Na podlagi 27. do 34. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi – prečiščeno besedilo (Uradni vestnik Zasavja, št. 13/03) je Občinski svet občine Zagorje ob Savi na seji dne 30. 6. 2005 sprejel
O D L O K
o spremembah ureditvenega načrta za obrtno – industrijsko cono Toplice v Zagorju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin plana občine Zagorje ob Savi sprejmejo spremembe ureditveni načrt za obrtno – industrijsko cono Toplice v Zagorju (v nadaljnjem besedilu: ureditveni načrt), ki ga je pod številko projekta 545/04, izdelal OZZING, d.o.o. Trbovlje v aprilu 2005.
2. člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:
A) Splošni del
B) Tekstualni del
1. Uvod in povzetek usmeritev iz sprememb in dopolnitev prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi
2. Ureditveno območje z opisom meje in obsegom
3. Zazidalna zasnova s pogoji za funkcionalne in oblikovalske rešitve
območja
4. Komunalno urejanje območja
5. Rešitve in pogoji za varovanje in izboljšanje delovnega okolja
6. Etapnost izgradnje ureditvenega načrta
7. Oceno stroškov za izvedbo načrta
8. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
9. Seznam parcel z lastniki, katastrski načrt
10. Odlok o ureditvenem načrtu
C) Posebne strokovne podlage:
1. Hidrološko – hidravlična študija Medije v Toplicah v Zagorju, izdelal
Rok Fazarinc, u.d.i.g. v marcu 2000
2. Smernice požarne varnosti za pripravo sprememb ureditvenega načrta,
izdelala KOVA d.o.o. Celje v novembru 2004
D) Grafični del
1. Izsek iz prostorskega plana
2. Geodetski načrt z mejo ureditve
3. Arhitektonsko zazidalna situacija
4. Zakoličevalna situacija
5. Načrt gradbenih parcel
6. Situacija prometne ureditve
7. Zbirna situacija komunalnih vodov in naprav
8. Situacija požarne varnosti
II. MEJE UREDITVENEGA NAČRTA
3. člen
Območje ureditvenega načrta obsega obrtno industrijski kompleks Toplice v Zagorju, ki ga na severu omejuje državne ceste R1-221, na jugu pa ga obkroža potok Medija.
Območje urejanja se nahaja v k.o. Zagorje – mesto in obsega naslednje parcelne številke:
32/2, 33, 34/1, 34/2, 35/2, 35/3, 35/4, 35/5, 35/7, 35/8, 35/9, 35/10, 35/11, 35/12, 35/13, 36, 37, 38/1, 38/2, 38/3, 39/1, 39/2, 40, 41, 42/1, 42/2, 42/3, 43/1, 43/2, 44/1, 44/2, 45/1, 45/2, 45/3, 45/4, 45/5, 45/6, 45/7, 46/1, 46/2, 47, 48 in 1896-del (cesta).
Meja območja in prikaz parcel sta razvidni iz grafičnih prilog.
Meja zazidalnega načrta se prične na zahodni strani območja in sicer na skrajni severozahodni točki parcele številka 32/2, nakar poteka proti vzhodu po južnem robu parcele številka 1513, prečka državno cesto in poteka nadalje proti vzhodu po severnem robu ceste – parcela številka 1896. Vzhodno od mostu preko potoka Medija se meja obrne proti jugu ter nato proti zahodu in sledi severno mejo potoka Medije – parcela številka 1891 kjer se na skrajnem zahodnem delu vrne na začetno točko.
III. FUNKCIJA OBMOČJA IN POGOJI IZRABE
4. člen
V odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Zagorje ob Savi v letu 1994, 1997 in 2002 je obravnavano območje tudi nadalje opredeljeno za proizvodne dejavnosti ter njim spremljajočim in dopolnilnim dejavnostim.
Velikost območja ureditvenega načrta je 1,7 ha.
Predvidene so predvsem naslednje primarne ureditve:
– izgradnja poslovno – proizvodnjega objekt F
– ureditev dodatne etaže v objektu B
– funkcionalna in estetska revitalizacije objektov za poslovne, proizvodne, skladiščne, trgovinske, gostinske in druge kapacitete z adaptacijami in rekonstrukcijami objektov s pripadajočo infrastrukturo
– izgradnja nove kompletne infrastrukture na območju ureditve
– rekonstrukcija državne ceste z novo prometno ureditvijo
– notranja prometna ureditev ter ureditev parkirnih in manipulacijskih površin.
5. člen
Objekti na obravnavanem območju s predvideno funkcijo ter kapaciteto so razvrščeni pod zaporednimi oznakami:
---------------------------------------------------------------------------
A1 P hladilnica 232,00 m2
A2 P dnevno nočni bar 118,00
A3 P skladišče 40,00
B P računalniška delavnica, pisarne 1420,00 m2
1E pisarne 1420,00 m2
2E pisarne, učilnice 1420,00 m2
3E pisarne, učilnice 1420,00 m2
C P centralna kurilnica 65,00 m2
ČN čistilna naprava 75PE
D P transformatorska postaja 20,00 m2
E P testna delavnica Siθ 150,00 m2
F P+N, P=2v(9,0m) tovarna strojne ali sorodne dejavnosti 2400,00 m2
G1 P=2v strojna obdelava 635,00 m2
G2 P+N strojna obdelava 363,00 m2
G3 P strojna obdelava 262,00 m2
G4 P(nadstrešek) strojna obdelava 780,00 m2
G5 P skladišče 260,00 m2
---------------------------------------------------------------------------
Tlorisni gabariti objektov so razvidni iz geodetske zazidalne situacije.
Na območju ureditvenega načrta je dopustno graditi tudi razne dodatne nadstrešnice in druge pomožne objekte, vendar morajo biti le-ti primerno oblikovani in se ahitektonsko vklopiti z obstoječo pozidavo.
Med posameznimi funkcionalnimi sklopi je dopustna namestitev ograj, vendar morajo biti le-te primerno oblikovane in vklopljene v obstoječo pozidavo ter izvedene tako, da jih je v primeru požara mogoče podreti.
Namembnosti posameznih objektov se lahko spreminjajo, potrebno je upoštevati Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) in Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96). Območje je glede stopnje zahtevnosti obremenitve s hrupom razvrščeno v IV. stopnjo.
IV. POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR
6. člen
Ureditvena zasnova temelji na revitalizaciji obstoječega industrijskega kompleksa.
Znotraj območja kompleksa ureditvenega načrta je dovoljena novogradnja ter funkcionalna in estetska revitalizacije ohranjenih objektov za poslovne, proizvodne, skladiščne, trgovinske, gostinske in druge kapacitete, ki so v osnovni funkciji obrtno – industrijske dejavnosti. Predvideni pa so tudi spremljajoči objekti prometne ureditve in komunalne infrastrukture.
Načela urbanističnega oblikovanja veljajo enako za predvidene objekte kot za prometne in manipulativne površine.
Za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje območja so obvezna naslednja merila in pogoji, ki so prikazani v grafičnem delu ureditvenega načrta, in sicer:
– gradbena meja,
– horizontalni gabariti,
– vertikalni gabariti,
– arhitekturni elementi,
– prometne, manipulacijske in parkirne površine,
– zelene površine.
7. člen
Merila in pogoji za arhitekturno oblikovanje in prenovo objektov:
– pri novogradnjah je treba upoštevati gradbeno črto, horizontalni in vertikalni gabarit objekta, namembnost, določen tip objekta in smer vhoda in dovoza,
– predvideni objekti se oblikovno prilagajajo novim arhitektonsko urbanističnim rešitvam in namembnosti,
– pri prenovi je treba upoštevati obstoječo gradbeno črto, gabarit objekta, namembnost, določen tip objekta in smer vhoda in dovoza,
– dopustna so tekoča vzdrževalna dela prenove, rekonstrukcije in adaptacije na vseh ohranjenih objektih,
– pri prenovah in spremembah namembnosti objektov (ali samo dela njih) je potrebno upoštevati specifično tipologijo stavbe, primernost lokacije in ustreznost napajanja ter glede na omejen prostor zagotoviti zadostno število parkirišč,
– pri novogradnjah in prenovi obstoječih objektov je potrebno upoštevati Pravilnik o projektiranju objektov brez arhitektonskih ovir (Uradni list RS, št. 8/87) oziroma Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir SIST ISO/TR 9527.
Pri dopolnilni gradnji (nadstrešnice) se mora gradbena črta prilagajati smeri in zamikom obstoječih objektov.
Vertikalni gabariti objektov se morajo prilagoditi obstoječi zazidavi. Gabariti za posamezne objekte so razvidni v grafičnem delu ureditvenega načrta.
V. SMERNICE ZA OBLIKOVANJE PROSTIH POVRŠIN
8. člen
Dovozi in dostopi, manipulacijske površine in vse površine namenjene pešcem morajo biti v protiprašni izvedbi. Širine dostopov in nakloni ramp morajo biti prilagojeni invalidnim in v gibanju motenim osebam.
Na vsakem od parkirišč mora biti po eno parkirišče z ustreznimi dimenzijami in talnimi oznakami za invalide.
Vse zelene površine se morajo hortikulturno zasaditi. Posebno pozorno naj bodo hortikulturno urejene zelenice ob državni cesti na kontaktu s stanovanjsko pozidavo.
VI. TOLERANCE
9. člen
Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem prostorskim aktom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih, prometnih, infrastrukturnih in drugih razmer ali zaradi programskih sprememb in tehničnih zahtev najdejo tehnične rešitve, ki so primernejše iz okoljevarstvenega, prometno-tehničnega, ekonomskega in oblikovalskega vidika.
Gabarite za predvidene objekte in obstoječe objekte, ki se prenavljajo in ali dozidajo, določa gradbena črta. Dovoljeno je tlorisne gabarite objektov v okviru tolerance povečati ali zmanjšati do 10%, vendar odmiki od gradbene črte preko regulacijske niso dopustni.
Znotraj gabaritov predvidenih in obstoječih objektov je možno urediti več manjših zaključenih prostorov.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in z njimi morajo soglašati nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.
VII. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL OZIROMA FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
10. člen
Površine funkcionalnih zemljišč so opredeljene tako, da poleg prikazanih javnih površin, pokrivajo celoten prostor ureditvenega območja. V okviru ureditvenega načrta so predvidene gradbene parcele in funkcionalna zemljišča, v velikosti in obliki, ki jo pogojujejo načrtovane namembnosti objektov, kar je razvidno iz grafične priloge Situacija gradbenih parcel.
Opredelitev gradbenih parcel oziroma funkcionalnih zemljišč:
k.o. Zagorje – mesto
parcela A
parc. št. m2
------------------------------------------------
32/2 dvorišče 712
33 stavba 327
------------------------------------------------
1029
parcela B
parc. št. m2
------------------------------------------------
35/10 del dvorišče 65,00
35/11 del dvorišče 421,00
36 stavba 1489,00
------------------------------------------------
2075,00
parcela ČN
parc. št. m2
------------------------------------------------
39/1 del posl. stavba 34
------------------------------------------------
34
parcela D
parc. št. m2
------------------------------------------------
34/2 posl. stavba 35
34/1 del posl. stavba 40
------------------------------------------------
75
parcela E
parc. št. m2
------------------------------------------------
35/2 del dvorišče 75
35/5 dvorišče 191
35/12 dvorišče 175
35/13 del dvorišče 100
39/2 del posl. stavba 113
41 posl. stavba 57
42/1 del dvorišče 40
42/3 dvorišče 128
43/1 del posl. stavba 5
43/2 posl. stavba 66
------------------------------------------------
950
parcela F
parc. št. m2
------------------------------------------------
42/1 del dvorišče 920
42/2 del dvorišče 1210
43/1 del posl. stavba 192
44/1 posl. stavba 637
44/2 del posl. stavba 665
45/1 del dvorišče 6
35/2 del dvorišče 85
------------------------------------------------
3715
parcela G
parc. št. m2
------------------------------------------------
45/2 del dvorišče 645
45/3 stavba 635
45/4 dvorišče 271
45/6 dvorišče 239
45/7 del dvorišče 4
46/1 dvorišče 87
46/2 dvorišče 307
47 stavba 385
48 stavba 262
------------------------------------------------
2835
VIII. UREJANJE PROMETNEGA, ENERGETSKEGA, VODOVODNEGA IN KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA, SISTEMA ZVEZ TER VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
11. člen
Ureditveno območje se v celoti na novo infrastrukturno opremi. Izvede se nova prometna ureditev, novo vodovodno, električno, telekomunikacijsko, toplovodno omrežje iz centralne kurilnice in kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo.
12. člen
Prometna ureditev
Uvozi na območje ureditvenega načrta bodo iz regionalne ceste R1-221 ter en iz lokalne ceste. Načrtovani so štirje pravokotni, niveletni priključki iz regionalne ceste. Za enega bo potrebna razširitev regionalne ceste za pas za levo zavijanje.
Načrtovana je rekonstrukcija državne ceste na vozišče širine 2x3,30+0,30 m. Na celotni dolžini posega je predviden obojestranski pločnik min. širine 1,55 m (dopustne so lokalne zožitve), ki se naveže na obstoječi pločnik. Preuredita se tudi obstoječa avtobusna postajališča. Uredijo in označijo se peš prehodi, prehod na skrajnem vzhodu ureditvenega območja se označi kot šolski prehod.
Skrajni zahodni komleks (oznaka A) se bo priključeval direktno na regionalno cesto z režimom desni uvoz in desni izvoz. Glavni uvoz v obrtno – industrijsko cono, z enosmernim režimom, bo med objektoma B1 in F, ki tako predstavlja glavno transportno kot tudi urgentno cesto, ki napaja večino območja ureditvenega načrta. Ta se krožno poveže v priključka za enosmerni izhod na regionalno cesto na zahodni strani objekta B ter med objektoma F in G.
Skrajni vzhodni komleks (oznaka G) se bo priključeval na regionalno cesto prek priključka lokalne ceste proti šoli.
Nova prometna ureditev znotraj kompleksa je pogojena z uvozi in izvozi na primarno cestno omrežje.
Južno od objekta B je načrtovano obračališče za tovorna vozila.
Mirujoči promet predstavljajo parkirišča osebnih vozil zaposlenih ter strank. Parkirišča so že izvedena med objektoma A in B 45 pm in ob transformatorski postaji 4 pm, načrtovana so še južno od objekta B 53 pm, ob objektu A 6 pm, ob objektu B 16 pm, ob objektu E 6 pm ter ob objektu F 25 pm.
Skupno je predvidenih 155 pm z ustreznim številom pm za invalidne osebe (5 pm).
Zagotovljeni morajo biti dostopi in dovozi za intervencijska vozila, z obračališči in ustrezno nosilnostjo.
Prometni režim bo urejen z vertikalno in horizontalno signalizacijo na vseh prometnicah.
Nove dovozne ceste bodo široke med 5 in 6,60 m, parkirni prostori 2,3–2,50 m x 5 m.
Izvesti je potrebno kvalitetno odvodnjavanje meteorne vode iz utrjenih površin in planuma spodnjega ustroja. Vse cestne, manipulacijske in dvoriščne površine ter parkirišča so asfaltirane.
Za vse posege v varovalni pas kategoriziranih cest si je investitor dolžnan pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje Direkcije republike Slovenije za ceste na podlagi peredložene projektne dokumentacije, ki mora upoštevati veljavne zakonske predpise (Zakon o javnih cestah, Zakon o varnosti cestnega prometa, Uredba o kategorizaciji državnih cest).
13. člen
Vodovodno omrežje
Ureditveno območje je v sklopu ureditvenega območja naselja Zagorje, tako da v neposredni bližini potekajo najpomembnejši infrastrukturni objekti.
Za zagotovitev ustreznih hidravljičnih razmer za sanitarno in požarno vodo je potrebno rekonstruirati obstoječe vodovodno omrežje iz PVC 160 na LTŽ 200. Zamenjava se izvede iz razdelilnega jaška pri odcepu na Župančičevo cesto do razdelilnega jaška na km 5,5+20.
Znotraj ureditvenega območja je potrebno izgraditi notranje sekundarno omrežje z nadtalnimi hidranti, ustreznimi priključki z odjemnimi mesti opremljenimi z vso potrebno vodovodno armaturo ter zunanjimi merilnimi mesti. Ta morajo biti izvedena tako, da je mogoč neoviran dostop do merilnega mesta. Velikost vodomernega jaška je odvisna od profila vodomera.
Trasa vodovodnega omrežja naj v največji možni meri poteka po javnih površinah.
14. člen
Kanalizacija
Čiste meteorne vode s streh in zelenic se z ločeno kanalizacijo speljejo v potok Medija.
Meteorne vode z utrjenih površin se pred vključitvijo v meteorno kanalizacijo očistijo z usedalniki, ki so opremljeni z peskolovi in lovilci olja.
Fekalne vode iz obstoječih objektov so speljane v zaprte greznice na občasno praznjenje, iz novih pa bodo speljane v lokalno čistilno napravo, ki je locirana na območju ČN, z izpustom v recipient potoka Medije. Po izgradnji novega fekalnega kolektorja (v cestnem telesu regionalne ceste) in osrednje čistilne naprave bodo odpadne vode priključene direktno na novi fekalni kolektor.
Tehnološke odplake morajo biti pred iztokom v fekalno kanalizacijo očiščene do predpisane stopnje.
Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod morajo biti usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04)
15. člen
Vodnogospodarske ureditve
Izdelana je bila hidrološko – hidravlična študija potoka Medija v Toplicah v Zagorju z naslednjimi ugotovitvami in predlogi:
– mostova, ki omejujeta cono na vzhodu in na zahodu, prevajata le pogoste visoke vode (do Q(5)), pri Q(10) pa se že pojavi zajezda,
– zaradi poddimenzioniranosti zgornjega mostu in nizkega poteka regionalne ceste ter velikega vzdolžnega sklona se visoke vode razbremenjujejo po cesti – pretočne količine so lahko pri pretokih nad Q(20) kar nekaj 10 m3/s,
– med obema mostovoma pri OIC tako ni možno pričakovati visokih vod Q(100), pričakovane vodne količine so med Q(20) in Q(50),
– obravnavano območje ogrožajo visoke vode predvsem ob cesti in to že visoke vode z dvajsetletno povratno dobo (Q(20)).
Glede na ugotovitve so nujne ureditve naslednje:
– na regionalni cesti in cesti proti šoli je potrebno zamenjati mostova, ki pa jih najverjetneje ni možno oblikovati na način, ki bi zagotavljal pretočnost Q(100 )z varnostno višino 0,50 m; mostova naj zagotavljata pretočnost Q(50),
– na obravnavanem odseku med obema mostovoma naj se s čiščenjem korita, odstranitvijo obrežne zarasti na desnem in delno na levem bregu ter ureditvijo posameznih izpostavljenih mest zagotovi pretočnost, ki bi jo omogočala nova mostna odprtina; OIC naj se varuje na enak način kot je že izvedeno zavarovanje s parapetnim zidom,
– po regionalni cesti bodo tudi ob povečani mostni odprtini tekle poplavne vode daljše povratne dobe, zato naj se ta stran cone varuje z vzpetinami ali polnimi ograjami, ki so na najnižji točkah odprte, tako da bo zagotovljeno gravitacijsko praznjenje kaset,
– vsi vitalni deli cone naj bodo nad koto Q(100) (254,50) oziroma nad koto Q(20 )(10-30 cm nad regionalno cesto), ker se bodo visoke vode razlivale preko celotnega območja (po območju regionalne ceste in Toplic),
– kolikor je mogoče naj se zniža dno Medije; taka ureditev je predvidena že s pragovi na območju rudnika; celotno ureditev je nujno navezati na dolvodno ureditev na območju nove obvoznice.
Posegi na vodnem zemljišču, ki sega pri potoku Medija (voda 2. reda) 5 m od meje vodnega zemljišča, so prepovedani, razen v primerih v 37. in 201. členu Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je potrebno urediti v skladu z 92. členom Zakona o vodah in sicer na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti ponikanje ali zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo.
Glede na to, da je območje ureditvenega načrta lahko občasno poplavljeno, morajo biti predvideni vsi ukrepi s katerimi bodo izpolnjeni pogoji iz 84. in 86. člena Zakona o vodah.
16. člen
Elektro omrežje in ogrevanje
Preskrba obrtno industrijske cone z električno energijo je omogočena z obstoječo montažno betonsko transformatorsko postajo (objekt D), ki bo po potrebi kapacitetno nadgrajena, in z visokonapetostnim prikjučnim kablovodom v kabelski kanalizaciji.
Izgrajena je tudi nadomestna tipska transformatorska postaja v pločevinastem ohišju (TP SIC) z visokonapetostnim prikjučnim kablovodom v kabelski kanalizaciji.
Na novo se izvedejo vsi nizko napetostni razvodi s kabelsko kanalizacijo z ustreznim številom plastičnih cevi Ø 125 mm.
Vsi objekti, ki bodo ogrevani, se energetsko priključijo na centralno kotlovnico, ki je v objektu C. Zaradi ekonomičnosti se izgradi toplotna podpostaja. Kot energent je načrtovano kurilno olje.
17. člen
Telekomunikacije
Ob regionalni cesti poteka obstoječa telefonska kanalizacija in optični povezovalni kabel za potrebe KRS/KKS omrežja.
Eventualne nove priključke KRS/KKS omrežja znotraj cone je potrebno predvideti z zemeljskim kablom položenim v kabelsko kanalizacijo.
18. člen
Javna razsvetljava
Predvidena je klasična javna razsvetljava.
Medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kabli naj se vodijo v kabelski kanalizaciji.
Svetilke in drogovi naj bodo tipizirani in prilagojeni že izvedenim na širšem območju, višina kandelabrov znotraj kompleksa je lahko največ 7 m. Ob regionalni cesti naj se uporabi dvojna razsvetljava, in sicer kandelabri višine 9 m ob regionalni cesti ter višine 7 m ob objektih.
Napajanje nove razsvetljave naj se izvede iz nove transformatorske postaje (objekt D).
19. člen
Odpadki
V Občini Zagorje ob Savi je uvedeno ločeno zbiranja komunalnih odpadkov. Posode za zbiranje odpadkov morajo biti nameščene na za to določenih lokacijah.
IX. ZAHTEVE GLEDE VARNOSTI OBJEKTOV IN NAPRAV V PRIMERU POŽARA, NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ
20. člen
Za zagotovitev ustreznih hidravljičnih razmer za sanitarno in požarno vodo je potrebno rekonstruirati obstoječe vodovodno omrežje iz PVC 160 na LTŽ 200.
Rešitve so pogojene z naravnimi lokacijskimi danostmi terena.
V ureditvenem načrtu so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom na osnovi smernic požarne varnosti, zlasti pa:
Pogoji za varen umik ljudi in premoženja iz objektov so zagotovljeni z ustrezno dimenzioniranimi, razmeščenimi in označenimi izhodi, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti, na predvidena zbirna mesta, izven cone nevarnosti.
Zbirna mesta so predvidena na severni strani kompleksa (čez cesto R1/221) in preko brvi oziroma mostička preko potoka Medija na južni strani kompleksa.
Brv oziroma mostiček je možno koristiti tudi pri požarni intervenciji z južne strani na južni del kompleksa Toplice.
Evakuacijske poti in izhodi iz objekta F se bodo definirale v študijah požarne varnosti v fazi PGD.
Prometne in delovne površine za intervencijska vozila morajo biti izvedene skladno z zahtevami SIST DIN 14090. Za intervencijo se uporabijo poti in manipulacijske površine na območju kompleksa.
Uvozi na kompleks bodo iz ceste R1/221. Zahodni del kompleksa (objekti A3, A1 in A2) bo dostopen direktno s ceste.
Glavni uvoz na kompleks bo s ceste med objektoma C1 in F. Dovoz je mogoč tudi ob zahodni strani objekta B. Za vozila, ki pripeljejo po navedenih dveh poteh, bo urejeno obračališče.
Pot med objektoma F in G, iz ceste R1/221, vodi na manipulacijsko površino med objektoma.
Dostop na južno stran objekta F je zagotovljen ob zahodni strani objekta.
Postavitvena površina za gasilsko intervencijo na kompleksu bo na območju obračališča ter ob cesti R1/221, na ustrezno utrjenem prostoru, ki ustreza zahtevam za postavitvene površine.
Potrebni odmiki med objekti
Zaradi omejenih prostorskih možnosti vseh predpisanih medsebojnih oddaljenosti med objekti ni mogoče doseči. Protipožarna ločitev in požarne ovire se zagotovijo z ustreznimi tehničnimi ukrepi in gradbenimi konstrukcijami, ki celoten kompleks ločujejo na ustrezno število ločenih požarnih sektorjev. Tako se zahteva:
– med objektom F in obstoječimi objekti G2 in G3 polna stena z ustrezno požarno odpornostjo,
– med vogalom objekta F in obstoječim objektom E odmik min. 5 m,
Odmik od transformatorske postaje so skladni z določili Pravilnika o tehničnih normativih za varstvo elektroenergetskih postrojev in naprav pred požarom (UR.l. SFRJ, št. 74/90), tako da je preprečen prenos požara in onemogočeno ogrožanje ljudi in objektov.
Potrebni odmiki in rešitve pri objeku F se bodo definirali v študijah požarne varnosti za omenjeni objekt. Če odmiki niso določeni s posebnimi predpisi, se lahko uporabijo smernice SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami.
Vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje bodo omogočile načrtovane rešitve.
Hidrantna mreža se izvede v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Količina vode za gašenje požara na obravnavanem kompleksu mora biti 25 l/s oziroma 180 m3 za dve uri gašenja.
Za zunanje hidrantno omrežje se izvede obročast sistem cevovodov. Razdalja med hidrantoma je 80 m, tako da se požar na vsakem objektu gasi z najmanj dveh zunanjih hidrantov. Oddaljenost hidranta od objektov mora biti min. 5 m. Vgradijo se nadtalni hidranti, v primeru oviranja prometa pa podtalni hidranti. Potreben tlak na hidrantnem omrežju je min. 2,5 bar.
Cevi razdelilnega cevovoda v omrežju hidrantov in cevi za posamezni hidrant morajo imeti premer 150 mm.
Na območju bodo izvedeni hidranti:
– štirje nadtalni hidranti ob cesti R1/221,
– dva nadtalna hidranta ob parkirnih površinah znotraj kompleksa,
– dva podtalna hidranta na južni strani objekta F in na manipulacijski površini pri objektu G.
V bližini hidrantov znotraj kompleksa se postavijo tri hidrantne omare s predpisano opremo na objektu F.
Ob gašenju požara sama požarna voda ne sme priti v stik s površinsko vodo, dokler se le-ta ne nevtralizira, ker ne sme direktno odtekati v Medijo.
Za predviden objekt F je potrebno izdelati študiji požarne varnosti v katerih se opredelijo požarnovarnostni ukrepi vključno z notranjim hidrantnim mrežjem na podlagi izdelane tehnologije.
Iz grafičnih prilog so razvidni vsi intervencijski dostopi in dovozi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite, glavni izhodi za evakuacijo, predvidena zbirna mesta evakuiranih ter predviden sistem zunanjega hidrantnega omrežja.
Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.
Na obravnavanem območju ni predvidena uporaba in skladiščenje nevarnih snovi, tako da posebni protipožarni ukrepi niso potrebni.
Za zmanjšanje vpliva eventuelnega požara na obstoječih objektih na predvidene nove objekte so kot je že navedeno predvidene ustrezne požarne ločitve in odmiki.
Možnost širjenja požara z obravnavanega območja na sosednja poselitvena območja je zanemarljiva, zato posebni protipožarni ukrepi niso potrebni. Obravnavano območje je namreč od sosednjih poselitvenih območij prostorsko ločeno in sicer južni del območja, kjer se nahaja šolski kompleks, omejuje potok Medija, severni del pa loči od naselja Toplice regionalna cesta z obojestranskimi hodniki.
X. VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
21. člen
Med najpomembnejšimi kriteriji pri izdelavi ureditvenega načrta je bil kriterij programa, ki ne bo kvarno deloval na naravo in bivalno okolje – upoštevati je potrebno Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) in Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96). Območje je glede stopnje zahtevnosti obremenitve s hrupom razvrščeno v IV. stopnjo.
Arhitektonska in urbanistična zasnova, kot izboljšava okolja, je že opisana v IV. poglavju tega odloka.
22. člen
Pogoji v zvezi z varovanjem in izboljšanjem naravnega in bivalnega okolja:
– rešeno mora biti prečiščevanje odpadnih voda, tako da bodo izcedne vode v okviru zakonsko predpisanih normativov.
– parkirišča morajo biti asfaltirana. Meteorne vode s parkirišč in drugih površin morajo biti očiščene v individualnih lovilcih olj ali v skupnem lovilcu olja pred iztokom v recipient,
– fekalne vode morajo biti speljane v fekalno kanalizacijo z ustrezno čistilno napravo,
– tehnološke odplake morajo biti pred iztokom v fekalno kanalizacijo očiščene do predpisane stopnje,
– pri varstvu vodotoka Medija bo sedanje stanje izdatno izboljšano, saj bodo na parkiriščih nameščeni lovilci olj, fekalna kanalizacija pa bo speljana v kolektor s čistilno napravo,
– prav tako bo k izboljšanju okolja prispeval tudi nov sistem zbiranja in odvažanja odpadkov,
– zunanji viri prekomernega hrupa se morajo omejiti na dopustni nivo,
– v zvezi z varstvom zraka ni pričakovati poslabšanja razmer. Izboljšanje se pričakuje zaradi asfaltiranja vseh do sedaj makadamskih površin. Pri objektih za katere je treba pridobiti dovoljenje za poseg v okolje, glede emisije v zraku, je potrebno pridobiti strokovno oceno pooblaščene institucije,
– potrebno je upoštevati Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) in Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96).
XI. ETAPNOST IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA
23. člen
V prvi fazi se izgradi nova kompletna infrastruktura na območju ureditve.
Istočasno se lahko izvajajo novogradnje in funkcionalna in estetska revitalizacija obstoječih objektov za poslovne, proizvodne, skladiščne, trgovinske, gostinske in druge kapacitete z adaptacijami in rekonstrukcijami objektov.
Na koncu se rekonstruira državna cesta ter izvede notranja prometna ureditev s parkirišč in manipulacijskimi površinami ter parkirno hišo.
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
24. člen
Obveznost investitorjev in izvajalcev na območju ureditvenega načrta so:
– zagotoviti je potrebno usklajeno in racionalno izvajanje komunalne infrastrukture,
– pred izgradnjo posameznih objektov je potrebno izdelati geološko geomehanski elaborat,
– pred izgradnjo oziroma rekonstrukcijo posameznih objektov in naprav je treba predhodno preveriti ustreznost oziroma dotrajanost obstoječih notranjih infrastrukturnih vodov ter jih po potrebi obnoviti ter statično ustreznost zgradb,
– izvajanje posameznih posegov ureditvenega načrta mora spremljati strokovna organizacija, ki je načrt izdelala.
XIII. KONČNE DOLOČBE
25. člen
Sestavi del odloka so tudi vsi tekstualni in grafični deli ureditvenega načrta.
26. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri Oddelku za okolje in prostor občine Zagorje ob Savi.
27. člen
Nadzor nad izvajanjem tega lokacijskega načrta opravlja pristojna služba občinske uprave.
28. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ureditvenem načrtu za obrtno – industrijsko cono Toplice v Zagorju, objavljen v Uradnem vestniku Zasavja, št. 13/00.
29. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-4/99
Zagorje ob Savi, dne 30. junija 2005.
Župan
Občine Zagorje ob Savi
Matjaž Švagan l. r.
