Uradni list

Številka 73
Uradni list RS, št. 73/2005 z dne 1. 8. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 73/2005 z dne 1. 8. 2005

Kazalo

3249. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju, stran 7717.

Na podlagi 11. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 24/05, uradno prečiščeno besedilo – uradno prečiščeno besedilo in 53/05) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o plačah direktorjev v javnem sektorju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Predmet urejanja)
(1) Ta uredba določa plačne razrede in podrobnejše kriterije za uvrstitev delovnih mest ravnateljev, direktorjev in tajnikov (v nadaljevanju: direktor) v plačne razrede. Plačni razredi so določeni z neposredno uvrstitvijo delovnega mesta v plačni razred ali z določitvijo razponov plačnih razredov.
(2) Kot delovna mesta direktorjev se štejejo tudi delovna mesta rektorjev, dekanov, direktorjev vladnih služb, generalnih direktorjev in direktorjev organov v sestavi, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, generalnih direktorjev direktoratov, glavnih inšpektorjev, generalnih sekretarjev oziroma sekretarjev državnih organov, ki niso funkcionarji, načelnikov upravnih enot, direktorjev oziroma tajnikov občinskih uprav in strokovnih direktorjev oziroma strokovnih vodij.
(3) Delovna mesta tajnikov se nanašajo na glavne tajnike univerz ter tajnike samostojnih visokošolskih zavodov.
(4) Ta uredba se uporablja tudi za namestnike direktorjev.
2. člen
(Obseg veljavnosti)
Določbe te uredbe veljajo za vse osebe javnega prava (v nadaljevanju: uporabniki proračuna) iz 1. in 2. točke 2. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo in 53/05; v nadaljevanju: ZSPJS).
II. UVRSTITEV DELOVNIH MEST DIREKTORJEV
V PLAČNE RAZREDE
3. člen
(Uvrstitev v plačne razrede)
Delovna mesta direktorjev, ki niso neposredno uvrščena v plačni razred s prilogo I te uredbe, se uvrstijo v plačne razrede znotraj razponov, določenih v prilogah II in III te uredbe.
4. člen
(Organ, pristojen za uvrščanje)
(1) Delovno mesto direktorjev uvrsti v plačni razred pristojni minister oziroma pristojni organ v skladu z določilom 11. člena ZSPJS ter prilogami I, II in III te uredbe.
(2) Delovna mesta direktorjev v državni upravi uvrsti v plačni razred minister, pristojen za državno upravo, s soglasjem vlade.
(3) Delovna mesta dekanov in direktorjev članic univerze oziroma drugih članic univerze v plačne razrede uvrsti pristojni minister na predlog rektorja univerze. Delovna mesta dekanov oziroma direktorjev samostojnih visokošolskih zavodov in tajnika samostojnih visokošolskih zavodov uvrsti v plačne razrede pristojni minister na predlog organa upravljanja samostojnega visokošolskega zavoda.
(4) Delovna mesta direktorjev v pravosodnih organih, ki se urejajo s to uredbo, uvrsti v plačni razred minister za pravosodje na predlog Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Vrhovnega državnega tožilstva oziroma Državnega pravobranilstva.
5. člen
(Podrobnejši kriteriji za uvrstitev)
(1) Podrobnejši kriteriji in njihov vpliv na uvrstitev delovnih mest direktorjev v plačne razrede se upoštevajo po posameznih dejavnostih, kot je to določeno v prilogi IV te uredbe.
(2) Za delovna mesta iz prilog II in III se uvrstitev delovnega mesta določi na podlagi seštevka vrednosti posameznih podrobnejših kriterijev iz priloge IV te uredbe, v skladu z metodologijo, opredeljeno v 6. členu uredbe.
(3) Delovna mesta:
– strokovnih direktorjev oziroma strokovnih vodij se uvrščajo najmanj za en plačni razred nižje kot delovna mesta direktorjev;
– namestnikov direktorjev se uvrščajo najmanj za dva plačna razreda nižje kot delovna mesta direktorjev;
– direktorjev oziroma tajnikov občinskih uprav se uvrščajo za pet plačnih razredov nižje kot so uvrščene funkcije županov.
6. člen
(Metodologija za uvrščanje delovnih mest direktorjev znotraj razponov v plačne razrede)
(1) Znotraj razponov plačnih razredov za posamezen tip oseb javnega prava se pri prvi uvrstitvi po tej uredbi delovna mesta direktorjev uvrstijo v plačne razrede tako, da je delovno mesto, ki ima najnižji seštevek vrednosti podrobnejših kriterijev, uvrščeno v najnižji plačni razred, delovno mesto, ki ima najvišji seštevek vrednosti podrobnejših kriterijev, pa v najvišji plačni razred. Ostala delovna mesta se glede na njihovo zahtevnost sorazmerno porazdelijo znotraj razpona plačnih razredov.
(2) V primeru sprememb pri osebah javnega prava, ki imajo za posledico drugačen seštevek posameznih podrobnejših kriterijev, ki bi privedle do spremembe plačnega razreda, se delovno mesto uvrsti v plačni razred, ki ustreza novemu seštevku. Ta sprememba ne povzroči spremembe pri uvrstitvah ostalih delovnih mest direktorjev pri istem tipu oseb javnega prava.
(3) Če bi bil v primerih iz drugega odstavka tega člena seštevek vrednosti posameznih podrobnejših kriterijev pri delovnem mestu določenega tipa oseb javnega prava višji oziroma nižji od najvišjega oziroma najnižjega seštevka vrednosti podrobnejših kriterijev ob prvi uvrstitvi, se delovno mesto uvrsti v najvišji oziroma najnižji plačni razred.
(4) Sprememba uvrstitve zaradi drugačnega seštevka vrednosti posameznih podrobnejših kriterijev se lahko za posamezno delovno mesto direktorja izvede z začetkom mandata direktorja.
7. člen
(Upravičenost do dodatkov)
(1) Direktorji niso upravičeni do naslednjih dodatkov:
– položajnega dodatka,
– dodatka za manj ugodne delovne pogoje,
– dodatka za nevarnost in posebne obremenitve,
– dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko direktorji javnih zavodov, ki hkrati opravljajo tudi delo v svojem osnovnem poklicu, izjemoma, s soglasjem pristojnega ministra, opravljajo tudi delo preko polnega delovnega časa, delo v dežurstvu in stalni pripravljenosti, če je tako delo nujno potrebno zaradi nemotenega opravljanja dejavnosti.
(3) Za delo preko polnega delovnega časa, dežurno službo in stalno pripravljenost pripadajo direktorjem plača in dodatki od delovnega mesta, na katerem se tako delo opravlja.
8. člen
(Del plače za delovno uspešnost)
(1) Direktorjem v javnih zavodih, javnih agencijah, javnih skladih in drugih osebah javnega prava se del plače za delovno uspešnost v okvirih, ki jih določa zakon, izplačuje enkrat letno na podlagi poslovnega poročila, in sicer za delovno uspešnost v preteklem letu. Delovna uspešnost se jim lahko določi v višjem obsegu kot so za ta namen zagotovljena sredstva v skladu s KPJS, pod pogojem, da dodatna sredstva za ta namen zagotovi financer ali se zagotovijo iz drugih virov za opravljanje dejavnosti.
(2) Drugim direktorjem se delovna uspešnost izplačuje v rokih, ki veljajo za ostale javne uslužbence.
(3) O dodelitvi dela plače za delovno uspešnost odloča organ, pristojen za imenovanje direktorja, v soglasju z ustanoviteljem. V primeru oseb javnega prava, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost in se ne financirajo iz proračuna lokalne skupnosti, mora biti podano tudi soglasje pristojnega ministra.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
9. člen
(Dodatki)
Do uveljavitve kolektivne pogodbe za javni sektor se začasno uporablja višina dodatkov, do katerih so upravičeni direktorji iz te uredbe, in sicer:
– dodatek za delovno dobo v višini 0,3% od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe;
– dodatek za mentorstvo za največ 20 ur mesečno, pri čemer je dodatek za mentorstvo določen v višini 15% urne postavke osnovne plače mentorja in se obračunava le za čas, ko direktor dela v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada;
– dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat, če znanstveni naziv ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, pri čemer je dodatek določen v nominalnem znesku, in sicer dodatek za specializacijo znaša 10.000,00 SIT bruto, za magisterij 15.000,00 SIT bruto in za doktorat 25.000,00 SIT bruto.
– dodatek za dvojezičnost na podlagi 28. člena ZSPJS, pri čemer višino dodatka iz prve in druge alinee 28. člena ZSPJS določi pristojni minister oziroma pristojni organ lokalne skupnosti iz 11. člena ZSPJS.
10. člen
(Merila za delovno uspešnost)
Do uveljavitve meril, ki jih določijo pristojni ministri, se direktorjem oseb javnega prava del plače za delovno uspešnost izplačuje na podlagi kriterijev iz osmega odstavka 52. člena ZSPJS.
11. člen
Z začetkom uporabe te uredbe prenehata veljati Uredba o kriterijih za določanje količnikov za določitev osnovne plače direktorjev javnih zavodov (Uradni list RS, št. 26/94 in 5/97) in Uredba o podrobnejših kriterijih za uvrščanje delovnih mest ravnateljev, direktorjev in tajnikov (Uradni list RS, št. 11/04 in 71/04).
12. člen
Direktorjem se začne obračunavati in izplačevati plača na osnovi plačnih razredov iz te uredbe z začetkom uporabe te uredbe.
13. člen
Uvrstitve v plačne razrede iz 4. člena te uredbe morajo biti opravljene do 15. 10. 2005, zahtevana soglasja k uvrstitvam pa je potrebno pridobiti do 15. 11. 2005.
14. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2006.
Št. 00714-18/2005/20
Ljubljana, dne 21. julija 2005.
EVA 2005-3111-0007
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l. r.
Predsednik