahko v roku sedem dni po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka sistemskemu operaterju predlagajo najustreznejši termin za izvajanje del. Kolikor načrta izvajanja del zaradi različnega interesa uporabnikov in končnih odjemalcev terminsko ni mogoče popolnoma uskladiti z vsemi prizadetimi uporabniki, sistemski operater sam določi tisti termin, ki ustreza večjemu delu prizadetih uporabnikov.
Obvestilo mora vsebovati:
– del omrežja, ki je v delu,
– začetek in predvideno končanje del,
– načrt omejitev ali prekinitev prenosa zemeljskega plina,
– seznam odjemnih mest, ki bodo prizadeta.
Kolikor želi uporabnik zaradi različnih razlogov med letom terminsko prestavitev izvajanja del, je to mogoče izvesti po uskladitvi s sistemskim operaterjem, pri čemer pa se dela ne smejo prestaviti za več kot 15 dni od predhodno skupno določenega termina in stroške prestavitve izvajanja del nosi uporabnik, ki je za prestavitev zaprosil. V nobenem primeru pa se dela ne smejo izvajati v času, ko je mogoče, glede na letni čas (zima), pričakovati večjo porabo zemeljskega plina.
V primeru, da med letom sistemski operater ugotovi potrebo po izvedbi del na omrežju in ta dela nimajo narave izrednih del, mora o tem takoj obvestiti prizadete uporabnike omrežja in predlagati najustreznejši termin izvedbe del. Uporabniki lahko s sistemskim operaterjem usklajujejo točen termin izvedbe, pri čemer izvedba ne sme biti realizirana kasneje kot mesec dni po roku, ki ga je v pisnem obvestilu določil sistemski operater.
V primeru, da do uskladitve termina izvajanja del s prizadetimi uporabniki skladno s predhodnim odstavkom ne pride in narava potrebnih del v tem času postane izredna, mora sistemski operater ta dela izvesti v najkrajšem možnem času. Stroške večjega obsega del zaradi neuskladitve termina nosi uporabnik, s katerim izvajanja del ni bilo mogoče uskladiti.
Sistemski operater ni odškodninsko odgovoren za omejitve ali prekinitve prenosa oziroma dobave zemeljskega plina zaradi izvedbe predvidenih del na prenosnem plinovodnem omrežju.
12. Izredna in nepredvidena dela na prenosnem omrežju
33. člen
V primeru motenj ali okvar na prenosnem omrežju, ki nastanejo kot posledica višje sile, mora sistemski operater izvesti izredna in nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega in zanesljivega delovanja prenosnega omrežja v najkrajšem možnem času.
V primeru iz prejšnjega odstavka lahko sistemski operater, če je to nujno potrebno zaradi varnosti ali zaradi čimprejšnje vzpostavitve nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, začasno omeji ali prekine prenos in oskrbo z zemeljskim plinom, o čemer pa mora nemudoma obvestiti uporabnike prenosnega omrežja, z navedbo predvidenega časa za odpravo nastalih motenj.
V primeru izvedbe izrednih in nepredvidenih del za odpravo motenj ali okvar iz prvega odstavka tega člena, z namenom zagotovitve nemotenega in zanesljivega delovanja prenosnega omrežja, sistemski operater ne nosi stroškov in uporabnikom ne odgovarja za morebitno nastalo škodo zaradi omejenega ali prekinjenega prenosa oziroma dobave zemeljskega plina.
Tretja oseba, ki povzroči motnje ali okvare na prenosnem omrežju, nosi stroške potrebnih izrednih in nepredvidenih del iz tega člena in odgovarja za morebitno nastalo škodo.
13. Sistemske storitve in njihovo zaračunavanje
34. člen
Za nemoten prenos ter zanesljivo dobavo zemeljskega plina iz prenosnega omrežja sistemski operater izvaja sistemske storitve, ki obsegajo:
– vodenje, upravljanje in zagotavljane dostopa do prenosnega omrežja,
– pokrivanje lastne rabe zemeljskega plina v prenosnem omrežju,
– izravnavo dovoljenih odstopanj.
35. člen
Vodenje, upravljanje in zagotavljanje dostopa do prenosnega omrežja vključujejo predvsem naslednje aktivnosti:
– zagotavljanje dostopa do prenosnega omrežja,
– varno in zanesljivo obratovanje prenosnega omrežja,
– načrtovanje obratovanja prenosnega omrežja,
– vodenje prenosnega omrežja,
– usklajeno delovanje prenosnega sistema s sosednjimi omrežji,
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem prenosnih in distribucijskih omrežij, ki upravljajo z omrežji, ki so povezana z omrežjem sistemskega operaterja,
– obdelavo podatkov in obračun prenosa zemeljskega plina in sistemskih storitev,
– izvajanje ukrepov v primeru okvar in poškodb na prenosnem omrežju,
– izvajanje meritev.
Storitev vodenja, upravljanja in zagotavljanja dostopa do prenosnega omrežja, razen izvajanja meritev in prenosa merjenih podatkov za uporabnike, je sestavni del storitve prenosa zemeljskega plina, zato je vključena v osnovno ceno storitve prenosa.
36. člen
Sistemski operater mora meriti naslednje količine zemeljskega plina, porabljenega za lastno rabo v prenosnem omrežju:
– količine zemeljskega plina za pogon kompresorjev,
– količine zemeljskega plina za tehnološko ogrevanje zemeljskega plina,
– izgube zemeljskega plina na prenosnem omrežju zaradi vzdrževalnih del rednih in izrednih del, okvar in morebitnih netesnosti.
Sistemski operater sam zagotavlja količine zemeljskega plina za lastno rabo iz razpoložljivih nabav zemeljskega plina.
37. člen
Sistemske storitve izravnave dovoljenih odstopanj obsegajo uporabo notranje prenosne zmogljivosti za:
– izravnavo urnih odstopanj med prevzeto in predano količino zemeljskega plina v mejah dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dne,
– izravnava negativnega in pozitivnega dovoljenega dnevnega količinskega odstopanja.
Odjemalec oziroma uporabnik prenosnega omrežja, ki v pogodbeno dovoljenem okviru dnevnih količinskih odstopanj prevzema preveč ali premalo zemeljskega plina, mora ta plin dodatno plačati ali dobiti plačanega v skladu s predpisi, ki urejajo obračun odstopanj.
38. člen
Posebne sistemske storitve izravnave nedovoljenih odstopanj obsegajo:
– izravnavo urnih odstopanj med prevzeto in predano količino zemeljskega plina izven mej tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dne,
– izravnavo pozitivnega in negativnega nedovoljenega dnevnega količinskega odstopanja izven mej tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja med prevzeto in predano količino zemeljskega plina.
Ko uporabnik doseže mejo pogodbeno dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca, je vsako nadaljnje dnevno količinsko odstopanje nedovoljeno.
Sistemski operater lahko zagotavlja posebno sistemsko storitev izravnavo nedovoljenih odstopanj v obsegu, kot ga pogojuje notranja zmogljivost prenosnega omrežja, ki predstavlja količino plina, ki se lahko odvzame iz prenosnega sistema ne da bi bilo ogroženo stabilno obratovanje sistema.
Sistemski operater mora za zagotavljanje stabilnega obratovanja ter nadomeščanje predanih količin zemeljskega plina za izravnavo odstopanj le te nadomeščati iz razpoložljivih nabav.
Uporaba notranje zmogljivosti za izravnavo nedovoljenih odstopanj ni vključena v osnovno ceno storitve prenosa zemeljskega plina. Uporabnik, ki v okviru nedovoljenih dnevnih količinskih odstopanj prevzame preveč ali premalo zemeljskega plina, mora ta plin dodatno plačati ali dobiti plačanega v skladu s predpisi, ki urejajo obračunavanje omrežnine za prenosno omrežje.
14. Vodenje prenosnega omrežja
39. člen
Sistemski operater mora skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere na prenosnem omrežju.
V okviru tehničnih možnosti je sistemski operater dolžan izravnavati pretočno tlačne razmere na prenosnem omrežju tako, da zagotovi varno in zanesljivo obratovanje in dovoljeno kumulativno odstopanje znotraj obračunskega dneva, ter dovoljeno dnevno odstopanje med prevzemom in predajo zemeljskega plina.
Za zagotavljanje uravnoteženega delovanja prenosnega omrežja si mora sistemski operater zagotavljati iz razpoložljivih nabav potreben zemeljski plin za pokrivanje lastne rabe ali predanega zemeljskega plina za potrebe izravnave odstopanj.
Za potrebe vodenja prenosnega omrežja in obračuna storitev ter ugotavljanja količin zemeljskega plina, ki je bil sprejet v prenosno omrežje in/ali predan iz njega, morajo biti na vseh prevzemnih in/ali predajnih mestih ustrezne merilne naprave.
15. Načrtovanje prenosa zemeljskega plina
40. člen
Sistemski operater prevzema na prevzemnem mestu v prenos zemeljski plin v skladu s pogodbo o dostopu z uporabnikom prenosnega omrežja ter v skladu z določili tega akta.
Ob upoštevanju vseh sklenjenih pogodb in pisnih informacij pogodbenih partnerjev mora sistemski operater pripravljati dnevni, tedenski in letni načrt obratovanja in načrt prenosa zemeljskega plina.
16. Koordinacija s sosednjimi omrežji
41. člen
Sistemski operater mora imeti stalno povezavo s sistemskimi operaterji sosednjih prenosnih omrežij preko dispečerskega centra. Pri upravljanju in vodenju prenosnega omrežja se upoštevajo pogodbena določila transportnih in dobavnih pogodb uporabnikov in sistemskega operaterja s tujimi dobavitelji, transporterji in sistemskimi operaterji veljavnih za prenosna omrežja, preko katerih se izvaja tranzit zemeljskega plina.
17. Napovedovanje in potrjevanje uporabe prenosnega omrežja
42. člen
Uporabniki so dolžni sistemskemu operaterju pisno posredovati napovedi uporabe omrežja in odjema zemeljskega plina, in sicer:
– letno napoved: najkasneje do 1. decembra posredujejo napoved odjema in uporabe prenosnega omrežja po mesecih za naslednje koledarsko leto;
– tedensko napoved: najkasneje do 10. ure sedem dni pred začetkom tedna, ki se začne s ponedeljkom. V primeru prve dobave, ki se začne katerikoli drugi dan, pa šest dni pred dnem, določenim v pogodbi o dostopu. V tedenski napovedi uporabnik posreduje dnevno napoved odjema in uporabe prenosnega omrežja po dnevih za naslednji teden.
Že posredovano dnevno napoved za določeni dan v okviru tedenske napovedi lahko uporabnik spremeni do 10. ure predhodnega dne.
Uporabnik je dolžan pri napovedovanju odjema zemeljskega plina in uporabe prenosnega omrežja spoštovati sklenjeno pogodbo o dostopu in je odgovoren za pravilnost posredovanih podatkov. Napovedi so lahko le v okviru pogodbene prenosne zmogljivosti in ne smejo presegati največje pogodbene prenosne zmogljivosti.
43. člen
V primeru, da sistemski operater ne prejme napovedi odjema zemeljskega plina in uporabe prenosnega omrežja za določeni dan, mora kot veljavno upoštevati napoved, posredovano v sklopu tedenske napovedi. Kadar za konkretni dan ni posredovana niti dnevna niti tedenska napoved, pa mora upoštevati povprečno dnevno napoved za zadevni mesec iz letne napovedi.
44. člen
Sistemski operater je dolžan prejete napovedi analizirati jih uskladiti ter v primeru nezmožnosti realizacije o tem nemudoma obvestiti uporabnike.
18. Izravnavanje odstopanj
45. člen
Sistemski operater mora razliko, ki se pojavi med dejanskim in dovoljenim odstopanjem, obravnavati v skladu s predpisi, ki urejajo obračun odstopanj, in jo izravnati, če to dopuščajo zmogljivosti prenosnega omrežja brez ogrožanja uravnoteženega delovanja plinovodnega sistema. Če odstopanj iz prejšnjega stavka ni mogoče izravnati, sistemski operater pozove uporabnika k izpolnjevanju napovedanega odjema količin zemeljskega plina. Kolikor uporabnik, po pisnem pozivu, ki ga lahko prejme po pošti, telefaksu, elektronski pošti ali drugih medijih za prenos sporočil, odjema ne uskladi, mu sistemski operater lahko ustavi prenos zemeljskega plina. V tem primeru sistemski operater ne prevzema odgovornosti za morebitne škodne posledice.
46. člen
Sistemski operater mora pri izravnavi odstopanj postopati v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo obračun odstopanj.
19. Prekinitev prenosa
47. člen
Sistemski operater lahko prekine prenos zemeljskega plina uporabniku v celoti ali delno, za posameznega upravičenega odjemalca, če le-ta po predhodnem obvestilu in v roku, določenem v obvestilu, ne odpravi naslednjih nedovoljenih stanj:
– če uporabnik ne dobavlja zemeljskega plina sistemskemu operaterju na njegovo prevzemno mesto,
– če uporabnik prekoračuje pogodbeno in z napovedjo določen pretok zemeljskega plina oziroma nedovoljeno odstopa od napovedanega obsega prenosa in kljub opominu sistemskega operaterja v zahtevanem roku ne zniža odjema na pogodbeno dogovorjeno vrednost,
– če uporabnik ali upravičeni odjemalec z obratovanjem energetskih objektov, naprav, napeljav oziroma distribucijskega omrežja povzroča motnje v prenosu zemeljskega plina drugim odjemalcem,
– če uporabnik ali upravičeni odjemalec s svojim obratovanjem ogroža varno in uravnoteženo obratovanje prenosnega omrežja,
– če uporabnik ali upravičeni odjemalec priključi na svoje omrežje odjemalca brez soglasja sistemskega operaterja ali omogoči priključitev tretjega brez potrebnih dovoljenj,
– če uporabnik ali upravičeni odjemalec onemogoči sistemskemu operaterju dostop do plinovodnega priključka, merilno-regulacijske postaje ali merilnih naprav,
– če uporabnik ali upravičeni odjemalec onemogoči pravilno registriranje obračunskih količin ali če odjema plin brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih,
– če uporabnik ali upravičeni odjemalec v primeru pomanjkanja zemeljskega plina ne upošteva ukrepov, predvidenih s tem aktom in drugih predpisov o ravnanju v primeru takšnega pomanjkanja,
– če uporabnik po opominu ne poravna svojih obveznosti do sistemskega operaterja.
Sistemski operater lahko brez obvestila omeji ali v celoti prekine prenos in odjem zemeljskega plina za tistega uporabnika ali končnega odjemalca, ki na prevzemnem mestu istočasno ob pričetku prenosa ni zagotovil zadostnih količin zemeljskega plina.
Kolikor uporabnik po opozorilu sistemskega operaterja ne omeji ali ustavi odjema, iz razlogov, navedenih v tem členu, v celoti krije stroške, ki bi zaradi take neustavitve nastali sistemskemu operaterju in posledično ostalim uporabnikom. Kolikor uporabnik omeji ali ustavi odjem zemeljskega plina odjemalcu oziroma izda nalog sistemskemu operaterju, da le-ta omeji oziroma ustavi odjem zemeljskega plina odjemalcu, je uporabnik po tako izdanem nalogu za omejitev oziroma ustavitev odjema zemeljskega plina prost svoje odgovornosti.
Kolikor uporabnik ni hkrati tudi končni odjemalec, se vsi navedeni razlogi uporabljajo za prekinitev prenosa končnega odjemalca, ki povzroča nedovoljena stanja, pri čemer pa vsa komunikacija teče med sistemskim operaterjem in praviloma uporabnikom, s katerim je sklenjena pogodba o dostopu.
20. Dnevne aktivnosti
48. člen
Aktivnosti, vezane na obračunski dan, se izkažejo kot:
– dan pred obračunskim dnevom »D-1«;
– obračunski dan »D«;
– dan po obračunskem dnevu »D+1«;
– po obračunskem mesecu »M+1«.
21. Dan pred obračunskim dnevom »D-1«
49. člen
Kolikor želi uporabnik spremeniti posredovano dnevno napoved iz tedenske napovedi, mora sistemskemu operaterju do 10. ure zjutraj posredovati spremenjeno napoved količin zemeljskega plina, ki jih daje v prenos za dan »D«.
Dnevna napoved mora biti v skladu s pogodbeno dogovorjeno prenosno zmogljivostjo. V primeru, da napovedanega prenosa ni možno realizirati, mora sistemski operater uporabnika obvestiti o razpoložljivi zmogljivosti do 12. ure istega dne.
Uporabnik lahko dostavi spremenjeno dnevno napoved, ki je posledica drugega odstavka tega člena, do 14. ure istega dne. Kolikor sistemski operater do navedenega časa ne prejme spremenjene napovedi, se kot napoved upošteva uporabniku sporočena razpoložljiva zmogljivost.
22. Obračunski dan »D«
50. člen
Med dnevom mora sistemski operater iz dispečerskega centra upravljati z mejnimi vstopnimi in izstopnimi postajami s ciljem, da realizira načrtovani prevzem v prenos predanih količin plina. Nadalje mora spremljati kumulativna odstopanja znotraj obračunskega dneva ter tlačno pretočne razmere na sistemu in notranjo zmogljivostjo sistema.
51. člen
Kolikor sistemski operater pri posameznem uporabniku ugotovi, da predaja oziroma njegov prevzem zemeljskega plina odstopa od prevzema toliko, da presega dovoljeno odstopanje in tega odstopanja ni mogoče izravnati, mora sistemski operater za uskladitev odjema iz prenosnega omrežja, začeti z naslednjimi aktivnostmi:
– pozove uporabnika, da svoj odjem uskladi s količinami zemeljskega plina, prevzetimi zanj v prenos po prenosnem omrežju, ali uskladi količino zemeljskega plina, ki ga daje v prevzem s predano količino zemeljskega plina,
– poda rok za izvedbo uskladitve med predajo in odjemom,
– spremlja odstopanje pozvanega uporabnika ter omeji ali prekine njegovo predajo in prevzem zanj v primeru, ko uporabnik ne izvede ustrezne uskladitve.
Izjemoma lahko uporabniki sistemskemu operaterju posredujejo spremenjeno napoved količin zemeljskega plina, ki jih dajejo v prenos za dan »D« v okviru pogodbene prenosne zmogljivosti, najmanj dve uri pred začetkom prenosa. Sistemski operater tak prenos izvede le, kolikor pretočno tlačne razmere v prenosnem omrežju to omogočajo.
23. Dan po obračunskem dnevu »D+1«
52. člen
Po končanem obračunskem dnevu »D« sistemski operater preko nadzornega sistema ugotavlja:
– koliko zemeljskega plina je bilo prevzetega v sistem za uporabnike,
– koliko zemeljskega plina je bilo predanega iz sistema za uporabnike,
– alokacijo količin zemeljskega plina na prevzemnih in predajnih mestih z več dobavitelji oziroma odjemalci in skupno meritvijo,
– količino zemeljskega plina, ki je bila predana upravičenim odjemalcem,
– količino zemeljskega plina, ki je bila porabljena za pogon kompresorjev,
– dnevno količinsko odstopanje za posamezne uporabnike,
– dnevno stanje kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca za posameznega uporabnika,
– prekoračitev dovoljenega kumulativnega odstopanja za posameznega uporabnika znotraj obračunskega dneva,
– preseganje pogodbene prenosne zmogljivosti pri posameznem uporabniku.
24. Po pretečenem mesecu »M+1«
53. člen
Po pretečenem mesecu »M« sistemski operater ugotovi:
– količino zemeljskega plina, ki je bila prevzeta v omrežje za uporabnike vsak dan v mesecu »M«,
– količino zemeljskega plina, ki je bila predana iz sistema za uporabnike vsak dan v mesecu »M«,
– količino zemeljskega plina, ki je bila porabljena za lastno rabo v mesecu »M«,
– podatke o dnevnih odstopanjih in doseženem kumulativnem odstopanju znotraj obračunskega meseca za vsak obračunski dan za posamezne uporabnike prenosnega omrežja,
– alokacijo dnevnih količin na odjemnih mestih z več dobavitelji oziroma odjemalci in skupno meritvijo.
Šteje se, da so ugotovitve in meritve, realizirane po pretečenem mesecu »M«, dokončne in se kot dokončne uporabljajo za vsakokratni obračun prenosa zemeljskega plina.
IV. OBRATOVANJE V KRIZNIH STANJIH
1. Krizna stanja
54. člen
Krizno stanje na prenosnem omrežju je vsak dogodek ali okoliščina, zaradi katere je moteno uravnoteženo obratovanje dela ali celotnega prenosnega omrežja, prekinjen prenos ali ustavljena dobava zemeljskega plina.
V primeru kriznih stanj prenosnega omrežja ima sistemski operater pravico in obveznost, da takoj izvede možne tehnične ukrepe, s katerimi prepreči širjenje motenj ter vzpostavi nemoten prenos zemeljskega plina.
V okviru izvajanja možnih tehničnih ukrepov za vzpostavitev nemotenega in uravnoteženega obratovanja prenosnega omrežja lahko sistemski operater izvaja tudi omejitev prenosa pod pogodbeno določene količine ali celo prekine prenos po naslednjem vrstnem redu uporabnikov:
– trošila, ki porabljajo plin kot energetski vir za proizvodnjo pare ali tople vode v ogrevalne namene, kjer je na voljo nadomestno gorivo,
– trošila, katerih produkt je tehnološka para, ki pogojuje samo zanesljivejšo in čistejšo proizvodnjo,
– trošila oziroma tehnološki postopki, kjer omogoča poraba zemeljskega plina večji gospodarski izkoristek in kakovost proizvoda,
– trošila oziroma tehnološki postopki, pri katerih uporaba direktno vpliva na kakovost proizvoda,
– trošila, ki porabljajo zemeljski plin kot surovino, kjer izpad prenosa plina povzroči ustavitev proizvodnje,
– trošila, kjer so namenjena za komercialno rabo,
– trošila, kjer iz tehnoloških razlogov ni možna uporaba nadomestnega goriva in bi ustavitev dobave povzročila večjo škodo na trošilu,
– trošila, ki porabljajo zemeljski plin kot energetski vir za proizvodnjo pare ali tople vode v ogrevalne namene, kjer ni dana tehnična možnost za uporabo nadomestnega goriva,
– trošila, ki porabljajo zemeljski plin za lastno rabo v gospodinjstvih.
2. Višja sila
55. člen
Kot višjo silo se obravnava vsak dogodek ali okoliščino, ki je izven nadzora sistemskega operaterja in je ni bilo mogoče pričakovati, se ji izogniti oziroma jo odvrniti, kot so na primer: povodnji in poplave, zemeljski plazovi, potresi, ukrepi državnih organov, tehnične okvare in poškodbe na povezanih prenosnih omrežjih, izpad električnega omrežja na območju uporabnika ali odjemalca zemeljskega plina in zmrzovanje ali nastajanje hidratov na plinskih napeljavah.
56. člen
Kadar sistemski operater delno ali v celoti ne izpolni pogodbenih obveznosti zaradi nastopa višje sile, je za čas njenega trajanja prost kakršnekoli odgovornosti do uporabnikov.
V času trajanja višje sile je uporabnik dolžan poravnavati pogodbeni znesek, ugotovljen iz osnovne cene prenosa.
V primeru, da višja sila ali ponavljanje višje sile sistemskemu operaterju delno ali v celoti preprečuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti več kot 30 dni, se morata sistemski operater in uporabnik pisno dogovoriti o nadaljnjem izvrševanju pogodbe.
3. Javljanje motenj ali prekinitev prenosa
57. člen
O nastanku kriznega stanja je sistemski operater dolžan nemudoma na najhitrejši način obvestiti prizadete uporabnike prenosnega omrežja.
4. Odškodninska odgovornost
58. člen
V primeru omejitve ali prekinitve dobave ali transporta zaradi delovanja višje sile in ob smiselni uporabi določil 55., 56. in 57. člena teh Sistemskih obratovalnih navodil za prenos zemeljskega plina sistemski operater ni odškodninsko odgovoren uporabnikom in odjemalcem zemeljskega plina.
V. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA PRENOSNO
OMREŽJE
1. Začetek postopka priključitve na prenosno omrežje
59. člen
Postopek in pogoje priključitve urejajo splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja.
2. Priključitev na prenosno omrežje
60. člen
Priključni plinovod v upravljanju sistemskega operaterja se praviloma konča z izstopom iz merilno-regulacijske postaje.
Prehod lastništva zemeljskega plina se določi v pogodbi o priključitvi.
3. Izvedbe priključkov
61. člen
Priključni plinovodi na prenosno omrežje se gradijo v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo graditev teh objektov, in internimi smernicami sistemskega operaterja za gradnjo plinovodov in merilno-regulacijskih postaj.
62. člen
Če priključni plinovod, ki bo del prenosnega omrežja, gradi uporabnik, odjemalec ali tretja oseba, je potrebno, da je minimalni premer takega plinovoda 100 mm, minimalni svetli premer vgrajene armature pa 50 % premera cevi oziroma najmanj 100 mm.
V primeru, ko je priključni plinovod iz prejšnjega odstavka zgrajen za omrežje z obratovalnim tlakom nad 16 barov, je potrebno, da je minimalni premer cevovoda in vgrajene armature premera 100 mm.
Če investitor gradnje energetske infrastrukture ni sistemski operater, mora investitor gradnje pridobiti soglasje sistemskega operaterja na tehnično dokumentacijo.
63. člen
Kolikor upravičeni odjemalec oziroma drug subjekt skladno z energetskim zakonom sam zgradi neposredni oskrbovalni vod in ta ne postane del prenosnega omrežja v upravljanju sistemskega operaterja, velja za primopredajno točko zemeljskega plina zaporni element ali izolacijski element na izstopu iz merilno-regulacijske postaje. Povezavo neposrednega oskrbovalnega voda z obstoječim prenosnim omrežjem je dopustno izvesti le preko ustreznega priključnega plinovoda in merilno-regulacijske postaje v neposredni bližini odcepa od prenosnega omrežja.
64. člen
Pogoje za gradnjo neposrednega oskrbovalnega voda določi sistemski operater v pogodbi o priključitvi.
V primeru, da sistemski operater vgradi v uporabnikovo ali odjemalčevo že zgrajeno merilno-regulacijsko postajo samo merilno napravo, mora biti postaja zgrajena v skladu s predhodno izdanim soglasjem sistemskega operaterja na projekt gradnje in izvedbe skladno z 20. členom tega akta.
4. Pogoji priključitve uporabnikovega plinovoda na prenosno omrežje in postopek zaplinjanja
65. člen
Postopek priključitve uporabnikovega plinovoda na prenosno omrežje se izvede v skladu s soglasjem in navodili sistemskega operaterja.
Uporabnik mora pred izvedbo fizične povezave svojega plinovoda na prenosno omrežje sistemskemu operaterju posredovati naslednje dokumente:
– izjavo o dokončanju vseh del, ki se navezujejo na prenosno omrežje, ter o izpolnitvi pogojev iz soglasja za priključitev na prenosno omrežje,
– zapisnik o opravljenem tehničnem pregledu brez pripomb in potrebne priloge, ki dokazujejo uspešno opravljeni tlačni preizkus novega dela plinovoda,
– načrt povezave,
– postopek povezave, varilski postopek in popis drugih pri tem potrebnih del,
– potrdilo o ustreznosti izvajalca.
Sistemski operater lahko zahteva tudi druga dokazila, kot so navedena v prejšnjem odstavku, če se spremenijo predpisi, ki urejajo priključitev plinovodov na prenosno omrežje. Dokazila o kakovosti izvedene povezave hrani investitor.
66. člen
Zaplinjanje odjemalčevega plinovoda je zadnja stopnja priključitve. Zaplinjanje se izvede, ko so izpolnjeni pogoji iz tega akta.
Odjemalec pred zaplinjanjem sistemskemu operaterju predloži dokazila o tehnični sposobnosti svojega plinskega sistema in strokovni usposobljenosti osebja za upravljanje plinskih naprav skladno s predpisi, ki določajo merila za strokovno usposobljenost tega osebja.
Strokovne ekipe sistemskega operaterja so dolžne zapliniti plinovodni sistem do prvega zapornega elementa v sistemu odjemalca. Izvedba nadaljnjega zaplinjanja do porabnikov odjemalca je v pristojnosti strokovno usposobljenega osebja odjemalca ali z njegove strani pooblaščenega strokovnega osebja.
Pred izvedbo zaplinjanja si mora odjemalec pogodbeno zagotoviti ustrezno dobavo zemeljskega plina in pridobiti uporabno dovoljenje ali dovoljenje za obratovanje ter ga predložiti sistemskemu operaterju.
67. člen
Sistemski operater mora, na podlagi vpogleda v veljavno uporabno dovoljenje za navedeno novogradnjo, ugotoviti, ali so energetski objekti, naprave, napeljave, plinovodi in porabniki, ki bodo priključeni na prenosno omrežje, grajeni skladno z veljavnimi predpisi o graditvi energetskih objektov.
68. člen
V primerih, ko je potrebno priključiti in zapliniti energetske objekte, naprave in napeljave na prenosno omrežje zaradi zagonskega preizkušanja in nastavitve parametrov porabnikov, mora sistemski operater ugotoviti ustreznost namenu in skladnost gradnje le-teh iz odločbe, ki jo izda upravni organ za ta namen, ali iz mnenja pooblaščenega izvedenca upravnega organa o sposobnosti energetskega objekta, naprave in napeljave za varno obratovanje v času zagonskih preizkusov.
Po poteku roka za zagonske preizkuse sistemski operater prenos zemeljskega plina ustavi, dokler odjemalec ne predloži uporabnega dovoljenja ali izjave pristojnega inšpektorja ali pooblaščenega strokovnega izvedenca o skladnosti del in gradnje z veljavno zakonodajo.
69. člen
Sistemski operater in uporabnik skleneta pred začetkom odjema zemeljskega plina iz prenosnega omrežja dogovor o uporabnikovem rednem dnevnem dostopu do merilno-regulacijske postaje, popisu podatkov o stanju na postaji in na merilnih napravah ter evidenci prevzetih količin zemeljskega plina za pretekli dan.
VI. MEDSEBOJNA PRIKLJUČITEV IN DELOVANJE OMREŽIJ RAZLIČNIH UPRAVLJALCEV
70. člen
Za te vrste priključitve in delovanje omrežij se smiselno uporabljajo določbe členov iz II., III., IV. in V. poglavja tega akta.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
71. člen
Sistemski operater za vse odjemalce oziroma uporabnike omrežja, s katerimi nima sklenjene pogodbe o priključitvi ali druge oblike dogovora s popisom zmogljivosti odjemnega mesta in priključka, izdela v roku dvanajstih mesecev po sprejetju tega akta posnetek stanja.
Posnetek stanja je za sistemskega operaterja podlaga za presojanje zmogljivosti odjemnega mesta odjemalca ali uporabnika. Odjemalec ali uporabnik mora v roku tridesetih dni po poteku roka iz prvega odstavka tega člena vložiti vlogo za izdajo soglasja k priključitvi ter na podlagi pridobljenega soglasja skleniti pogodbo o priključitvi.
Če odjemalec ne sklene pogodbe o priključitvi po izteku štiriindvajsetih mesecev od izteka roka iz prvega odstavka tega člena, ga sistemski operater obvesti, da mu je njegova pravica do dostopa do omrežja prenehala in da mora prenehati z odjemom.
72. člen
V skladu s tretjim odstavkom 85. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 51/04) preneha z dnem uveljavitve tega akta za sistemskega operaterja veljati Pravilnik o sistemskih obratovalnih navodilih za prenos zemeljskega plina in upravljanje prenosnega plinovodnega omrežja (Uradni list RS, št. 65/03).
73. člen
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Geoplin plinovodi d.o.o.
Direktor
Marjan Eberlinc, univ. dipl. inž. str. l. r.
Priloga 1

Kemične in fizikalne lastnosti zemeljskega plina

Zemeljski plin, ki bo dobavljen za transport, mora imeti naslednje
lastnosti:

a)  kemična sestava (v mol odstotkih):
    metan (C(1))              minimum                  89,7%
    etan (C(2))               maksimum                 6,3%
    propan, butan in
    težji (C(3), C(4) +)      maksimum                 2,1%
    kisik (O(2))              brez
    dušik (N(2))              maksimum                 2,1%
    ogljikov dioksid (CO(2))  maksimum                 1,575%
b)  Vsebnost žvepla:
    žveplovodik (H(2)S)       maksimum                 6,3 mg/Sm3
    merkaptansko žveplo       maksimum                 15,75 mg/ Sm3
    skupaj žvepla             maksimum                 105,00 mg/ Sm3
c)  Spodnja kurilna vrednost:
    minimum                   33650 kJ/ Sm3 (15 °C)
    maksimum                  36630 kJ/ Sm3 (15 °C)
d)  Rosišče:
    vode:                     ne višje kot minus 7 °C pri tlaku 39 barov
    ogljikovodikov:           ne višje kot minus 5 °C pri tlaku od 39
                              barov do 69 barov
e)  Temperatura:
    maksimum                  42 °C
f)  Plin bo brez mehanskih primesi, smol ali spojin, ki tvorijo smole.

AAA Zlata odličnost