Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/2005 z dne 26. 7. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/2005 z dne 26. 7. 2005

Kazalo

3115. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (uradno prečiščeno besedilo) (ZSPJS-UPB4), stran 7262.

Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. junija 2005 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki obsega:
– Zakon o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS (Uradni list RS, št. 56/02 z dne 28. 6. 2002),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu – ZDT-B (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),
– Zakon o dopolnitvi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-A (Uradni list RS, št. 72/03 z dne 25. 7. 2003),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-B (Uradni list RS, št. 126/03 z dne 18. 12. 2003),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-C (Uradni list RS, št. 70/04 z dne 28. 6. 2004) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-D (Uradni list RS, št. 53/05 z dne 31. 5. 2005).
Št. 430-03/02-17/41
Ljubljana, dne 21. junija 2005.
EPA 272-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med. l. r.
Z A K O N
O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU
(uradno prečiščeno besedilo)
(ZSPJS-UPB4)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina in cilji zakona)
(1) Ta zakon ureja sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače. Zakon opredeljuje tudi postopek za spremembe razmerij med plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami v javnem sektorju.
(2) Zakon določa skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, in sicer za uveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač.
2. člen
(Pomen izrazov)
Posamezni izrazi imajo po tem zakonu naslednji pomen:
1. Javni sektor po tem zakonu sestavljajo:
– državni organi in samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti),
– javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter
– druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu.
2. Uporabniki proračuna po tem zakonu so državni organi in lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
3. Funkcionarji so osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti.
4. Javni uslužbenec je zaposleni, razen funkcionarja, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju iz 1. točke tega člena.
5. Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov je spisek funkcij, sistemiziranih delovnih mest in nazivov v javnem sektorju.
6. Sistemizacija delovnih mest je akt, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog državnega organa, uprave lokalne skupnosti oziroma osebe javnega prava, z opisom pogojev za zasedbo delovnih mest in nalog na posameznih delovnih mestih ter plačni razredi.
7. Delovno mesto je v organizacijski strukturi najnižja organizacijska enota, ki ima v okviru delovnega ali poklicnega področja opredeljene glavne naloge.
8. Naziv je poimenovanje, ki ga javni uslužbenec pridobi z imenovanjem, izvolitvijo, podelitvijo ali napredovanjem v skladu z zakonom.
9. Zahtevnost delovnega mesta, naziva in funkcije je prvina za določanje osnovnih plač na plačni lestvici. Določa se z zahtevnostjo nalog in iz njih izhajajočo zahtevano usposobljenostjo (zahtevana strokovna izobrazba, potrebna dodatna znanja in izkušnje), odgovornostjo, pooblastili in omejitvami, psihofizičnimi in umskimi napori ter vplivi okolja.
10. Plačno skupino sestavljajo funkcije oziroma delovna mesta in nazivi značilni za dejavnost oziroma istovrstna delovna mesta v vseh dejavnostih. Plačna skupina se glede na skupne značilnosti funkcij, delovnih mest in nazivov deli na plačne podskupine.
11. Plačna lestvica je sestavljena iz plačnih razredov.
12. Plačni razred je del plačne lestvice, ki ima vrednost izraženo v tolarskem znesku.
13. Osnovna plača je tisti del plače, ki ga prejema javni uslužbenec ali funkcionar na posameznem delovnem mestu, nazivu ali funkciji za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu. V osnovni plači je všteto tudi napredovanje javnega uslužbenca ali funkcionarja.
14. Del plače za delovno uspešnost je tisti del plače, ki ga lahko prejme javni uslužbenec in funkcionar za nadpovprečno uspešno opravljeno delo v določenem obdobju.
15. Dodatki so del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije.
16. V zakonu uporabljeni izrazi javni uslužbenec, funkcionar, predstojnik, direktor, ravnatelj, tajnik univerze in drugega visokošolskega zavoda (v nadaljnjem besedilu: tajnik) in drugi izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
3. člen
(Določitev plač)
(1) Po tem zakonu se določajo plače javnih uslužbencev in funkcionarjev pri uporabnikih proračuna. Plače javnih uslužbencev za delo v tujini se določijo z uredbo vlade.
(2) Plača se določi s pogodbo o zaposlitvi, tako da se v pogodbi določi plačni razred in druge sestavine plače v skladu s tem zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. Ob izročitvi pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi je delodajalec dolžan javnemu uslužbencu ali funkcionarju podati pisno obrazložitev, ki pojasnjuje podlago za določitev njegove plače ter višino njenih posameznih delov.
(3) V pogodbi o zaposlitvi se javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.
(4) O spremembah plače, ki so posledica spremembe zakona, predpisa in drugega akta, izdanega na njihovi podlagi ali kolektivne pogodbe, obvesti delodajalec javnega uslužbenca oziroma funkcionarja s pisnim obvestilom in mu hkrati izroči pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, najkasneje v petnajstih dneh po uveljavitvi tega akta ali kolektivne pogodbe.
(5) Če je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, se uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, kot sestavni del te pogodbe.
3.a člen
(Ravnanje v primeru nezakonitosti)
(1) O ugotovitvi neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca ali funkcionarja s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona mora delodajalec nemudoma pisno obvestiti prizadetega javnega uslužbenca ali funkcionarja in obrazložiti svoje ugotovitve in mu izročiti pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi.
(2) Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona določena in izplačana nižja plača, kot bi mu pripadala, se mu razlika z zakonitimi zamudnimi obrestmi med izplačano in zakonito določeno plačo izplača skupaj s prvim izplačilom plače po ugotovitvi nastale nezakonitosti.
(3) Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona določena in izplačana višja plača, kot bi mu pripadala, se z javnim uslužbencem ali funkcionarjem dogovori o načinu vrnitve preveč izplačanega zneska. V primeru, da med delodajalcem in delojemalcem v enem mesecu od pisnega poziva delodajalca ne pride do soglasja, mora delodajalec preveč izplačani znesek zahtevati s tožbo pred pristojnim sodiščem.
(4) Če javni uslužbenec ali funkcionar ugotovi, da mu je bila plača določena in izplačana v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona, lahko od delodajalca pisno zahteva, da ugotovi to nezakonitost in ravna v skladu s tem zakonom. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni od vložene pisne zahteve ne izda obvestila iz prvega odstavka tega člena, lahko javni uslužbenec s tožbo zahteva od pristojnega sodišča ugotovitev te nezakonitosti ter izplačilo razlike med izplačano in zakonito določeno plačo.
(5) Če za dejstvo iz tretjega odstavka tega člena izve minister, pristojen za področje na katerem deluje proračunski uporabnik, Računsko sodišče ali pristojni inšpektor, lahko od delodajalca zahteva, da ugotovi to nezakonitost in ravna v skladu s tem zakonom, če pa delodajalec v roku enega meseca od vložene zahteve ne izda obvestila iz prvega odstavka tega člena in v nadaljnem roku enega meseca ne ravna po tretjem odstavku tega člena, lahko tudi s tožbo zahteva pred pristojnim sodiščem vračilo preveč izplačanega zneska.
(6) Delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava in določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, odškodninsko odgovarja za škodo, ki je javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju povzročena s kršenjem pravic iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na določitev in izplačilo plač.
II. DOLOČANJE OBSEGA SREDSTEV IN USKLAJEVANJE PLAČ
4. člen
(Določanje obsega sredstev za plače)
Obseg sredstev za plače za posamezno proračunsko leto se v finančnih načrtih uporabnikov proračuna, upoštevaje število javnih uslužbencev in funkcionarjev v skladu s sprejetim programom dela, njihove osnovne plače vključno s predvidenimi napredovanji, obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti in obseg sredstev za dodatke po zakonih, podzakonskih predpisih in kolektivnih pogodbah, določa v skladu z določili tega zakona.
5. člen
(Sestava plače, osnovna plača in usklajevanje osnovnih plač)
(1) Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
(2) Znesek osnovne plače se določi z uvrstitvijo v posamezen plačni razred iz plačne lestvice.
(3) Plačna lestvica je določena v prilogi 1 tega zakona.
(4) Vrednosti plačnih razredov se usklajujejo praviloma enkrat letno. Višina uskladitve se dogovori s kolektivno pogodbo za javni sektor. Pogajanja se pričnejo najkasneje do 1. maja in se praviloma zaključijo najkasneje 30 dni pred rokom, določenim za predložitev predloga državnega proračuna državnemu zboru.
(5) Vsakokratna vrednost plačnih razredov iz plačne lestvice, usklajena v skladu s prejšnjim odstavkom, se določi z zakonom.
6. člen
(Prostovoljno pokojninsko zavarovanje)
(1) Socialni partnerji se lahko dogovorijo, da se del sredstev iz naslova uskladitve osnovnih plač nameni za vplačilo premij kolektivnega dodatnega ali prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.
(2) Za vplačilo premij prostovoljnega pokojninskega zavarovanja se lahko uporabijo tudi sredstva iz tretjega in četrtega odstavka 21. člena tega zakona.
III. PLAČNE SKUPINE, PLAČNE PODSKUPINE IN TARIFNI RAZREDI
7. člen
(Določitev plačnih skupin in plačnih podskupin)
(1) Plačne skupine in plačne podskupine so:
+------------------------------+---------------------------------------------+
|Plačne skupine                |Plačne podskupine                            |
+------------------------------+---------------------------------------------+
|A – Funkcije v državnih       |A1 – Predsednik republike in funkcionarji    |
|organih in lokalnih           |izvršilne oblasti                            |
|skupnostih                    |A2 – Funkcionarji zakonodajne oblasti        |
|                              |                                             |
|                              |A3 – Funkcionarji sodne oblasti              |
|                              |A4 – Funkcionarji v drugih državnih organih  |
|                              |A5 – Funkcionarji v lokalnih skupnostih      |
+------------------------------+---------------------------------------------+
|B – Poslovodni organi pri     |B1 – Ravnatelji, direktorji in tajniki       |
|uporabnikih                   |                                             |
|proračuna                     |                                             |
+------------------------------+---------------------------------------------+
|C – Uradniški nazivi v        |C1 – Uradniki v drugih državnih organih      |
|državni upravi in v           |C2 – Uradniki v državni upravi, sodni upravi |
|upravah lokalnih skupnosti    |in upravah lokalnih skupnosti                |
|ter v drugih državnih organih |                                             |
|                              |C3 – Policisti                               |
|                              |C4 – Vojaki                                  |
|                              |C5 – Cariniki                                |
|                              |C6 – Inšpektorji, pazniki in drugi uradniki s|
|                              |posebnimi pooblastili                        |
+------------------------------+---------------------------------------------+
|D – Delovna mesta na področju |D1 – Visokošolski učitelji in visokošolski   |
|vzgoje,                       |sodelavci                                    |
|izobraževanja in športa       |                                             |
|                              |D2 – Predavatelji višjih strokovnih šol,     |
|                              |srednješolski in osnovnošolski učitelji in   |
|                              |drugi strokovni delavci                      |
|                              |D3 – Vzgojitelji in ostali strokovni delavci |
|                              |v vrtcih                                     |
+------------------------------+---------------------------------------------+
|E – Delovna mesta na področju |E1 – Zdravniki in zobozdravniki              |
|zdravstva                     |E2 – Farmacevtski delavci                    |
|                              |E3 – Medicinske sestre, babice in tehniki    |
|                              |zdravstvene nege                             |
|                              |                                             |
|                              |E4 – Zdravstveni delavci in zdravstveni      |
|                              |sodelavci                                    |
+------------------------------+---------------------------------------------+
|F – Delovna mesta na področju |F1 – Strokovni delavci                       |
|socialnega varstva            |F2 – Strokovni sodelavci                     |
+------------------------------+---------------------------------------------+
|G – Delovna mesta na področju |G1 – Umetniški poklici                       |
|kulture in informiranja       |G2 – Drugi poklici na področju kulture in    |
|                              |informiranja                                 |
+------------------------------+---------------------------------------------+
|H – Delovna mesta in nazivi   |H1 – Raziskovalci                            |
|na področju                   |H2 – Strokovni sodelavci                     |
|znanosti                      |                                             |
+------------------------------+---------------------------------------------+
|I – Delovna mesta v javnih    |I1 – Strokovni delavci                       |
|agencijah,                    |                                             |
|javnih skladih, drugih javnih |                                             |
|zavodih in                    |                                             |
|javnih gospodarskih zavodih   |                                             |
|ter pri drugih uporabnikih    |                                             |
|proračuna                     |                                             |
+------------------------------+---------------------------------------------+
|J – Spremljajoča delovna      |J1 – Strokovni delavci                       |
|mesta                         |J2 – Administrativni delavci                 |
|(velja za ves javni sektor)   |                                             |
|                              |J3 – Ostali strokovno tehnični delavci       |
+------------------------------+---------------------------------------------+
(2) Razponi plačnih razredov za plačne podskupine A1 do J3 so določeni v prilogi 2 tega zakona.
(3) V najvišje plačne razrede iz priloge 2 se lahko uvrstijo le najzahtevnejše funkcije, najzahtevnejša delovna mesta, najvišji nazivi in najvišji vodstveni položaji.
(4) Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov v plačnih podskupinah od A1 do J3, v skladu z zakonom, podzakonskim predpisom, splošnim aktom organa ali kolektivno pogodbo, objavi vlada. Spremembe in dopolnitve kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov vlada objavi najkasneje v tridesetih dneh od objave sprememb in dopolnitev aktov, ki so podlaga za pripravo kataloga.
(5) Uporabnik proračuna v aktu o sistemizaciji ne sme sistemizirati delovnega mesta in naziva, ki ni naveden v aktih iz prejšnjega odstavka in povzet v katalogu.
8. člen
(Tarifni razredi)
(1) Osnovne plače javnih uslužbencev se določajo tudi na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne razrede. Najnižji možni plačni razred brez napredovanja za posamezen tarifni razred se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(2) Tarifni razredi so:
+----------+----------------------------------------------------------------+
|Tarifni   |Uspešno končano izobraževanje oziroma pridobljena               |
|razred    |usposobljenost, ki je praviloma potrebna za opravljanje         |
|          |delovnih nalog                                                  |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|I.        |– najmanj šest razredov 8-letnega osnovnošolskega izobraževanja |
|          |oziroma sedem razredov 9-letnega                                |
|          |                                                                |
|          |– uspešno končano 8- ali 9-letno osnovnošolsko izobraževanje    |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|II.       |– poklicno usposabljanje po osnovnošolskem izobraževanju        |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|III.      |– nižje poklicno izobraževanje oziroma poklicno izobraževanje,  |
|          |ki je trajalo manj kot tri leta                                 |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|IV.       |– srednje poklicno izobraževanje oziroma poklicno izobraževanje |
|          |v trajanju tri leta ali več                                     |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|V.        |– srednje splošno izobraževanje                                 |
|          |– poklicno izobraževanje z opravljenim mojstrskim ali temu      |
|          |ekvivalentnim izpitom                                           |
|          |– maturitetni tečaj z opravljeno maturo                         |
|          |– poklicni tečaj z opravljeno poklicno maturo                   |
|          |                                                                |
|          |– srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje ali         |
|          |– srednje poklicno-tehniško izobraževanje                       |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|VI.       |– višje strokovno izobraževanje                                 |
|          |– višješolsko izobraževanje, ki omogoča prehodnost v            |
|          |univerzitetnih programih                                        |
|          |– višješolsko specialistično izobraževanje                      |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|VII.      |– visokošolsko strokovno izobraževanje                          |
|          |                                                                |
|          |– univerzitetno izobraževanje                                   |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|VIII.     |– podiplomsko specialistično izobraževanje                      |
|          |– specializacija v zdravstvu                                    |
|          |– pravniški državni izpit                                       |
|          |– podiplomsko magistrsko izobraževanje                          |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|IX.       |– doktorat znanosti                                             |
+----------+----------------------------------------------------------------+
IV. DOLOČANJE OSNOVNE PLAČE
9. člen
(Določanje osnovne plače)
(1) Osnovna plača javnega uslužbenca je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma naziv, na katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma, ki ga je pridobil z napredovanjem.
(2) Osnovna plača funkcionarja je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščena posamezna funkcija oziroma s plačnim razredom, ki ga je funkcionar pridobil z napredovanjem, če funkcionar lahko napreduje v skladu z zakonom.
(3) V aktih o sistemizaciji delovnih mest in nazivov pri uporabnikih proračuna je pri določanju in obračunu plač obvezna uporaba plačnih razredov po tem zakonu.
10. člen
(Določitev osnovne plače funkcionarjev)
(1) Osnovne plače funkcionarjev se določijo z uvrstitvijo v plačni razred.
(2) Uvrstitev posameznih funkcij v plačne razrede določi državni zbor z odlokom.
11. člen
(Določitev osnovne plače ravnateljev, direktorjev in tajnikov)
(1) Osnovne plače ravnateljev, direktorjev in tajnikov, zaposlenih pri proračunskih uporabnikih iz 2. točke 2. člena tega zakona, upoštevaje zahtevnost delovnega mesta ter pomen proračunskega uporabnika, ki ga vodijo, se določijo z uvrstitvijo v plačni razred.
(2) Uvrstitev v plačne razrede določi vlada z uredbo, pri čemer se lahko za posamezne vrste delovnih mest uvrstitev določi v razponu plačnih razredov; v tem primeru morajo biti določeni tudi kriteriji za določitev plačnega razreda.
(3) Plačni razred za določitev osnovne plače ravnatelja, direktorja in tajnika pri proračunskih uporabnikih iz 2. točke 2. člena tega zakona, katerih ustanovitelj je država, predpiše minister, pristojen za posamezno področje (v nadaljnjem besedilu: pristojni minister).
(4) Plačni razred za določitev osnovne plače ravnatelja in direktorja pri proračunskih uporabnikih iz 2. točke 2. člena tega zakona, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, in se plače financirajo iz državnega proračuna ali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, predpiše pristojni minister.
(5) Plačni razred za določitev osnovne plače ravnatelja in direktorja pri proračunskih uporabnikih iz 2. točke 2. člena tega zakona, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, in se plače financirajo iz proračuna lokalne skupnosti, predpiše pristojni organ lokalne skupnosti s soglasjem pristojnega ministra.
12. člen
(Orientacijska delovna mesta in nazivi ter skupna metodologija)
(1) Orientacijska delovna mesta in nazivi so izbrana delovna mesta in nazivi, ki omogočajo primerjavo v plačnih skupinah in med plačnimi skupinami. Ovrednotijo se z uporabo skupne metodologije.
(2) Skupna metodologija opredeljuje navodila za uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačne razrede, pri čemer se upoštevajo predvsem naslednji kriteriji:
– zahtevnost delovnih nalog oziroma pogojev za pridobitev naziva,
– zahtevana usposobljenost (zahtevana strokovna izobrazba, potrebna dodatna znanja in izkušnje),
– odgovornost in pooblastila,
– psihofizični in umski napori ter
– vplivi okolja.
(3) Skupna metodologija se določi s posebno kolektivno pogodbo, ki jo sklenejo vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja.
(4) Orientacijska delovna mesta in nazivi se določijo s kolektivno pogodbo za javni sektor.
13. člen
(Način uvrščanja v plačne razrede)
(1) Uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede se opravi upoštevaje uvrstitev orientacijskih delovnih mest in nazivov. Uvrstitev ovrednotenih orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(2) Delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah C, D, E, F, G, H in J se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, v plačni skupini I pa z uredbo ali s kolektivnimi pogodbami.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se delovna mesta oziroma nazivi v plačni podskupini C1, razen v državnem tožilstvu in državnem pravobranilstvu, uvrščajo v plačne razrede z aktom državnega organa, upoštevaje uvrstitev primerljivih delovnih mest in nazivov plačne skupine C v kolektivni pogodbi dejavnosti.
(4) Delovna mesta oziroma nazivi se v sistemizacijah uvrščajo v plačne razrede v skladu z uvrstitvijo v kolektivni pogodbi za javni sektor in kolektivno pogodbo, ki velja za uporabnika proračuna. Če je v sistemizaciji predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga ureja kolektivna pogodba za drugo dejavnost, se v sistemizaciji upošteva uvrstitev v plačni razred iz te kolektivne pogodbe.
(5) Delovna mesta javnih uslužbencev v javnem zavodu RTV Slovenija se uvrščajo v plačne razrede s posebno kolektivno pogodbo, ki jo skleneta v imenu delodajalca generalni direktor javnega zavoda in v imenu delojemalcev reprezentativni sindikati v javnem zavodu.
(6) Ne glede na določbe tega člena se delovna mesta in nazivi v obveščevalnih in varnostnih službah, ki niso uvrščeni v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, uvrščajo v plačne razrede s splošnim aktom organa, h kateremu da soglasje vlada. Akt se ne objavi.
14. člen
(Povečanje oziroma zmanjšanje osnovne plače)
(1) V primerih, določenih s posebnim zakonom, se lahko osnovna plača javnega uslužbenca, kateremu je določena večja ali manjša obremenjenost od pričakovanega obsega dela, za čas trajanja večje ali manjše obremenjenosti sorazmerno poveča oziroma zmanjša.
(2) V primeru, da javni uslužbenec opravlja delo na delovnem mestu, na katerem lahko opravlja to delo z eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo od zahtevane, mu pripada osnovna plača, ki je za tri plačne razrede nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.
15. člen
(Določitev osnovne plače za določen čas)
V primerih, določenih s posebnim zakonom, se lahko osnovna plača javnega uslužbenca, ki sklene delovno razmerje za določen čas, poveča.
V. NAPREDOVANJE
16. člen
(Napredovanje v višji plačni razred)
(1) Javni uslužbenec lahko na podlagi tega zakona na delovnem mestu oziroma v nazivu napreduje v višji plačni razred. O tem napredovanju odloča pristojni organ oziroma predstojnik.
(2) Javni uslužbenci na delovnih mestih, kjer je mogoče tudi napredovanje v višji naziv, lahko v posameznem nazivu napredujejo največ za pet plačnih razredov, javni uslužbenci, kjer ni mogoče napredovati v naziv, lahko na delovnem mestu napredujejo največ za deset plačnih razredov.
(3) V skladu s prvim odstavkom tega člena ne more napredovati javni uslužbenec, ki prejema višjo osnovno plačo skladno s 15. členom tega zakona.
(4) Javni uslužbenec lahko na podlagi tega zakona napreduje vsaka tri leta za en plačni razred, če izpolnjuje predpisane pogoje. Javni uslužbenec, ki izpolnjuje predpisane pogoje, lahko ob svojem prvem in drugem napredovanju napreduje za največ dva plačna razreda. Kot napredovalno obdobje se šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred. Za napredovalno obdobje se upošteva čas, ko je javni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katere je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe. Pristojni organ oziroma predstojnik najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje.
(5) V primeru, da ima javni uslužbenec osnovno plačo določeno v skladu z drugim odstavkom 14. člena tega zakona, napreduje v skladu z določbami tega zakona.
(6) Funkcionarji ne morejo napredovati v višji plačni razred, razen sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev.
(7) Javni uslužbenci, ki so z uredbo ali aktom državnega organa razvrščeni na delovna mesta v plačni skupini B, ne napredujejo v višji plačni razred.
17. člen
(Pogoji za napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred)
(1) Pogoj za napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred je delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju. Delovna uspešnost se ocenjuje glede na:
– rezultate dela,
– samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela,
– zanesljivost pri opravljanju dela,
– kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela ter
– druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.
(2) Postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje po tem zakonu se za javne uslužbence v organih državne uprave, v upravah lokalnih skupnosti, v pravosodnih organih, v javnih zavodih in drugih uporabnikih proračuna določi z uredbo vlade.
(3) Za javne uslužbence v drugih državnih organih se postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje določi s splošnim aktom, ki ga izda predstojnik državnega organa.
(4) Za javne zavode s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja izda splošni akt direktor javnega zavoda v soglasju s pristojnim ministrom in ministrom, pristojnim za finance, za visokošolske zavode pa pristojni organ univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda s soglasjem Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije.
(5) Za javne uslužbence v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti, se postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje določi s splošnim aktom, ki ga izda minister, pristojen za znanost, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
(6) Splošni akti iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(7) Pred izdajo uredbe in splošnih aktov je potrebno pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov.
18. člen
(Napredovanje v višji plačni razred v višjem tarifnem razredu)
Z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu se lahko javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, ki je uvrščen v višji tarifni razred kot plačni razred za določitev osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva, na katerem napreduje, vendar ne višje kot je določen najvišji plačni razred plačne podskupine.
19. člen
(Določitev plačnega razreda ob prvi zaposlitvi javnega uslužbenca)
Ob prvi zaposlitvi v javnem sektorju se javni uslužbenec praviloma uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma naziv, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje, oziroma na katerega je bil razporejen oziroma imenovan. Če pristojni organ ugotovi, da javni uslužbenec izpolnjuje pogoje za uvrstitev v višji plačni razred, ga že ob prvi zaposlitvi uvrsti v plačni razred, ki ga je možno doseči z napredovanjem.
20. člen
(Varovanje in prenos plačnega razreda javnega uslužbenca)
(1) Če bi bil javni uslužbenec zaradi napredovanja na bolj zahtevno delovno mesto v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji plačni razred, obdrži plačni razred, ki ga je dosegel pred tem napredovanjem.
(2) Če je javni uslužbenec premeščen na drugo delovno mesto oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, razen če pristojni organ ugotovi, da na prejšnjem delovnem mestu ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov (razlog nesposobnosti) ali da plačni razredi za napredovanje na prejšnjem delovnem mestu niso bili doseženi v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Ohranitev plačnih razredov napredovanja je možna pri istem ali drugem delodajalcu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.
(3) Javni uslužbenec, ki napreduje v naziv ali višji naziv, prenese že dosežena napredovanja v plačne razrede na delovnem mestu ali v nižjem nazivu v nov naziv tako, da se doseženi plačni razred pred napredovanjem v naziv ali višji naziv poveča za največ tri plačne razrede.
(4) Pravici iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izključujeta.
VI. DELOVNA USPEŠNOST
21. člen
(Obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti)
(1) Skupen obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti znaša največ 5% letnih sredstev za osnovne plače. Skupen obseg sredstev za delovno uspešnost za plačilo ravnateljev, direktorjev in tajnikov, se oblikuje in izkazuje ločeno.
(2) Skupen obseg sredstev za vsako leto se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(3) Uporabniki proračuna, ki pridobivajo del sredstev s prodajo blaga in storitev na trgu ali pa iz nejavnih prihodkov za opravljanje javne službe, lahko v soglasju z ustanoviteljem del sredstev, pridobljenih na trgu, uporabijo za plačilo povečane delovne uspešnosti ali za plačilo povečanega obsega dela in s tem povečajo obseg sredstev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Uporabnikom proračuna, ki z uresničitvijo programa racionalizacije dosežejo prihranke pri obsegu sredstev za plače, določenem po 4. členu tega zakona, se zagotovi del tako privarčevanih sredstev za izplačilo delovne uspešnosti v naslednjem proračunskem obdobju nad omejitvijo iz prvega odstavka tega člena v njegovem finančnem načrtu.
(5) Vlada z uredbo določi prihodke, ki se štejejo kot sredstva, pridobljena na trgu ali iz nejavnih prihodkov za opravljanje javne službe in predpiše merila za delitev sredstev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
22. člen
(Del plače za delovno uspešnost)
(1) Del plače za delovno uspešnost pripada javnemu uslužbencu, ki je pri delu v tekočem letu dosegel nadpovprečne delovne rezultate ali je bil nadpovprečno delovno obremenjen. Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači javnega uslužbenca, pri čemer se upošteva višina osnovne plače javnega uslužbenca v mesecu decembru preteklega leta.
(2) Del plače za delovno uspešnost se javnemu uslužbencu določi na podlagi meril in kriterijev, dogovorjenih s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(3) Javnemu uslužbencu pri uporabniku proračuna iz tretjega in četrtega odstavka 21. člena tega zakona, pripada iz naslova uspešnosti pri prodaji blaga in storitev oziroma učinkov racionalizacije dodatna delovna uspešnost največ v višini treh osnovnih mesečnih plač, ki se izplača ob pridobitvi soglasja ustanovitelja, pri čemer se upošteva višina osnovne plače javnega uslužbenca v decembru preteklega leta.
(4) Višino dela plače za delovno uspešnost ravnatelja, direktorja in tajnika določi organ, pristojen za njihovo imenovanje na podlagi meril, ki jih določi pristojni minister.
(5) Del plače za delovno uspešnost pripada tudi funkcionarju v enaki višini, kot velja za javne uslužbence, če zakon tako določa.
VII. DODATKI
23. člen
(Vrste dodatkov)
(1) Javnim uslužbencem pripadajo:
– položajni dodatek,
– dodatek za delovno dobo,
– dodatek za mentorstvo,
– dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta,
– dodatek za dvojezičnost,
– dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, naziva oziroma funkcije,
– dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta, naziva oziroma funkcije in
– dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.
(2) Funkcionarjem pripadajo dodatki iz prejšnjega odstavka, če tako določa zakon.
(3) V primeru, da dodatek ni določen v nominalnem znesku, je osnova za obračun dodatka osnovna plača javnega uslužbenca ali funkcionarja.
(4) Dodatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se izplačujejo v višini določeni z zakonom, uredbo vlade ali kolektivno pogodbo za javni sektor.
24. člen
(Položajni dodatek)
(1) Položajni dodatek je del plače, ki pripada javnemu uslužbencu ali funkcionarju, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta, naziva ali funkcije.
(2) Višina položajnega dodatka znaša najmanj 5% osnovne plače in največ 20% osnovne plače.
(3) Višina položajnega dodatka za funkcionarje se določi z zakonom, za javne uslužbence pa kriterije za določitev njihove višine določi vlada z uredbo.
25. člen
(Dodatek za delovno dobo)
(1) Dodatek za delovno dobo je del plače, s katerim se vrednotijo delovne izkušnje, pridobljene v celotni delovni dobi javnega uslužbenca ali funkcionarja.
(2) Višina dodatka za delovno dobo za vsako zaključeno leto delovne dobe se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(3) Funkcionarjem pripada dodatek za delovno dobo v višini, kot je za javne uslužbence dogovorjena s kolektivno pogodbo za javni sektor.
26. člen
(Dodatek za mentorstvo)
Višina dodatka za mentorstvo se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
27. člen
(Dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat)
Znesek dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
28. člen
(Dodatek za dvojezičnost)
(1) Dodatek za dvojezičnost pripada javnim uslužbencem in sodnikom, sodnikom za prekrške, državnim tožilcem ter državnim pravobranilcem, ki delajo na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, kjer je italijanski ali madžarski jezik tudi uradni jezik, če je znanje jezika narodne skupnosti pogoj za opravljanje dela oziroma funkcije.
(2) Višina dodatka iz prejšnjega odstavka znaša:
– od 12% do 15% osnovne plače za učitelje in ostale strokovne delavce v osnovnem in srednjem šolstvu ter vzgojitelje in ostale strokovne delavce v vrtcih,
– od 3% do 6% osnovne plače za ostale javne uslužbence,
– do 6% osnovne plače za sodnike, sodnike za prekrške, državne tožilce ter državne pravobranilce.
(3) Višino dodatka iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka določi predstojnik, iz tretje alinee prejšnjega odstavka pa sodni svet za sodnike, svet sodnikov za prekrške za sodnike za prekrške, personalna komisija za državne tožilce ter generalni državni pravobranilec za državne pravobranilce, in sicer na osnovi zahtevane stopnje znanja jezika narodne skupnosti ter dejanske uporabe tega jezika pri opravljanju dela.
29. člen
(Dodatki za manj ugodne delovne pogoje)
(1) Dodatki za manj ugodne delovne pogoje pripadajo javnim uslužbencem in funkcionarjem le, če opravljajo delo v takih pogojih in manj ugodni delovni pogoji niso upoštevani v osnovni plači.
(2) Dodatki za manj ugodne delovne pogoje se za javne uslužbence določijo s kolektivno pogodbo za javni sektor.
30. člen
(Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve)
(1) Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve pripadajo javnim uslužbencem in funkcionarjem le, če opravljajo delo v takih pogojih ter nevarnost in posebne obremenitve niso upoštevane v osnovni plači.
(2) Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve se določijo za javne uslužbence s kolektivno pogodbo za javni sektor.
31. člen
(Skupni dodatki in njihova določitev)
Višina vseh dodatkov iz 29. in 30. člena tega zakona ne sme presegati 20% osnovne plače. Dodatki iz navedenih členov so določeni z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo za javni sektor.
32. člen
(Dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času)
(1) Javnim uslužbencem pripadajo za delo v delovnem času, ki je zanje manj ugoden, dodatki za:
– izmensko delo,
– delo v deljenem delovnem času,
– delo v neenakomerno razporejenem delovnem času,
– delo ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik ter
– za delo preko polnega delovnega časa.
(2) Dodatki iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se med seboj izključujejo.
(3) Javnim uslužbencem pripadajo tudi dodatki za čas pripravljenosti na domu, delovnem mestu ali določenem kraju ter za dežurstvo.
(4) Dodatki iz prvega in tretjega odstavka tega člena pripadajo javnemu uslužbencu ali funkcionarju le za čas, ko dela v času, ki je manj ugoden.
(5) Višina dodatkov iz tega člena se za funkcionarje določi z zakonom, za javne uslužbence pa s kolektivno pogodbo za javni sektor.
VIII. POSTOPEK SPREMINJANJA RAZPONOV MED NAJVIŠJO IN NAJNIŽJO PLAČO OZIROMA RAZMERIJ MED PLAČNIMI SKUPINAMI IN PLAČNIMI PODSKUPINAMI
33. člen
(Spremembe plačne lestvice in razmerij med plačami)
Število plačnih razredov na plačni lestvici, razmerja med plačnimi razredi ter najvišji in najnižji plačni razred za posamezno plačno podskupino (prilogi 1 in 2 tega zakona) se lahko spreminjajo le po postopku, ki ga določa ta zakon.
34. člen
(Svet za sistem plač v javnem sektorju)
(1) Za spremljanje izvajanja tega zakona ter za spremljanje politike plač v javnem sektorju se ustanovi Svet za sistem plač v javnem sektorju (v nadaljnjem besedilu: svet), ki ga sestavljajo predstavniki državnih organov in združenj lokalnih skupnosti ter sindikatov javnega sektorja.
(2) Predstavnike državnih organov in združenj lokalnih skupnosti v svet imenujejo:
– Državni zbor Republike Slovenije,
– Ustavno sodišče Republike Slovenije,
– Vrhovno sodišče Republike Slovenije,
– Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije,
– Varuh človekovih pravic,
– Vlada Republike Slovenije in
– reprezentativna združenja lokalnih skupnosti.
(3) Predstavnike sindikatov v svet imenujejo reprezentativni sindikati javnega sektorja.
(4) Akt o ustanovitvi sveta sprejme državni zbor, administrativne in druge pogoje za delo sveta pa zagotavlja vlada.
(5) Svet sprejema odločitve s soglasjem obeh strani. Podrobnejša vprašanja glede dela in odločanja sveta se določijo s poslovnikom sveta.
35. člen
(Pridobitev mnenja sveta)
(1) Predlagatelj predloga zakona, ki se nanaša na vprašanja iz 33. člena tega zakona, mora pred vložitvijo predloga v obravnavo državnemu zboru pridobiti mnenje sveta.
(2) Svet poda mnenje iz prejšnjega odstavka najkasneje v 30 dneh od prejema navedenega predloga zakona. Če svet svojega mnenja v predpisanem roku ne poda, lahko predlagatelj vloži predlog zakona tudi brez tega mnenja.
(3) Če je bilo pri razpravi o predlogu zakona iz prvega odstavka tega člena svetu predloženo mnenje ministrstva, pristojnega za področje, na katerega se spremembe nanašajo, mnenje ministrstva, pristojnega za sistem plač v javnem sektorju, mnenje ministrstva, pristojnega za finance, oziroma mnenje reprezentativnega sindikata dejavnosti, se ta mnenja priložijo mnenju sveta.
36. člen
(Pobuda za spremembe plačne lestvice ali razmerij)
(1) Pobudo za pripravo predloga zakona, ki bi uveljavil spremembe plačne lestvice in razmerij med plačami iz 33. člena tega zakona, lahko pripravi in svetu predloži katerikoli od članov sveta.
(2) Pobuda mora vsebovati vse sestavine, ki jih mora vsebovati predlog zakona skladno s poslovnikom državnega zbora.
(3) Pobudo iz prvega odstavka tega člena je svet dolžan obravnavati in najkasneje v 90 dneh od prejema pobude podati svoje mnenje.
(4) Če so bila pri obravnavi pobude svetu podana mnenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, se ta mnenja priložijo mnenju sveta.
37. člen
(Odločanje sveta o pobudi za spremembo plačne lestvice ali razmerij med plačami)
(1) V primeru, da svet pobudo za spremembo podpre, jo posreduje vladi, ki mora pobudo obravnavati in najkasneje v 30 dneh ustrezen predlog zakona posredovati državnemu zboru ali pa pobudo zavrniti.
(2) V primeru, da svet pobude ne podpre ali da v predpisanem roku ne poda mnenja k tej pobudi, se postopek obravnave pobude zaključi.
IX. ZAGOTAVLJANJE JAVNOSTI, PREGLEDNOSTI
IN PRIMERLJIVOSTI PLAČ
V JAVNEM SEKTORJU
38. člen
(Javnost plač v javnem sektorju)
(1) Plače v javnem sektorju so javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.
(2) Uporabniki proračuna so podatke o plačah dolžni posredovati ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.
(3) Uporabniki proračuna lokalne skupnosti so dolžni podatke o plačah posredovati tudi pristojnemu organu lokalne skupnosti.
(4) Podatki se posredujejo skladno z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju.
(5) Določba prvega odstavka tega člena ne velja za podatke o plačah javnih uslužbencev v obveščevalnih in varnostnih službah.
(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03), dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.
39. člen
(Primerljivost osnovnih plač v javnem sektorju)
(1) Ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, je dolžno o podatkih iz prejšnjega člena voditi evidenco, enkrat letno v skladu s predpisano metodologijo pripraviti analizo ter jo v pisni, elektronski ali drugi primerni obliki posredovati javnosti.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na uporabnike proračuna države, je vlada dolžna predložiti državnemu zboru skupaj z zaključnim računom državnega proračuna Republike Slovenije.
40. člen
(Obračun plač)
(1) Vsi izplačevalci plač obračunavajo in izplačujejo plače na podlagi enotne metodologije in obrazcev, ki jih z uredbo predpiše vlada.
(2) Plače javnih uslužbencev se obračunavajo in izplačujejo na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti, ki izhaja iz sprejetega letnega delovnega koledarja.
X. SKLEPANJE KOLEKTIVNIH POGODB
41. člen
(Pristojnost za sklepanje kolektivnih pogodb na strani delodajalca)
(1) Na strani delodajalcev sklepa kolektivne pogodbe vlada.
(2) V imenu vlade kot delodajalca vodi postopek za sklenitev kolektivnih pogodb ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, skupaj z ministrstvom, pristojnim za finance in ministrstvom, pristojnim za dejavnost ter reprezentativnim združenjem lokalnih skupnosti.
(3) Če ministrstva, pristojna za sistem plač v javnem sektorju, za finance in za posamezno dejavnost, zastopajo v zvezi s sklenitvijo kolektivne pogodbe različna stališča, odloči o spornih vprašanjih vlada.
(4) V imenu vlade podpiše kolektivno pogodbo predsednik vlade ali po pooblastilu vlade ministri: minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju, minister, pristojen za finance in minister, pristojen za posamezno področje.
(5) Vlada natančneje določi pristojnosti in naloge posameznih ministrstev in služb pri sklepanju kolektivne pogodbe.
42. člen
(Sklenitev kolektivnih pogodb in roki za njihovo
uveljavitev)
(1) Kolektivna pogodba za javni sektor je sklenjena, ko jo podpišejo Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja najmanj štirih različnih dejavnosti, katerih skupno število članstva presega 40% zaposlenih v javnem sektorju.
(2) Reprezentativni sindikat omogoči ugotavljanje števila članov v sindikatu. Vlada in reprezentativni sindikati se dogovorijo o načinu ugotavljanja števila članov.
(3) Uveljavitev kolektivnih pogodb, ki pomenijo povečanje finančnih obveznosti, razen za kolektivno pogodbo iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona, mora biti dogovorjena najkasneje 30 dni pred rokom, določenim za predložitev predloga državnega proračuna državnemu zboru.
XI. NADZOR
43. člen
(Pristojnost za nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, ministrstvo, pristojno za posamezno področje ter ministrstvo, pristojno za finance v okviru proračunskega nadzora.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
44. člen
(1) Z globo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika proračuna, če:
– določi in izplača plačo na podlagi drugačnih plačnih razredov in dodatkov, kot so določeni s tem zakonom,
– sklene pogodbo o zaposlitvi v nasprotju z drugim odstavkom 3. člena tega zakona,
– ne izroči pisnega predloga aneksa k pogodbi o zaposlitvi v roku iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona,
– ne izroči aneksa k pogodbi o zaposlitvi iz prvega odstavka 3.a člena tega zakona,
– določi plačne razrede za osnovne plače v nasprotju z določbami 9., 10. in 11. člena tega zakona,
– izvede napredovanje javnega uslužbenca v nasprotju z določbami 16. člena tega zakona,
– določi obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti v nasprotju z 21. členom tega zakona,
– določi del plače za delovno uspešnost v nasprotju z 22. členom tega zakona,
– ne izroči pisnega predloga aneksa k pogodbi o zaposlitvi iz drugega odstavka 48. člena tega zakona,
– izvede prevedbo v nasprotju z določbami 49.a do 49.c člena tega zakona,
– izplača plačo v nasprotju z določbami šestega in sedmega odstavka 52. člena tega zakona.
(2) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba financerja, če ne izvaja vplačil v skladu z določbami 50.b člena tega zakona.
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS (Uradni list RS, št. 56/02) spremenjen in dopolnjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-B (Uradni list RS, št. 126/03), Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-C (Uradni list RS, št. 70/04) in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-D (Uradni list RS, št. 53/05) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45. člen
Metodologija iz 40. člena tega zakona mora biti sprejeta najkasneje v dvanajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
46. člen
(1) Pogajanja za uskladitev kolektivnih pogodb s tem zakonom oziroma sklenitev novih kolektivnih pogodb za javni sektor, posebne kolektivne pogodbe in kolektivnih pogodb dejavnosti oziroma poklicev, se pričnejo najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(2) Ne glede na določbe drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 13. člena tega zakona se lahko s kolektivnimi pogodbami poklicev uvrščajo v plačne razrede delovna mesta in nazivi za področje visokega šolstva, znanosti in tistih poklicev, za katere je bila ob sprejemu tega zakona že sklenjena poklicna kolektivna pogodba.
(3) Kolektivna pogodba za javni sektor iz 8. člena in četrtega odstavka 12. člena ter posebna kolektivna pogodba iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona velja, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja kolektivne pogodbe.
(4) Svet lahko v skladu z zakonom, ki ureja kolektivne pogodbe, predlaga splošno veljavnost kolektivne pogodbe iz prejšnjega odstavka tega člena.
(5) Če kolektivna pogodba iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona ni sklenjena do 30. 11. 2002, sprejme skupno metodologijo vlada po predhodnem mnenju sveta.
(6) Če kolektivna pogodba iz četrtega odstavka 12. člena tega zakona ni sklenjena do 30. 3. 2003, se uporabijo postopki za reševanje sporov, določeni v veljavni kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti. Če tudi do 30. 6. 2003 niso določena orientacijska delovna mesta in nazivi, jih določi vlada po predhodnem mnenju sveta.
47. člen
(1) Pregled uporabnikov proračuna iz 2. točke 2. člena tega zakona sprejme vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Uredbo iz 3. člena tega zakona sprejme vlada v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(3) Katalog delovnih mest in nazivov iz petega odstavka 7. člena tega zakona objavi vlada najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Po uveljavitvi kolektivne pogodbe za javni sektor vlada izda dopolnjen katalog delovnih mest in nazivov.
(4) Odlok iz drugega odstavka 10. člena tega zakona sprejme državni zbor najkasneje eno leto po uveljavitvi tega zakona na predlog vlade in na podlagi mnenja sveta.
(5) Uredbo iz drugega odstavka 11. člena tega zakona sprejme vlada v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(6) Predpisi iz tretjega, četrtega in petega odstavka 11. člena tega zakona morajo biti sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(7) Uredba vlade iz drugega odstavka, splošni akti iz tretjega odstavka ter kolektivne pogodbe iz četrtega in petega odstavka 13. člena tega zakona morajo biti sprejeti oziroma sklenjene najkasneje do 30. 11. 2003.
(8) Uredba vlade iz drugega odstavka ter splošni akti iz tretjega in četrtega odstavka 17. člena tega zakona morajo biti sprejeti najkasneje do 30. 6. 2003.
(9) Uredba vlade in merila iz petega odstavka 21. člena tega zakona ter uredba vlade iz tretjega odstavka 24. člena tega zakona morajo biti sprejeti najkasneje do 30. 6. 2003.
(10) Metodologijo iz četrtega odstavka 38. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju, najkasneje do 30. 9. 2003.
48. člen
(1) Po uveljavitvi predpisov in kolektivnih pogodb, usklajenih s tem zakonom, se javni uslužbenci in funkcionarji uvrstijo v plačne razrede v skladu s temi predpisi in kolektivnimi pogodbami.
(2) Delodajalec izda javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju pisno obvestilo in mu hkrati izroči pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, v katerem so podatki oziroma določbe o plačnem razredu na osnovi prevedbe, plačnem razredu na osnovi odprave nesorazmerij, plačnem razredu, ki ga je javni uslužbenec oziroma funkcionar dosegel z napredovanjem in dodatkih ter datumu, ko se bo plača pričela izplačevati v skladu s prvim odstavkom tega člena. Obvestilo in predlog aneksa je delodajalec dolžan izročiti javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju najmanj trideset dni pred datumom prvega izplačila plač po tem zakonu.
(3) Po tem zakonu lahko javni uslužbenci napredujejo samo za razliko med številom plačnih razredov, v katere se je mogoče uvrstiti z napredovanjem po tem zakonu in številom že doseženih plačnih razredov s prevedbo.
49. člen
(1) Če bi javni uslužbenec po določitvi plače v skladu z določbami tega zakona prejel plačo v nižjem znesku, kot je znesek plače, določene po predpisih, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje višji znesek plače.
(2) Pri primerjavi obeh zneskov iz prejšnjega odstavka se upoštevajo osnovna plača in dodatki, razen dela plače za delovno uspešnost, dodatka za mentorstvo, dela plače za povečan obseg dela oziroma nadpovprečno obremenjenost in dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času.
(3) Ne glede na višino dodatka za delovno dobo, določenega v 238. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), pripada vsem javnim uslužbencem dodatek za delovno dobo v višini, določeni s Kolektivno pogodbo za javni sektor.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka 14. člena tega zakona se javnemu uslužbencu, ki opravlja delo na delovnem mestu, na katerem lahko opravlja to delo z eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo od zahtevane in ima najmanj 25 let delovne dobe, obračunava osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.
1. Prevedba osnovne plače javnega uslužbenca in funkcionarja ter njena uvrstitev v plačni razred
49.a člen
(1) Za določitev plačnega razreda javnega uslužbenca in funkcionarja na podlagi tega zakona se opravi prevedba nominalnih zneskov osnovnih plač, določenih za delovna mesta oziroma nazive in nominalnih zneskov osnovnih plač javnih uslužbencev in funkcionarjev po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do izplačila plače po tem zakonu.
(2) Nominalni znesek osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da se seštevek količnika delovnega mesta in dodatkov iz 49.b člena tega zakona, pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz četrtega odstavka tega člena.
(3) Nominalni znesek osnovne plače javnega uslužbenca in funkcionarja, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da se seštevek količnika, ki ga je javni uslužbenec oziroma funkcionar dosegel z napredovanjem na delovnem mestu ali v nazivu in dodatkov iz 49.b člena tega zakona, pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz četrtega odstavka tega člena.
(4) Osnova za obračun plač iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je za javne uslužbence in funkcionarje, za katere se uporablja izhodiščna plača po Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, znesek izhodiščne plače za I. tarifni razred, veljavne na dan, ko se opravi prevedba. Osnova za obračun plač za javne uslužbence in funkcionarje, za katere se ne uporablja izhodiščna plača po Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, je znesek, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se je na dan prevedbe uporabljal za določitev njihovih plač.
(5) Na način iz tega člena se prevedejo tudi nominalni zneski osnovnih plač javnih uslužbencev, ki imajo v skladu z zakonom, aktom pristojnega organa ali pogodbo o zaposlitvi, pravico do vrnitve na delovno mesto. Pri tem se jim upošteva zadnji količnik, ki so ga dosegli z napredovanjem in dodatki, ki bi jih prejemali na delovnem mestu, na katerega se imajo pravico vrniti.
(6) Prevedba osnovnih plač funkcionarjev se določi z odlokom, ki ureja uvrščanje funkcij v plačne razrede.
(7) Prevedba se opravi trideset dni po sprejetju vseh podzakonskih aktov in kolektivnih pogodb, potrebnih za obračun plač po tem zakonu. Informativno prevedbo opravijo delodajalci v roku treh mesecev po začetku uporabe tega zakona in jo sporočijo ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.
49.b člen
(1) Za določitev osnovnih plač, ki so podlaga za prevedbo v skladu s tem zakonom, se upoštevajo dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami, in sicer:
Plačne skupine C do J
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91, 53/92, 34/93, 15/94, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 37/97, 3/98, 39/99, 40/99, 99/01 in 73/03):
– 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/93 in Uradni list RS, št. 64/95), objavljen 10. 11. 1995, ki velja od 11. 11. 1995 (dodatek na tarifno skupino).
Plačna skupina C – Uradniški nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih
Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (Uradni list RS, št. 35/96, 57/98, 33/00, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02, 61/02 in 105/02):
– 6. člen (dodatek za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi),
– 8. člen (dodatek za vrednotenje omejitev in posebnih obremenitev),
– 9. člen (dodatek za vrednotenje posebnih obremenitev in prepovedi),
– 10. člen (dodatek za omejitve, ki izhajajo iz dela),
– 10.a člen (dodatek za omejitev pravice do stavke),
– 14. člen (dodatek za psihofizične obremenitve in delo s strankami),
– 16. člen (dodatek za delo v upravi),
– 16.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2001) in
– 20. člen (dodatek za posebno nevarnost in ogroženost).
Uredba o določitvi dodatkov strokovnim in administrativno-tehničnim ter drugim delavcem na sodiščih, državnih tožilstvih, državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških (Uradni list RS, št. 38/96, 39/99, 33/00, 36/00, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02, 61/02, 105/02):
– 2. člen (dodatek za posebnost dela v pravosodju),
– 2.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2001),
– 3. člen (dodatek za odločanje) in
– 8.a člen (dodatek za omejitev pravice do stavke).
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1, Uradni list RS, št. 22/00 in 52/02):
– 259. člen (dodatek za pooblaščene uradne osebe).
Zakon o policiji (ZPol) – Uradni list RS, št. 49/98, 66/98, 93/01, 48/03, 79/03):
– 130. člen (dodatek za policiste).
Zakon o carinski službi (ZCS-1, Uradni list RS, št. 56/99):
– 53. člen (dodatek za nezdružljivost) in
– 62. člen (dodatek za posebne pogoje dela in pooblaščenost ter za vrednotenje posebnih odgovornosti).
Zakon o obrambi in zaščiti (ZOZ) – Uradni list RS-stari, št. 15/91 in 18/91):
– 135. člen (dodatek za vrednotenje posebnih pogojev dela in odgovornosti).
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN, Uradni list RS, št. 64/94 in 33/00):
– 106. člen (dodatek za vrednotenje dela v posebnih delovnih razmerah)
Plačna skupina D – Delovna mesta na področju vzgoje, izobraževanja in športa
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96, 51/98, 28/99, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 in 56/02):
– 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek zaposlenim v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in višjem ter visokošolskem šolstvu)
– 3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek za posamezna delovna mesta v visokošolskem zavodu),
– 4. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 64/01), objavljen 3. 8. 2001, ki velja od 4. 8. 2001 (dodatek za strokovne delavce in sodelavce),
– 1. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 56/02), objavljen 28. 6. 2002, ki velja od 28. 6. 2002 (povišanje dodatkov do leta 2006),
– 80. člen (dodatek za eksterno preverjanje in poučevanje maturitetnih predmetov),
– 80.b člen (dodatek za pomočnike ravnateljev),
– 80.č člen (dodatek za usposobljenost za mentorstvo pripravnikov),
– 80.d člen (dodatek za delo z otroki, mladostniki oziroma študenti),
– 80.e člen (dodatek za obveznost izvolitve v naziv),
– 80.f člen (psihofizične obremenitve in odgovornosti),
– 80.g člen (povečanje dodatka iz 80e. člena),
– 81.a člen (dodatek za vodenje kuhinje),
– 81.b člen (dodatek za delo s finančnimi in materialnimi sredstvi),
– 81.c člen (dodatek za laborante),
– 81.d člen (dodatek zaposlenim v tajništvu univerze).
Plačna skupine E – Delovna mesta na področju zdravstva
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 102/00 in 62/01):
– 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek),
– 76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in obremenitev pri delu),
– 77. člen (dodatek za delo s citostatiki),
– 78. člen (dodatek za delo s psihično motenimi osebami),
– 79. člen (dodatek za ionizirajoče sevanje),
– 89.b člen (dodatek za zahtevnost in izpostavljenost dela) in
– 89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti).
Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99, 63/99 in 73/00):
– 104.a in 104.b člen (dodatek za zdravstveno nego) iz priloge Aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/98), objavljen 30. 10. 1998, velja od 7. 11. 1998), Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 63/99), objavljen 6. 8. 1999, velja od 7. 8. 1999 in Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/00), objavljen 19. 8. 2000, velja od 27. 8. 2000,
– 87. člen (vplivi delovnega okolja in obremenitev pri delu),
– 88. člen (dodatek za delo s citostatiki),
– 89. člen (dodatek za delo s psihično motenimi osebami),
– 90. člen (dodatek za ionizirajoče sevanje) in
– 103. člen (posebne obremenitve in odgovornosti).
Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/94,15/94, 22/96, 23/96, 15/94, 22/96, 23/96, 39/98, 46/98 in 79/00):
– 1., 2. in 3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji Uradni list RS, št. 15/94, objavljen 18. 3. 1994, velja od 26. 3. 1994 in Uradni list RS, št. 22/96, objavljen 19. 4. 1996, velja od 27. 4. 1996 in Uradni list RS, št. 39/98, objavljen 22. 5. 1998, velja od 30. 5. 1998 in Uradni list RS, št. 97/00, objavljen 20. 10. 2000, velja od 28. 10. 2000 in se uporablja od 1. 1. 2000 (zdravniški dodatek) in
– 70. člen (dodatek za občasne težje delovne pogoje).
Plačna skupina F – Delovna mesta na področju socialnega varstva
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 102/00 in 62/01):
– 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek),
– 76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in obremenitev pri delu),
– 78. člen (dodatek za delo s psihično motenimi osebami),
– 88.a člen (dodatek za vodenje v delu, ki se nanaša na računovodje),
– 89.b člen (dodatek za zahtevnost in izpostavljenost dela) in
– 89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti).
Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99, 63/99 in 73/00):
– 104.a in 104.b člen (dodatek za zdravstveno nego) iz priloge Aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/98), objavljen 30. 10. 1998, velja od 7. 11. 1998), Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 63/99), objavljen 6. 8. 1999, velja od 7. 8. 1999 in Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/00), objavljen 19. 8. 2000, velja od 27. 8. 2000,
– 87. člen (vplivi delovnega okolja in obremenitev pri delu),
– 89. člen (dodatek za delo s psihično motenimi osebami) in
– 103. člen (posebne obremenitve in odgovornosti).
Plačna skupina G – Delovna mesta na področju kulture in informiranja
Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94, 39/96, 82/99 102/00, 52/01 in 64/01):
– 65.a člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti – za nosilne poklice),
– 66. člen (dodatek za vodenje organizacijskih ali delovnih enot),
– 76.a člen (dodatek za stalno delo v neenakomerno razporejenem delovnem času),
– 78.c člen (dodatek za obremenitve pri delu z gradivom) in
– 78.d člen (dodatek v zvezi dogovorom zaradi rasti cen življenjskih potrebščin).
Kolektivna pogodba Javnega zavoda RTV Slovenija:
– od 100. člena do vključno 116. člena,
– 121. člen in
– 122. člen.
Aneks k tej pogodbi z dne 29. 3. 1996.
Plačna skupina H – Delovna mesta in nazivi na področju znanosti
Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 50/92, 5/93,50/94, 45/96, 51/98, 73/98, 106/99, 107/00, 64/01, 84/01 in 85/01):
– 3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92 in naslednji) (dodatek na delovno mesto),
– 54.a člen (dodatek zaposlenim za delo v raziskovalni dejavnosti),
– 54.b člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti),
– 54.c člen (dodatek za izvolitev v naziv) in
– 54.d člen (povečanje dodatka).
Plačna skupina I – Delovna mesta v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter pri drugih uporabnikih proračuna
Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (Uradni list RS, št. 35/96, 5/98, 33/00, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02, 61/02 in 105/02):
– 8. člen (dodatek za vrednotenje omejitev in posebnih obremenitev),
– 9. člen (dodatek za vrednotenje posebnih obremenitev in prepovedi),
– 10.a člen (dodatek za omejitev pravic do stavke),
– 14. člen (dodatek za psihofizične obremenitve in delo s strankami),
– 15. člen (dodatek za posebne obremenitve za strokovno tehnične delavce),
– 16. člen (dodatek za delo v upravi) in
– 16.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju za leto 2001).
Kolektivna pogodba delavcev zdravstvenega zavarovanja Slovenije (23. 12. 1992, spremembe: 1. 5. 1994, 1. 7. 1995, 1. 7. 1996, 1. 1. 1998, 2. 7. 1998, 27. 11. 2000, 25. 9. 2001 in 18. 12. 2002 in 18. 12. 2002):
– 210. člen (dodatek za vpliv okolja),
– 213. člen, tretji odstavek (dodatek za delo v Zavodu),
– 214. člen – točka d (dodatek za opravljanje funkcije nadzora),
– 216. člen (zdravniški dodatek),
– 217. člen (dodatek za socialne stike),
– 218. člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti) in
– 218.a člen (korekcijski dodatek).
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 102/00 in 62/01):
– 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 62/01), objavljen 27. 7. 2001, ki velja od 27. 7. 2001 (korekcijski dodatek),
– 76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in obremenitev pri delu),
– 89.b člen (dodatek za zahtevnost in izpostavljenost dela) in
– 89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti).
Kolektivna pogodba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije:
– 12. člen (dodatek za delo v Zavodu) in
– 14. člen (dodatek za posebnost dela na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja).
Kolektivna pogodba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Slovenije podpisana dne 17. 5. 1995, s spremembami in dopolnitvami z dne 23. 10. 2003 ter aneksi k tej pogodbi: št. 1 z dne 20. 7. 1999, št. 2 z dne 8. 11. 2000, št. 3 z dne 16. 1. 2001, št. 4 z dne 24. 10. 2002:
– 126. člen (dodatek za fizične obremenitve, posebne obremenitve pri delu s strankami)
– 127. člen (dodatek za omejitve, ki izhajajo iz dela)
Kolektivna pogodba za poklicne gasilce:
– 64. člen (dodatek za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden).
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) – Uradni list RS, št. 64/94 in 33/00)
– 106. člen (dodatek za vrednotenje dela v posebnih delovnih razmerah).
Plačna skupina J – Spremljajoča delovna mesta
Pri posameznem delovnem mestu se uporabljajo dodatki iz uredb in kolektivnih pogodb, glede na to, v katero plačno skupino spada posamezno delovno mesto.
(2) Uporabniki proračuna, ki so izplačevali dodatke na podlagi svojih splošnih aktov, pri prevedbi upoštevajo vse dodatke, ki ne bodo kot dodatki določeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor. Uporabnik proračuna je dolžan spisek dodatkov, ki bodo upoštevani ob prevedbi, poslati v vednost ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.
(3) Dodatki, ki so upoštevani pri prevedbi, ne morejo biti določeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor.
49.c člen
(1) Nominalni znesek vrednosti delovnega mesta oziroma naziva, izračunan v skladu z 49.a in 49.b členom tega zakona se prevede v plačni razred po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 tega zakona. Prevedba orientacijskih delovnih mest in nazivov je priloga Kolektivne pogodbe za javni sektor, prevedba vseh delovnih mest in nazivov pa je priloga uredb oziroma aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Če prevedba delovnih mest in nazivov ni določena v navedenih aktih, se določi z aktom organa uporabnika proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.
(2) Nominalni znesek osnovne plače javnega uslužbenca, izračunan v skladu z 49.a in 49.b členom tega zakona, se prevede v osnovno plačo po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1, vendar ne nižje, kot v plačni razred, ki je za toliko razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta javnega uslužbenca, kot jih je dosegel z napredovanjem do dneva prevedbe.
2. Odprava nesorazmerij v osnovnih plačah funkcionarjev in javnih uslužbencev
49.č člen
(1) Javni uslužbenec, ki je bil s prevedbo uvrščen v višji plačni razred od prevedenega plačnega razreda njegovega delovnega mesta oziroma naziva, se zaradi odprave nesorazmerja uvrsti v plačni razred, ki je od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, določenega v skladu s tem zakonom, višji za razliko med prevedenim plačnim razredom javnega uslužbenca v skladu z drugim odstavkom 49.c člena in prevedenim plačnim razredom delovnega mesta oziroma naziva v skladu s prvim odstavkom 49.c člena tega zakona.
(2) Če je v Kolektivni pogodbi za javni sektor, kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma poklicev ali uredbi za delovno mesto oziroma naziv, na katerega je razvrščen javni uslužbenec, določen višji plačni razred od prevedenega plačnega razreda, določenega na podlagi prvega odstavka 49.c člena tega zakona, se javnemu uslužbencu zaradi odprave nesorazmerja v osnovni plači določi višji plačni razred, kot je zanj ugotovljen na podlagi drugega odstavka 49.c člena tega zakona, vendar pri tem osnovno plačo višjega plačnega razreda doseže postopoma.
(3) V skladu s prejšnjim odstavkom javni uslužbenec ne more biti uvrščen v višji plačni razred od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, ki ga je možno doseči z napredovanjem.
(4) Javni uslužbenec ki je s prevedbo uvrščen v plačni razred, ki dosega ali presega najvišji plačni razred, ki ga je možno doseči z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu, obdrži plačni razred, v katerega je bil uvrščen.
(5) Javni uslužbenec doseže osnovno plačo, ki pripada višjemu plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerja, najkasneje do 31. 12. 2009.
(6) Postopna odprava razlike med osnovno plačo višjega plačnega razreda in osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je bil javni uslužbenec uvrščen s prevedbo, se izvede v rokih in na način, dogovorjen s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Za zaposlene v dejavnostih in poklicih, kjer pred uveljavitvijo tega zakona ni bil uveljavljen sistem napredovanj v plačne razrede ali nazive in ni bilo izravnalnih dodatkov, bodo merila za njihovo uvrstitev v plačni razred, ki vključujejo tudi pravico do preteklega napredovanja in izravnalnih dodatkov, opredeljena v Kolektivni pogodbi za javni sektor.
(7) Na način in v rokih iz tega člena se odpravijo tudi nesorazmerja v osnovnih plačah funkcionarjev.
49.d člen
(1) V obdobju odprave nesorazmerij napreduje javni uslužbenec na delovnem mestu oziroma v nazivu v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Napredovanje javnega uslužbenca se ne šteje kot odprava nesorazmerja v osnovni plači, ampak sta oba postopka med seboj ločena. Plačni razredi, ki jih javni uslužbenec pridobi z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu, se prištejejo k že doseženemu plačnemu razredu.
(2) Če je bil javni uslužbenec s prevedbo uvrščen v plačni razred, ki dosega ali presega najvišji plačni razred, ki ga je možno z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu doseči po odpravi nesorazmerja, ne more napredovati, dokler ne pridobi višjega naziva ali je razporejen na višje uvrščeno delovno mesto.
49.e člen
V primeru, da javni uslužbenec v času odprave nesorazmerja napreduje na višje delovno mesto ali v višji naziv, se uvrsti v plačni razred novega delovnega mesta oziroma naziva v skladu s predpisi, ki veljajo za napredovanje na višje delovno mesto oziroma v višji naziv.
3. Primerjava med plačo javnega uslužbenca pred in po začetku uporabe tega zakona
49.f člen
(1) V skladu z 49. členom tega zakona se izvede primerjava med plačo, določeno na podlagi predpisov in kolektivnih pogodb, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po tem zakonu in plačo, izplačano po tem zakonu.
(2) Primerljivi znesek plače, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po tem zakonu, je plača za mesec pred prvim izplačilom plač po tem zakonu, izračunana za polni delovni čas (174 delovnih ur oziroma manj, če tako določa posebni zakon za določeno delovno mesto). Pri izračunu se ne upošteva dela plače za delovno uspešnost, dodatka za mentorstvo, dela plače za povečan obseg dela oziroma nadpovprečno obremenjenost in dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času.
(3) Primerljivi znesek plače, določen po tem zakonu, je plača, obračunana za polni delovni čas (174 delovnih ur oziroma manj, če tako določa posebni zakon za določeno delovno mesto). Pri izračunu se ne upošteva dela plače za delovno uspešnost, dodatka za mentorstvo, dela plače za povečan obseg dela oziroma nadpovprečno obremenjenost in dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času.
(4) V kolikor je primerljivi znesek plače, izračunan v skladu z drugim odstavkom tega člena, višji od primerljivega zneska plače, obračunanega v skladu s tretjim odstavkom tega člena, se javnemu uslužbencu obračuna plača po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki so se uporabljali do izplačila plač po tem zakonu.
50. člen
(1) V letu 2003 znašajo sredstva za delovno uspešnost 2% letnih sredstev za plače.
(2) V naslednjih letih se obseg sredstev za delovno uspešnost povečuje v skladu s proračunskimi možnostmi in v skladu s tem zakonom.
(3) Uskladitev razmerij med posameznimi plačnimi podskupinami, ki so določena v prilogi 2 tega zakona, se uveljavi postopoma v obdobju do leta 2009.
(4) Razpon med najvišjo in najnižjo osnovno plačo se bo z ustrezno določitvijo vrednosti plačnih razredov zmanjševal sorazmerno v obdobju 2004 do 2009 tako, da za leto 2009 ne bo znašal več kot 1:10.
(5) Vrednost plačnih razredov iz priloge 1 tega zakona se po postopku, določenem v 5. členu tega zakona, prvič uskladi za leto 2004.
(6) Od leta 2004 do dokončne odprave nesorazmerij v javnem sektorju najkasneje do 31. 12. 2009 se vsako leto polovica uskladitve oziroma obseg sredstev iz naslova dogovorjene uskladitve in sredstva iz drugih virov nameni za odpravo ugotovljenih nesorazmerij med osnovnimi plačami v javnem sektorju in za zmanjšanje razpona med najnižjo in najvišjo osnovno plačo v javnem sektorju v razmerju 1:10.
(7) Sredstva za odpravo ugotovljenih nesorazmerij se zbirajo na posebni proračunski postavki državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti. Za področje zdravstva se sredstva za odpravo ugotovljenih nesorazmerij zagotovijo s splošnim dogovorom za izvedbo programa zdravstvenega varstva v skladu z zakonom, ki ureja področje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
(8) Sredstva, namenjena za odpravo nesorazmerij, predstavljajo del neizplačane uskladitve plač, ki pripadajo javnim uslužbencem. Če vsi podzakonski akti in kolektivne pogodbe, potrebne za obračun in izplačilo plač po tem zakonu niso sprejeti do 1. 4. 2006, se vlada in reprezentativni sindikati uskladijo o načinu odprave nesorazmerij v obsegu, ki ga omogočajo sredstva iz 50.b člena tega zakona iz naslova nižje uskladitve plač, ali o dodatni uskladitvi plač, o obsegu nesorazmerij, o nadaljnjem zbiranju sredstev za njihovo odpravo in o uskladitvi plač v letu 2006.
4. Namenska sredstva za odpravo nesorazmerij v plačah
50.a člen
(1) Za zagotavljanje namenskih sredstev iz 50.b člena tega zakona se odprejo namenske postavke v državnem proračunu Republike Slovenije, proračunih lokalnih skupnosti in pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: financer). Zbrana sredstva so namenjena za odpravljanje nesorazmerij v osnovnih plačah v skladu z določbo 49.č člena tega zakona.
(2) Neporabljena sredstva namenskih postavk v tekočem letu se prenesejo v naslednje leto.
(3) Ko vlada in reprezentativni sindikati ugotovijo, da so nesorazmerja v plačah odpravljena, se s kolektivno pogodbo za javni sektor dogovorijo, da preneha obveznost zbiranja sredstev na namenskih postavkah in se morebitna neporabljena sredstva iz naslova nižje uskladitve plač prenesejo v dodatno uskladitev plač.
50.b člen
(1) Na namenski postavki financer zbira sredstva dogovorjenega dela uskladitve plač, ki so namenjena odpravi nesorazmerij v skladu s šestim odstavkom 50. člena tega zakona, in sicer v obsegu pripadajočih sredstev za proračunske uporabnike, za katere sredstva za plače zagotavlja financer.
(2) Obveznost zbiranja sredstev na namenskih postavkah nastopi s 1. 7. 2005 v višini uskladitve plač za 0,5% (uskladitev za leto 2005) in v višini uskladitve plač za 0,2% (uskladitev za leto 2004) od zneska izhodiščne plače oziroma osnove za obračun plač za junij 2005, razen za namensko postavko državnega proračuna Republike Slovenije, na kateri se zagotovijo sredstva tudi za obdobje od 1. 7. 2004 do 30. 6. 2005 v višini uskladitve plač za 0,2% od zneska izhodiščne plače oziroma osnove za obračun plač za julij 2004, in sicer v obsegu pripadajočih sredstev za proračunske uporabnike, za katere sredstva za plače zagotavlja državni proračun.
(3) Do sprejema Kolektivne pogodbe za javni sektor se delež sredstev za odpravo nesorazmerij določi v skladu s tem zakonom in Dogovorom o načinu in višini uskladitve osnovnih plač in določitvi regresa za letni dopust za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 73/03), po sprejemu Kolektivne pogodbe za javni sektor pa s to pogodbo v skladu s tem zakonom.
(4) Obseg zbranih sredstev ne vpliva na obveznost delodajalca za izplačilo plač javnim uslužbencem v višini in dinamiki v skladu s kolektivnimi pogodbami in podzakonskimi akti.
50.c člen
Namenska sredstva se pričnejo uporabljati za svoj namen, ko uporabniki proračuna pričnejo izplačevati plače po tem zakonu.
50.č člen
Navodilo za izračun višine obveznosti financerja iz 50.b člena tega zakona, način vplačila in način poročanja izda minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
50.d člen
(1) Za evidenco stanja sredstev na namenskih proračunskih postavkah iz 50.a člena tega zakona je pristojno ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju.
(2) Ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, enkrat letno o višini zbranih in izplačanih sredstev namenskih postavk obvesti reprezentativne sindikate javnega sektorja.
(3) Za nadzor nad pravilnostjo izračuna sredstev za odpravo nesorazmerij je pristojna Proračunska inšpekcija Urada za nadzor proračuna pri ministrstvu, pristojnem za finance.
51. člen
Svet iz 34. člena tega zakona se ustanovi najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
52. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati vse določbe zakonov in drugih predpisov, ki urejajo plače zaposlenih v javnih zavodih, državnih organih in lokalnih skupnostih ter drugih osebah javnega prava, ki se urejajo s tem zakonom, razen določb področnih predpisov, ki urejajo napredovanje oziroma pridobitev nazivov, in določb področnih zakonov, ki določajo dodatek za stalnost uradnikom s posebnimi pooblastili.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, znaša dodatek za stalnost uradnikom s posebnimi pooblastili, pod pogoji, določenimi v posebnih predpisih, po začetku izplačila plač po tem zakonu, enak odstotek, kot bo določen za dodatek za delovno dobo.
(3) Višina uskladitve izhodiščne plače za I. tarifni razred za mesec avgust 2003 in januar 2004 se lahko spremeni samo z aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
(4) Izplačilo plač po tem zakonu mora biti zagotovljeno najkasneje tri mesece po sprejetju vseh podzakonskih aktov in kolektivnih pogodb, potrebnih za obračun plač v skladu s tem zakonom.
(5) Do začetka izplačila plač po tem zakonu, se javnim uslužbencem izplačujejo plače po predpisih in kolektivnih pogodbah, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(6) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena je možno javnemu uslužbencu iz plačne skupine B v obdobju do pričetka izplačevanja plač v skladu s tem zakonom, s pogodbo o zaposlitvi določiti oziroma izplačati plačo največ v višini, ki brez dodatka za delovno dobo pri uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj je država, ne presega višine bruto plače 65. plačnega razreda, pri uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, pa ne presega višine bruto plače 59. plačnega razreda iz Priloge 1 tega zakona.
(7) Izjeme od omejitve iz šestega odstavka tega člena so dopustne le v primeru plačila dela v dežurstvu, če uporabnik proračuna pridobi soglasje pristojnega ministra, ker je delo javnega uslužbenca iz plačne skupine B v dežurstvu nujno potrebno zaradi zagotavljanja nemotenega opravljanja dejavnosti.
(8) V obdobju uporabe šestega odstavka tega člena je možno javnemu uslužbencu iz plačne skupine B poleg plače izplačati enkratno letno nagrado za uspešno poslovanje le s soglasjem ustanovitelja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– ugotovitev organa upravljanja, pristojnega za sprejem letnega poročila, da so preseženi cilji letnega programa dela,
– pozitiven poslovni izid,
– več kot 10% prihodkov doseženih s prodajo blaga in storitev na trgu in
– izplačilo povečane delovne uspešnosti za zaposlene s soglasjem ustanovitelja, kadar je v skladu s predpisi takšno soglasje potrebno.
(9) Sklenjene pogodbe o zaposlitvi se uskladijo z določbami prejšnjih treh odstavkov najkasneje v treh mesecih od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-D (Uradni list RS, št. 53/05).
(10) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena se pričnejo plače ravnateljev, direktorjev in tajnikov izplačevati po določbah tega zakona najkasneje s 1. 3. 2006. Če do 31. 12. 2005 ni sprejeta Kolektivna pogodba za javni sektor, vlada z uredbo določi višino dodatkov, ki se začasno uporabljajo za izplačilo plač ravnateljem, direktorjem in tajnikom, do pričetka uporabe Kolektivne pogodbe za javni sektor. Ne glede na druge določbe tega zakona se prevedba osnovnih plač in dinamika odprave nesorazmerij v osnovnih plačah določi z uredbo o uvrščanju delovnih mest ravnateljev, direktorjev in tajnikov v plačne razrede.
(11) Izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija 2004 znaša 53.748 SIT.
52.a člen
(1) Izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija 2005 znaša 54.823 SIT.
(2) Plačna lestvica iz Priloge 1 tega zakona se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov povišajo za 2%. Usklajena Priloga 1 se objavi v prilogi tega zakona.
(3) Ne glede na določbe VIII. poglavja tega zakona se razpon plačnih razredov v plačni podskupini A3 spremeni v skladu s Prilogo 2 tega zakona brez pridobitve predhodnega mnenja sveta.
53. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. julija 2004, razen prvega odstavka 50. člena tega zakona.
Zakon o dopolnitvi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-A (Uradni list RS, št. 72/03) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-B (Uradni list RS, št. 126/03) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ne glede na roke za sprejem podzakonskih aktov in kolektivnih pogodb, ki so določeni v 46. in 47. členu zakona, morajo biti sprejeti vsi podzakonski akti in sklenjene vse kolektivne pogodbe najkasneje 45 dni pred začetkom uporabe zakona.
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-C (Uradni list RS, št. 70/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
Plačna lestvica iz Priloge I zakona se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov povišajo za 2,50%. Usklajena priloga I se objavi v prilogi tega zakona.
20. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. julija 2004.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-D (Uradni list RS, št. 53/05) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. julijem 2005.