Uradni list

Številka 87
Uradni list RS, št. 87/2005 z dne 30. 9. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 87/2005 z dne 30. 9. 2005

Kazalo

3749. Program priprave državnega lokacijskega načrta za regionalno cesto I. reda R1-221/1219 Zagorje–Bevško na območju plazu »Ruardi«, stran 8912.

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za regionalno cesto I. reda R1-221/1219 Zagorje–Bevško na območju plazu »Ruardi«
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Priprava državnega lokacijskega načrta je potrebna zaradi reševanja problematike vzdrževanja in ohranjanja obstoječega državnega cestnega omrežja ter odprave ozkega grla in rekonstrukcije odseka s ciljem povečanja prepustnosti, varnosti prometa in voznih lastnosti.
Osnovni cilj načrtovane ureditve je izboljšati prometne razmere na območju, kjer je leta 1986 plaz „Ruardi” zasul regionalno cesto na odseku številka 1219 Zagorje–Bevško. Po umiritvi plazu je bil izdelan začasni obvoz preko potoka Kotredeščica z montažnim kovinskim mostom s ponovno vključitvijo na obstoječo regionalno cesto. Začasni obvoz, predvsem montažni kovinski most, ne omogoča prevoza težjih vozil, promet preko njega pa poteka izmenično enosmerno. Bližnja naselja (Kotredež, Rove, Jesenovo, Čemšenik) se v zadnjih letih precej večajo, ob tem pa so povsem navezana na mesto Zagorje (občina, upravna enota, šole, zdravstveni dom ...). Z dograditvijo avtoceste preko Trojan bo regionalna cesta I. reda R1-221, ki poteka od Trojan preko Zagorja, Trbovelj, Hrastnika do Šmarjete, tudi glavna povezava Zasavja z avtocesto proti Ljubljani, Gorenjski, Primorski in Štajerski.
Minister za promet je z dopisom št. 2645-91/2001/27-0417 z dne 20. maja 2004 podal pobudo za začetek postopka priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo regionalne ceste R1-221/1219 Zagorje–Bevško od km 1,280 do km 1,700 (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Pobuda je dokumentirana s pregledno situacijo variant rekonstrukcije ceste iz elaborata: »Variante poteka ceste R1-221/1219 Zagorje–Bevško v območju plazu Ruardi«, ki ga je januarja 2004 izdelal IBT nizke gradnje Trbovlje, d.o.o. Pobuda je utemeljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za regionalno cesto R1-221/1219 Zagorje–Bevško na območju plazu »Ruardi« (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, vezane na gradnjo regionalne ceste R1-221/1219 Zagorje – Bevško od km 1,280 do km 1,700.
Minister za promet je pobudo dokumentiral s tremi variantami poteka trase ceste, in sicer:
– Varianta 1: Horizontalni potek variante 1 „čez plaz” v glavnem sledi prvotni trasi, kakršno je imela cesta pred sprožitvijo plazu. Horizontalni in vertikalni elementi trase ustrezajo računski hitrosti V(r) = 50 km/h (območje naselja). Problematična sta dva odseka variante 1, prvi je prehod preko plazu med km 1,300 in km 1,500, kjer je obvezno stabiliziranje terena in zgornjega dela plazu s sidrano pilotno steno, drugi pa je odsek med km 1,640 in km 1,780, kjer poteka varianta preko obstoječega mostu na Kotredeščici. Ugotovljeno je, da stari most nima zadostnega pretočnega profila in je zato potreben nov objekt s primerno svetlo višino.
– Varianta 2: Varianta cestne povezave 2 „desni breg” je zasnovana tako, da po odcepu iz obstoječe ceste v km 1,300 zavije desno po sedanjem začasnem obvozu do km 1,400, v nadaljevanju pa se usmeri po desnem bregu Kotredeščice do priključka na traso prvotne regionalne ceste v km 1,720. Trasa upošteva načrtovano bodočo izgradnjo kombinirane steze (2 × kolesar, 2 × pešec). Uporabljeni so horizontalni elementi za V(r) = 40 km/h, kar je za območje naselja še sprejemljivo.
– Varianta 3: Trasa variante 3 “levi breg” ima na za­četku enak potek kot varianta 2 – “desni breg” do km 1,420. Od tod dalje prečka z novim mostom potok Kotredeščica in se usmeri ob levem bregu struge proti severu in se v območju km 1,800 vključi v potek obstoječe regionalne ceste v smeri Trbovlje (Bevško). Uporabljeni horizontalni elementi zadostujejo računski hitrosti V(r) = 40 km/h. Vertikalni potek povsem sledi terenu razen v območju km 1,400 do km 1,500, kjer se niveleta dvigne zaradi zagotovitve potrebne višine pretočnega profila pod novim mostom v km 1,482.
Variante načrtovane ureditve potekajo po območju Občine Zagorje ob Savi.
Dne 19. aprila 2005 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. Na prostorski konferenci ni bilo podanih priporočil.
Presoja in medsebojna primerjava variant (v nadaljnjem besedilu: študija variant), strokovne podlage iz VI. točke tega programa priprave ter državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, z odločbo št. 354-09-56/2005 z dne 21. 3. 2005 ugotovilo, da območje posega leži izven posebnega varstvenega območja (območja Natura 2000) v skladu z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, in 110/04) izven daljinskega vpliva na posebno varstveno območje in ne leži na zavarovanem območju.
Zato pred sprejemom državnega lokacijskega načrta ni treba izvesti celovite presoje vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presoje sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave.
Za gradnjo ceste, ki je dolga le okrog 450 m, ni treba izvesti presoje vplivov na okolje.
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP – UPR), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije študije variant, revizije okoljskega poročila in recenzije državnega lokacijskega načrta ter drugih potrebnih dokumentov.
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: DRSC), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave, študije variant, geodetskega načrta ter sredstva za izdelavo državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem glavnih in regionalnih cest zastopa DRSC.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga DRSC izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. DRSC v komisijo za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta imenuje tudi člana, ki ga določi MOP – UPR. MOP – UPR pred začetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta potrdi projektno nalogo.
IV. Nosilci urejanja prostora
Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:
1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
2. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,
3. Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje,
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
5. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,
6. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za varstvo okolja,
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za ohranjanje narave,
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
10. DARS, d.d., Celje,
11. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana,
12. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana,
13. Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana,
14. ELES, d.o.o., Ljubljana,
15. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana,
16. Elektro Ljubljana d.d.,
17. Občina Zagorje ob Savi in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
18. drugi organi in organizacije, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
V. Način pridobitve strokovnih rešitev
Na podlagi analize prostora, pridobljenih smernic in analize le-teh, priporočil s prostorske konference ter ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, načrtovalec lahko predlaga nove variante ali optimizacije že predlaganih.
MOP – UPR, ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: pobudnik), in DRSC potrdijo predlagan obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno-tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela študijo variant, v kateri presodi in primerja variante z vidika racionalne rabe prostora, s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju.
V zaključku študije variant načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo varianto poteka trase ceste in poda usmeritve za njeno optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.
VI. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove pridobitve
Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
Pred izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja (analiza stanja in teženj v prostoru), ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve (analiza razvojnih možnosti), analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje ter priprava predlogov strokovnih rešitev (študija ranljivosti prostora);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev za potrebe omenjenega posega;
– idejna zasnova zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
Podlaga za izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta je geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04). Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta zavod, pristojen za varstvo kulturne dediščine, zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva kulturne dediščine in jih posreduje MOP – UPR.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta zavod, pristojen za varstvo narave, izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, in jih posreduje MOP – UPR.
VII. Postopek in roki za pripravo državnega lokacijskega načrta
VII. 1. Pridobitev smernic za načrtovanje
– Načrtovalec zagotovi gradivo za pridobitev smernic (situativni prikaz prostorske ureditve s tehničnim poročilom).
– MOP – UPR pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave, ki dajejo smernice in mnenja.
– Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge. V skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, se v primeru, da strokovna priprava naravovarstvenih smernic v roku 30 dni ni možna, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca. Nosilci urejanja prostora v tem roku posredujejo tudi strokovne podlage, s katerimi razpolagajo in se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja.
– Načrtovalec pregleda smernice in jih analizira. Ob upoštevanju te analize izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
– MOP – UPR, pobudnik in DRSC potrdijo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
VII. 2. Izdelava variantnih rešitev in študija variant
– DRSC zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke tega programa priprave.
– Načrtovalec izdela študijo variant.
– MOP – UPR zagotovi recenzijo študije variant.
– K izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant in predlogu najustreznejše variante pridobi MOP – UPR stališča pobudnika in drugih udeležencev iz IV. točke tega programa priprave (ministrstva, pristojna za varstvo okolja, ohranjanje narave, upravljanja z vodami, za področje kmetijstva in gozdarstva, za varstvo kulturne dediščine, za področje prometa in energetike) ter stališča lokalnih skupnosti.
– MOP – UPR po končani izdelavi študije variant organizira prostorsko konferenco z namenom, da se k predlagani najustreznejši varianti pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
– O varianti, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za prostor, in ministra, pristojnega za promet.
VII. 3. Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
– DRSC na podlagi usmeritev ter v skladu s priporočili prostorske konference zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave.
– Načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag izdela predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP – UPR zagotovi strokovni pregled predloga državnega lokacijskega načrta.
– Načrtovalec po posredovanju pripomb s strani MOP – UPR dopolni predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP – UPR seznani Občino Zagorje ob Savi z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
VII. 4. Javna razgrnitev in javne obravnave
– Minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na sedežu pripravljalca ter v Občini Zagorje ob Savi.
– Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
– MOP – UPR obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
– MOP – UPR v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
– MOP – UPR v sodelovanju z Občino Zagorje ob Savi v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
– MOP – UPR v sodelovanju z DRSC, pobudnikom in načrtovalcem prouči pripombe in predloge.
– Načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
– MOP – UPR s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
– Minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani Občino Zagorje ob Savi.
VII. 5. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– DRSC zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov.
– Načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
– Načrtovalec po potrebi dopolni in zaključi analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj.
– DRSC zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
– Pripravljavec pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave, ki dajejo smernice in mnenja.
– Nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge.
– MOP – UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče ministrstva za promet k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
– MOP – UPR posreduje DRSC mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijsko mnenje z namenom, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
VII. 6. Sprejem državnega lokacijskega načrta
– Minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
VIII. Objava programa priprave
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-08-51/2005-BL
Ljubljana, dne 18. avgusta 2005.
EVA 2005-2511-0137
Janez Podobnik l. r.
Minister
za okolje in prostor
 
Soglašam!
mag. Janez Božič
Minister
za promet