Uradni list

Številka 53
Uradni list RS, št. 53/2005 z dne 31. 5. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 53/2005 z dne 31. 5. 2005

Kazalo

2236. Odločba, da se sklep Vrhovnega sodišča razveljavi, stran 5280.

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji dne 12. maja 2005
o d l o č i l o:
1. Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 1120/2003 z dne 29. 10. 2003 se razveljavi.
2. Zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Tožnik je pri Upravnem sodišču vložil tožbo zaradi kršitve ustavne pravice do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), ker naj bi bil v priporu brez sklepa o priporu. Upravno sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – v nadaljevanju: ZUS) njegovo tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. V obrazložitvi je navedlo, da je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v roku 24 ur po prenehanju veljavnosti prejšnjega sklepa o priporu izdal in vročil pritožniku nov sklep o odreditvi pripora, zato niso podane kršitve ustavnih pravic. Vrhovno sodišče je sodbo Upravnega sodišča razveljavilo in tožbo zavrglo. V obrazložitvi je navedlo, da je pritožnik izpodbijal akte preiskovalnega sodnika in senata Okrožnega sodišča in mu je bilo sodno varstvo zagotovljeno v okviru kazenskega postopka, zato ni bilo mogoče odločati o pritožnikovi tožbi po drugem odstavku 157. člena Ustave in tretjem odstavku 1. člena ZUS.
2. Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 19., 20. in 25. člena Ustave. Kršitev pravice do osebne svobode utemeljuje s tem, da ga Zavod za prestajanje kazni zapora Koper kljub temu, da je zunajobravnavni senat razveljavil sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora, ni izpustil. Pritožnik naj bi bil od vročitve sklepa o razveljavitvi sklepa o odreditvi pripora do vročitve novega sklepa o odreditvi pripora pridržan neupravičeno. Pritožniku je bil namreč s sklepom preiskovalnega sodnika pripor odrejen 12. 9. 2003, zunajobravnavni senat pa je sklep preiskovalnega sodnika dne 16. 9. 2003 razveljavil, pritožniku pa ga je vročil dne 17. 9. 2003. Pravica do pravnega sredstva naj bi bila pritožniku kršena s tem, ker naj bi mu Vrhovno sodišče s protispisnim stališčem, da je izpodbijal akte preiskovalnega sodnika, izdane v kazenskem postopku, odreklo sodno varstvo po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave.
3. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-827/03 z dne 31. 3. 2005 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo.
4. V skladu z določbo 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) je bila ustavna pritožba poslana Vrhovnemu sodišču in Upravnemu sodišču, ki nanjo nista odgovorili.
5. Ustavno sodišče je vpogledalo v spis Upravnega sodišča, Oddelek v Novi Gorici, št. U 606/2003.
B)
6. Pritožnik zatrjuje, da mu je Vrhovno sodišče s svojim stališčem kršilo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. V okviru pravice iz 22. člena Ustave Ustavno sodišče presodi, ali ni morda odločitev sodišča tako očitno napačna ali brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče označiti kot arbitrarno oziroma samovoljno. Pritožnik smiselno zatrjuje tudi kršitev pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave).
7. Pritožnik je na podlagi tretjega odstavka 1. člena ZUS in drugega odstavka 157. člena Ustave(*1) vložil tožbo na Upravno sodišče. Tretji odstavek 1. člena ZUS določa, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Pri tem se v postopku uporabljajo določbe ZUS, ki se nanašajo na izpodbijanje upravnih aktov, kolikor ni z ZUS določeno drugače (tretji odstavek 3. člena).
8. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da zunajobravnavni senat v primeru, če misli, da niso podani priporni razlogi, sklep spremeni tako, da pripor zoper obdolženega odpravi. Po mnenju Upravnega sodišča je samo v takem primeru treba obdolženca takoj izpustiti iz pripora. Z razveljavitvijo sklepa o priporu pa po mnenju Upravnega sodišča za obdolženca nastane podoben položaj, kot ga ureja drugi odstavek 20. člena Ustave, ki določa, da mora biti ob priporu, najkasneje pa v štiriindvajsetih urah po njem, obdolžencu vročena pisno obrazložena odločba. V primeru razveljavitve sklepa o priporu, ko je obdolženec že v priporu, mora po mnenju Upravnega sodišča preiskovalni sodnik, tako kot ob odreditvi pripora, ob uporabi smiselne razlage drugega odstavka 20. člena Ustave, najkasneje v štiriindvajsetih urah ponovno odločiti o predlogu državnega tožilca o odreditvi pripora in sklep o tem v okviru štiriindvajseturnega roka tudi vročiti obdolžencu, saj je kljub razveljavitvi prvotnega sklepa o priporu še vedno podan predlog državnega tožilca za odreditev pripora, o katerem je treba odločiti.
9. Vrhovno sodišče je sodbo Upravnega sodišča na podlagi prvega odstavka 75. člena ZUS razveljavilo in tožbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 34. člena ZUS zavrglo, kar bi po njegovem mnenju moralo storiti že Upravno sodišče. V obrazložitvi je navedlo, da je pritožnik izpodbijal akte preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Kopru, izdane po določbah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – ZKP), in da je bilo pritožniku zagotovljeno sodno varstvo v okviru kazenskega postopka.
10. Iz spisa je razvidno, da pritožnik z zavrženo tožbo ni izpodbijal aktov preiskovalnega sodnika (kot to napačno navaja Vrhovno sodišče v obrazložitvi sklepa), ampak je s tožbo v upravnem sporu izrecno uveljavljal sodno varstvo zaradi kršitve pravice do osebne svobode (19. člen Ustave) z dejanjem, to je s protipravnim pridržanjem v priporu oziroma z drugimi besedami: s pridržanjem brez veljavnega sklepa o priporu. Glede na to je stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče in nanj oprlo zavrženje tožbe, tako očitno napačno, da gre za kršitev 22. člena Ustave. S takšnim stališčem je v pritožnikovem primeru Vrhovno sodišče pritožniku kršilo tudi njegovo pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. S tem, ko je Vrhovno sodišče pritožnikovo tožbo zavrglo na podlagi navedenega stališča in ni odločalo o pritožnikovi tožbi, mu je v neskladju z Ustavo odvzelo tudi pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča sodišče. Glede na navedeno je Ustavno sodišče izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča razveljavilo.
11. Ker je Ustavno sodišče sklep razveljavilo, je zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje (2. točka izreka).
C)
12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. Up-827/03-10
Ljubljana, dne 12. maja 2005.
Predsednik
dr. Janez Čebulj l. r.
(*1)Drugi odstavek 157. člena Ustave se glasi:
"Če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika."