Uradni list

Številka 39
Uradni list RS, št. 39/2005 z dne 19. 4. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 39/2005 z dne 19. 4. 2005

Kazalo

1426. Odlok o ureditvi in varnosti cestnega prometa v Mestni občini Kranj, stran 3852.

Na podlagi 21., 50.a in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 69/98, 74/98, 12/99, 59/99, 70/00, 94/00, 100/00, 28/01, 87/01, 16/02, 51/02, 108/03 in 77/04), 14., 15. in 16. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, ZVCP-1 (Uradni list RS, št. 83/04) in 18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00 in 85/02) je Svet Mestne občine Kranj na 23. seji dne 23. 3. 2005 sprejel
O D L O K
o ureditvi in varnosti cestnega prometa v Mestni občini Kranj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se na območju Mestne občine Kranj urejajo:
I. Splošne določbe
II. Omejitve in prepovedi prometa
III. Ustavitev in parkiranje
IV. Avtobusna postaja in postajališča
V. Posebne storitve na javnih prometnih površinah
VI. Odvoz vozil
VII. Prisotnost živali v prometu
VIII. Varstvo cest in okolja
IX. Varstvo udeležencev v prometu
X. Drugi varnostni ukrepi
XI. Nadzor
XII. Kazenske določbe
XIII. Prehodne in končne določbe
2. člen
(pomen izrazov v odloku)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v odloku, imajo enak pomen kot izrazi v Zakonu o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju: ZVCP) in Zakonu o javnih cestah (v nadaljevanju: ZJC).
(2) Javne prometne površine v Mestni občini Kranj so kategorizirane javne ceste – lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje, v naseljih tudi pločniki, kolesarske steze, javni parkirni prostori na javnih cestah in izven njih, rezervirane parkirne površine ter dovozne ceste k javnim in poslovnim stavbam ter stanovanjskim zgradbam in drugim objektom, kakor tudi prometne površine ob teh objektih, ki so v upravljanju izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest ali krajevnih skupnosti.
(3) Pajek je posebno vozilo z dvigalom, ki je prilagojeno za odvoz vozil.
(4) Parkirna ura je naprava za označitev časa prihoda in trajanja parkiranja.
(5) Lastnik vozila je fizična ali pravna oseba, na ime katerega je vozilo registrirano in so podatki o njem razvidni iz evidence motornih vozil oziroma iz drugih dokumentov v primeru, da vozilo ni registrirano.
(6) Pristojni organ je oddelek občinske uprave, pristojen za področje urejanje prometa.
(7) Nadzorni organi, pristojni za področje nadzora ali urejanja prometa, so: občinski inšpektor, komunalni nadzornik in občinski redar.
(8) Intervencijska vozila so vozila organov in organizacij, ki opravljajo intervencijske naloge v skladu z zakonskimi pooblastili, ter vozila, ki opravljajo intervencijsko dejavnost na področju gospodarskih javnih služb.
(9) Parkirni listek je obrazec za označitev časa parkiranja in plačila parkirnine, ki ga na predlog pristojnega organa predpiše župan.
(10) Nočni čas je čas med 22. uro in 5. uro.
(11) Javne parkirne površine so površine za parkiranje v večinski lasti ali upravljanju občine.
(12) Dostava je čas med 6.30 in 9.30, ki je predviden za opravljanje vsakodnevne dostave.
(13) Letni parkirni abonma je dovoljenje za parkiranje na območju kratkotrajnega parkiranja za občane s stalnim prebivališčem v Mestni občini Kranj.
(14) Letna karta za parkiranje je prenosljiva dovolilnica za časovno neomejeno parkiranje na območju kratkotrajnega parkiranja. Dovolilnica pristojnega organa je v oranžni barvi.
(15) Letni parkirni abonma je dovolilnica za časovno neomejeno parkiranje na območju kratkotrajnega parkiranja za občane s stalnim prebivališčem. Če stanovanje nima zasebnega ali funkcionalnega zemljišča za vozilo, pripada letni parkirni abonma za eno vozilo na družino. Dovoljenje pristojnega organa je v beli barvi.
(16) Vozila za stanovalce na rezerviranih površinah iz pete alinee 18. člena tega odloka so lahko označena s posebno dovolilnico pristojnega organa v vijolični barvi.
3. člen
(pristojnost za urejanje prometa)
(1) Svet Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: Svet MOK)
– na predlog župana odloča o splošnih usmeritvah zagotavljanja prometne varnosti v Mestni občini Kranj;
– z odredbo določa parkirne površine, kjer je treba plačati parkirnino ali voznino, njeno višino in način plačevanja.
(2) Pristojni občinski organ za promet:
– določa območja umirjenega prometa,
– določa območja za pešce,
– določa območja kratkotrajnega parkiranja,
– določa splošno prepoved prometa na posamezni cesti, ulici ali trgu,
– določa enosmerne ceste,
– določa prednost v križiščih,
– določa prepovedi in omejitve prometa za posamezne vrste vozil,
– določa območja omejene hitrosti in omejuje hitrost vožnje na občinskih cestah,
– določa prometno signalizacijo na občinskih cestah,
– določa javne in rezervirane parkirne površine, način parkiranja in prepoved parkiranja in ustavljanja,
– odreja postavitev in vzdrževanje varovalnih ograj ter posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok, slabotnih in ostarelih ter telesno in duševno prizadetih oseb,
– odreja ukrepe za umirjanje hitrosti,
– določa dodatne pogoje in ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri delih na cesti in v naseljih,
– določa dodatne pogoje in ukrepe za izvajanje prireditev in shodov na javnih prometnih površinah v naseljih,
– ureja promet pešcev in promet s kolesi, kolesi z motorjem in vprežnimi vozili,
– ureja gonjenje in vodenje živine,
– ukrepa v drugih zadevah zagotavljanja prometne varnosti.
II. OMEJITVE IN PREPOVEDI PROMETA
1. Prometna ureditev starega dela mesta Kranja
4. člen
(območje za pešce)
(1) Del mesta Kranja, ki obsega Jahačev prehod, Maistrov trg, Prešernovo ulico, Glavni trg, Poštno ulico, Tavčarjevo ulico, Reginčevo ulico, Tomšičevo ulico, Jenkovo ulico, Cankarjevo ulico, Trubarjev trg, Škrlovec in Pot na kolodvor, je območje za pešce.
(2) Promet in parkiranje motornih vozil sta v območju za pešce prepovedana, razen za vozila iz 5. člena tega odloka.
5. člen
(promet v območju za pešce)
(1) Promet z vozili je dovoljen za stanovalce s stalnim ali začasnim prebivališčem, za vozila pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in drugih oseb, ki so registrirana oziroma imajo svoj sedež na tem območju in tu opravljajo svojo dejavnost, ter za lastnike nepremičnin na tem območju. Stanovalci s stalnim ali začasnim prebivališčem, ki imajo garažo ali zagotovljen parkirni prostor na funkcionalnem zemljišču zgradbe, morajo parkirati na teh prostorih. Stanovalcem in pravnim osebam, ki nimajo zagotovljenega parkirnega prostora, v območju za pešce pripada le ena dovolilnica.
(2) V območju za pešce je dovoljen promet v času izvajanja njihove dejavnosti za vozila:
– javnih poštnih, telekomunikacijskih in elektroenergetskih služb,
– mestnega potniškega prometa,
– občinskih nadzornih organov.
(3) Pristojni organ lahko dovoli promet za določen čas v območju za pešce za potrebe izvajanja dejavnosti z vozili:
– taksi prevozov,
– servisnih dejavnosti,
– gradbenih in obnovitvenih del,
– komunalnih storitev,
– varovanja premoženja in oseb,
– zdravstvene in socialne oskrbe oziroma pomoči na domu,
– sanitarno-higienske in veterinarske službe,
– dejavnosti službe za zaščito in reševanje,
– organizatorjev javnih prireditev,
– storitvenih dejavnosti (društva in podobno),
– protokola in novinarskih dejavnosti,
– v drugih primerih, ki jih določa ta odlok.
Pogoje za vožnjo in zadrževanje v območju za pešce določi pristojni organ v dovoljenju.
(4) V območju za pešce je dovoljena vožnja s kolesi, vendar ta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa pešcev oziroma se ne smejo gibati s hitrostjo, večjo od hitrosti, s katero se gibljejo pešci.
6. člen
(dostava v območju za pešce)
(1) Dostava je dovoljena ob delavnikih in ob sobotah med 6. uro in 9.30 z motornimi vozili, katerih največja dovoljeno masa ne presega 3,5 tone. Vozila, ki dostavljajo na območju za pešce, morajo to območje zapustiti do 10. ure, razen vozil iz 5. člena tega odloka, petega odstavka tega člena ter vozil s posebnim dovoljenjem pristojnega organa. Kot dostava se šteje tudi vožnja vozil imetnikov poslovnih prostorov na območje za pešce. Izven tega časa dostava ni dovoljena.
(2) Dostava na tržnico in odvoz z nje v območju za pešce sta dovoljena le po mostu čez Kokro ter delu Poštne in Tavčarjeve ulice v času med 6. uro in 9.30, odvoz pa v eni uri po zaključku obratovanja tržnice. Obratovalni čas tržnice je določen s tržničnim redom. Izven tega časa dostava ni dovoljena.
(3) Dostava blaga po Prešernovi ulici je dovoljena le za imetnike stanovanjskih in poslovnih prostorov v tej ulici.
(4) Pristojni organ lahko izjemoma v posebej utemeljenih primerih izda izredno dovoljenje za dovoz oziroma odvoz blaga izven dovoljenega časa, zlasti ob pogoju, da imajo prosilci garažo ali zagotovljen parkirni prostor na funkcionalnem zemljišču zgradbe, kjer opravljajo dejavnost, oziroma z motornimi vozili, ki presegajo največjo dovoljeno maso, določeno v prvem odstavku tega člena. V dovoljenju se določijo pogoji (čas in kraj zadrževanja in največja dovoljena masa) za vstop v območje za pešce.
(5) Motorna in priklopna vozila, ki so prirejena oziroma se uporabljajo kot priročne delavnice, skladišča ali prodajalne, se smejo zadrževati v območju za pešce le v času in na kraju, ki ga v dovoljenju določi pristojni organ.
7. člen
(označevanje vozil v območju za pešce)
(1) Motorna vozila na podlagi 5. in 6. člena tega odloka, razen motornih vozil iz drugega odstavka 5. člena tega odloka, morajo biti v času zadrževanja v tem območju označena z dovolilnico, ki jo izda pristojni organ. Dovolilnica mora biti nameščena s prednjo stranjo na vidnem mestu armaturne plošče pod prednjim vetrobranskim steklom ali nalepljena na prednjem steklu. Dovolilnice za stanovalce s stalnim ali začasnim prebivališčem so zelene barve, za dostavna vozila so dovolilnice rumene barve, dovolilnice, izdane na podlagi petega odstavka 6. člena tega odloka, so modre barve.
(2) Imetnik dovolilnice iz prvega odstavka tega člena je dolžan zahtevati izdajo nove dovolilnice, če se spremenijo podatki, ki vplivajo na vsebino dovolilnice ali na njej niso več razvidni podatki. Imetnik dovolilnice mora v takem primeru zahtevati izdajo nove dovolilnice v roku 15 dni od spremembe podatkov.
(3) Imetnik dovolilnice iz prvega odstavka tega člena je dolžan dovolilnico vrniti pristojnemu organu v 15 dneh od dneva, ko prenehajo veljati pogoji, na osnovi katerih je bila dovolilnica izdana.
(4) Dovolilnice iz prvega odstavka tega člena smejo na območju za pešce uporabljati le njihovi imetniki. V primeru ugotovljene zlorabe dovolilnice za vstop na območje za pešce se dovoljenje odpravi, dovolilnica oziroma parkirna karta pa odvzame.
8. člen
(ustavitev in parkiranje vozil v območju za pešce)
(1) Na prometnih površinah v območju za pešce je dovoljeno le kratkotrajno parkiranje vozil do 30 minut.
(2) Na prometnih površinah v območju za pešce smejo vozila ustavljati ali parkirati le na mestih, določenih na dovolilnici, začasnem dovoljenju oziroma vstopni karti. Vozila smejo parkirati samo v času nakladanja in razkladanja blaga oziroma vstopanja in izstopanja potnikov.
(3) Vozniki morajo čas začetka parkiranja vozila označiti s parkirnim listkom ali s parkirno uro, ki mora biti nameščena na vidnem mestu armaturne plošče pod prednjim vetrobranskim steklom. Po poteku 30-minutnega parkiranja morajo vozila umakniti na označena parkirišča za stanovalce, v garaže ali na funkcionalna zemljišča oziroma jih morajo umakniti iz območja za pešce.
(4) Začetka parkiranja, ki je bil nastavljen na parkirni uri po vstopu na območje za pešce, ni dovoljeno pred oziroma po poteku časa kratkotrajnega parkiranja nastaviti na novo z namenom, da se podaljša čas zadrževanja vozila v območju za pešce.
(5) Stanovalci s stalnim prebivališčem na območju za pešce, ki nimajo garaž ali funkcionalnih zemljišč, kjer bi lahko parkirali svoja vozila, smejo svoja vozila časovno neomejeno parkirati le na označenih parkirnih površinah za stanovalce.
(6) Na njih ne smejo parkirati drugi uporabniki javnih prometnih površin.
9. člen
(enkraten vstop v območje za pešce)
(1) Na območje za pešce je izjemoma dovoljen enkraten ali občasen vstop:
– za občasni posamični dovoz in odvoz blaga, ki ga je zaradi njegove narave, velikosti ali teže treba peljati in ga iz upravičenega razloga ni bilo mogoče pripeljati ali odpeljati v času, določenem za dovoz in odvoz blaga,
– za izvajanje servisnih storitev na poziv stanovalcev ali imetnikov poslovnih prostorov v območju za pešce,
– zaradi poroke v mestni hiši oziroma v cerkvi,
– v drugih podobnih upravičenih posamičnih primerih.
(2) Na podlagi ustreznega dokazila (spremnega dokumenta blaga, naročila servisne storitve ipd.) je mogoče pridobiti dovoljenje (vstopno karto) za enkraten vstop v območje za pešce tudi na mestu nadzora vstopa pri mostu čez Kokro.
10. člen
(varovanje območja za pešce)
(1) Območje za pešce je lahko varovano s premičnimi in nepremičnimi fizičnimi zaporami za preprečevanje vožnje vozil (v nadaljevanju: sistem fizične zapore).
(2) Naprave in oprema sistema fizične zapore so last Mestne občine Kranj.
(3) Za vstop in vožnjo v območju za pešce lahko imetniki dovolilnic pridobijo v uporabo tehnični pripomoček za upravljanje sistema fizične zapore.
(4) Tehnični pripomoček za upravljanje sistema fizične zapore sme uporabljati le imetnik pravice uporabe le-tega. Imetnik je dolžan tehnični pripomoček vrniti pristojnemu organu v 15 dneh od dneva, ko prenehajo veljati pogoji, na osnovi katerih je bila dovolilnica izdana.
11. člen
(upravljanje sistema fizične zapore)
Za upravljanje sistema fizične zapore lahko skrbi gospodarska družba ali samostojni podjetnik (upravitelj), ki vzdržuje in skrbi za sistem fizične zapore, izvaja nadzor enkratnega vstopa, izdaja tehnične pripomočke za upravljanje sistema fizične zapore ter opravlja druge naloge v skladu s pogodbo o upravljanju sistema fizične zapore.
12. člen
(omejevanje vstopa in zadrževanja v območju za pešce)
(1) Dostop na območje za pešce in čas zadrževanja motornih vozil na območju za pešce se lahko omejita tako, da se posameznemu imetniku dovolilnice za vstop, vožnjo in ustavljanje v območju za pešce določijo mesto vstopa in izstopa ter čas in drugi pogoji uporabe tehničnega pripomočka za upravljanje sistema fizične zapore.
(2) Način, pogoje vstopa in omejevanje uporabe tehničnih pripomočkov za upravljanje sistema fizične zapore določi župan s posebnim aktom.
(3) Za uporabo javnih prometnih površin v območju za pešce za kratkotrajno parkiranje se lahko določi tudi posebna taksa – voznina. Višina voznine je lahko različna glede na obdobje dneva, ko se vozilo zadržuje v območju za pešce, in glede na čas zadrževanja vozila v območju za pešce, glede na dejavnost, zaradi katere je potreben prevoz v območju za pešce, in glede na prekoračitev največje dovoljene mase.
2. Promet koles in koles s pomožnim motorjem
13. člen
(vožnja koles in koles s pomožnim motorjem)
Vožnja s kolesi je prepovedana po pločnikih in drugih javnih poteh, namenjenih pešcem, otroških igriščih in zelenicah.
14. člen
(mesta, kjer je dovoljeno puščati kolesa)
(1) Na javnih prometnih površinah je dovoljeno puščati kolesa in kolesa s pomožnim motorjem le na mestih, ki so za to določena.
(2) Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest je odgovoren, da so mesta, določena za puščanje koles, primerno opremljena, urejena in vzdrževana.
(3) V naseljih Mestne občine Kranj je prepovedano naslanjati kolesa ob zgradbe in druge objekte, ki mejijo neposredno na javne prometne površine ter na robnike kolesarskih stez in pločnikov.
(4) Pristojni organ določi prostore, kjer je dovoljeno puščati kolesa, in način ureditve kolesarnic.
3. Začasna preusmeritev, omejitev ali prepoved prometa
15. člen
(omejitve prometa ob posebni rabi cest)
(1) Organizator javne prireditve na cesti ali ob cesti, zaradi katere je treba omejiti, preusmeriti ali prepovedati promet, mora pridobiti dovoljenje za začasno preusmeritev, omejitev ali prepoved prometa v skladu z določili odloka o občinskih cestah. Če morajo zaradi zagotavljanja varnosti prireditve sodelovati nadzorni organi, mora organizator občini povrniti stroške, ki nastanejo z organizacijo in izvedbo zavarovanja prireditve.
(2) Dovoljenje za začasno preusmeritev, omejitev ali prepoved prometa mora pridobiti tudi izvajalec del na cesti, kadar dela zahtevajo omejitev, preusmeritev ali prepoved prometa na javni prometni površini.
(3) Imetnik dovoljenja mora vsako omejitev, preusmeritev ali prepoved prometa objaviti po radiu in v časopisu na območju Mestne občine Kranj najmanj 2 dni pred začetkom izvajanja omejitve, preusmeritve ali prepovedi prometa in na dan omejitve, preusmeritve oziroma prepovedi.
III. USTAVITEV IN PARKIRANJE
16. člen
(parkirne površine)
Na območju Mestne občine Kranj so za parkiranje vozil namenjene:
– javne parkirne površine,
– rezervirane parkirne površine.
17. člen
(javne parkirne površine)
(1) Na javnih parkirnih površinah je parkiranje lahko časovno omejeno in uvedeno plačevanje parkirnine.
(2) Dovoljeni čas parkiranja in višina parkirnine v območju kratkotrajnega parkiranja (v nadaljevanju: modra cona) morata biti označena na dopolnili tabli prometnega znaka, ki označuje modro cono. Kolikor se na teh površinah plačuje parkirnina, se to ustrezno označi na znaku ali dopolnilni tabli. Vidno morajo biti označeni tudi parkomati.
(3) Voznik, ki parkira vozilo na javnih parkirnih površinah, na katerih je parkiranje časovno omejeno, parkiranje pa se ne plačuje, mora čas začetka parkiranja označiti na vidnem mestu armaturne plošče pod prednjim vetrobranskim steklom in po izteku dovoljenega časa vozilo odpeljati.
(4) Voznik, ki parkira vozilo na javnih parkirnih površinah, na katerih je uvedeno plačevanje parkirnine, mora parkiranje plačati in parkirni listek namestiti s prednjo stranjo (potrdilo o plačilu) na vidnem mestu armaturne plošče pod prednjim vetrobranskim steklom.
(5) Na javnih parkirnih površinah je parkiranje dovoljeno le znotraj označenih parkirnih površin in znotraj talnih označb.
(6) Nadzorni organi smejo pri izvajanju pooblastil za nujno potreben čas parkirati v nasprotju s tem členom.
(7) Za vozila invalidov s telesno okvaro, zaradi katere je njihovo gibanje oteženo in omejeno, in za vozila javnega zdravstva v času izvajanja dejavnosti, njihovo vozilo pa je označeno s parkirno karto za invalide, ne veljajo določila četrtega ali petega odstavka tega člena, razen če je s prometno signalizacijo drugače določeno.
(8) Na javnih parkirnih površinah, na katerih je parkiranje časovno omejeno, smejo časovno neomejeno parkirati vozila stanovalci, ki imajo stalno prebivališče neposredno ob območju časovno omejenega parkiranja in jim to piše v dovoljenju, nimajo pa garaž ali funkcionalnih zemljišč, kjer bi lahko puščali svoja vozila. V času parkiranja na območju časovno omejenega parkiranja morajo svoja vozila označiti z dovolilnico. Dovolilnica mora biti nameščena s prednjo stranjo na vidnem mestu armaturne plošče pod prednjim vetrobranskim steklom ali nalepljena na prednjem steklu.
18. člen
(rezervirane parkirne površine)
(1) Rezervirane parkirne površine so lahko:
– parkirne površine za potrebe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti, v primeru, da ti nimajo možnosti parkiranja izven javne prometne površine, njihova dejavnost pa je pogojena z uporabo motornega vozila;
– postajališča taksi vozil;
– površine za parkiranje in ustavljanje vozil oseb, ki imajo pravico uporabljati poseben znak – parkirno karto;
– parkirišča za stanovalce v območju za pešce;
– parkirišča za stanovalce;
– površine za parkiranje turističnih avtobusov;
– površine za parkiranje staršev, ki prevažajo otroke z otroškimi vozički;
– površine za razkladanje (in nakladanje) dostavnih vozil.
(2) Uporabo rezerviranih parkirnih površin iz prve alinee prvega odstavka tega člena nadzira uporabnik. Za te rezervirane parkirne površine plačujejo uporabniki komunalno takso in najemnino. Višina komunalne takse je določena v Odloku o komunalnih taksah v Mestni občini Kranj. Višina najemnine za rezervirane parkirne prostore je določena v ceniku najema poslovnih prostorov, garaž, pokritih parkirišč – boksov in odprtih parkirišč – boksov, ki ga sprejme župan.
19. člen
(upravljanje javnih parkirnih površin)
(1) Javne parkirne površine upravlja Mestna občina Kranj.
(2) Za pobiranje parkirnine lahko župan pooblasti samostojnega podjetnika ali gospodarsko družbo, ki jo izbere na osnovi javnega razpisa.
20. člen
(ustavitev in parkiranje)
(1) Ustavitev in parkiranje vozil sta prepovedana:
1. na parkirnih površinah, rezerviranih za taksi vozila;
2. na površinah, kjer se ovira dostop do transformatorske postaje ali do hidranta;
3. na zelenih površinah, otroških in drugih igriščih ter na drugih podobnih površinah;
4. na javni površini, kjer je z javnim pozivom ali signalizacijo prepovedano parkiranje ali sta ovirana vstop ali izstop z delovišč zaradi gradnje ali vzdrževalnih del ali na označenem prireditvenem prostoru zaradi izvedbe prireditve.
(2) Nadzorni organ ali izvajalec odvoza vozil smeta pri opravljanju svojih nalog za nujno potreben čas parkirati ali ustaviti na območju, kjer je to prepovedano, vendar morata pri tem uporabljati rumeno utripajočo luč na vozilu.
IV. AVTOBUSNA POSTAJA IN POSTAJALIŠČA
21. člen
(ustavitev avtobusov na avtobusni postaji)
(1) Začetna, končna in tranzitna postaja avtobusov medkrajevnega in primestnega prometa, ki vozijo v javnem linijskem cestnem prometu, je na glavni avtobusni postaji. Vozne smeri avtobusov na glavno avtobusno postajo in z nje določi pristojni organ.
(2) Upravitelj avtobusne postaje je dolžan o voznih smereh avtobusov obvestiti vse prevoznike, ki opravljajo javni prevoz.
(3) Vozne smeri, določene na podlagi prvega odstavka tega člena, so za avtobusne prevoznike obvezne.
(4) Dovoljeni čas postanka avtobusov na glavni avtobusni postaji ob prihodu in odhodu določa upravitelj glavne avtobusne postaje, vendar ta ne more biti daljši od 30 minut.
22. člen
(ustavitev avtobusov na avtobusnih postajališčih)
(1) Avtobusi medkrajevnega linijskega prometa smejo ustavljati na postajališčih mestnega avtobusnega prometa v skladu z voznim redom.
(2) Avtobusna postajališča se lahko uporabljajo tudi za postanke avtobusov, s katerimi se opravljata javni prevoz potnikov v prostem cestnem prometu in prevoz za lastne potrebe.
23. člen
(ustavitev avtobusov mestnega prometa)
Avtobusi mestnega prometa usklajujejo vozne rede na začetnih oziroma končnih postajah, ki so izven mesta. Na vmesnih postajališčih smejo avtobusi stati največ toliko časa, da potniki vstopijo in izstopijo iz avtobusa.
V. POSEBNE STORITVE NA JAVNIH PROMETNIH POVRŠINAH
1. Izvajanje komunalnih dejavnosti
24. člen
(zbiranje in odvoz odpadkov)
(1) Zbiranje in odvoz odpadkov morajo izvajalci in uporabniki organizirati tako, da čim manj ovirajo promet oziroma da ne ogrožajo prometa vozil, kolesarjev in pešcev.
(2) V času zbiranja in odvoza odpadkov so vozniki dolžni umakniti vozila s prostora, določenega za odlaganje posod za zbiranje odpadkov.
25. člen
(čiščenje prometnih površin)
(1) Strojno pranje prometnih površin se praviloma opravlja med 22. uro in 6. uro.
(2) Prometne površine, kjer je strojno pranje dovoljeno podnevi, določi pristojni organ, ki tudi določi čas, v katerem je te površine dovoljeno strojno prati.
(3) V času izvajanja zimske službe so vozniki dolžni umakniti vozila z javnih prometnih površin, na katerih se opravljajo pluženje, odstranjevanje in odvoz snega.
2. Posebna raba javnih prometnih površin
26. člen
(nalaganje in razlaganje tovora)
(1) Nalaganje in razlaganje tovora je treba praviloma opravljati izven javnih prometnih površin. Izjemoma se lahko opravlja tudi na javnih prometnih površinah, če s tem ni oviran promet. Če je vozilo ustavljeno na cesti zaradi nalaganja ali razlaganja tovora, ustavitev ne sme trajati dlje, kot je nujno potrebno.
Z nalaganjem ali razlaganjem tovora se ne sme onesnažiti cestae ali povzročiti čezmeren hrup.
Če je treba zaradi nalaganja ali razlaganja tovora vozilo ustaviti na pešpoti ali kolesarski poti, mora imeti voznik za to dovoljenje pristojnega organa.
(2) Pristojni organ lahko določi posamezne ceste, na katerih omeji čas dostave in odvoza ter največjo skupno maso vozil, s katerimi je dovoljena dostava in odvoz.
27. člen
(prepoved parkiranja tovornih vozil, avtobusov, priklopnikov, polpriklopnikov in bivalnih vozil)
Na javnih prometnih površinah je prepovedano parkiranje tovornih vozil, avtobusov, priklopnikov, priklopnih vozil in bivalnih vozil, če to ni posebej dovoljeno.
VI. ODVOZ VOZIL
28. člen
(odvoz nepravilno parkiranega vozila)
(1) Nadzorni organ odredi odvoz nepravilno parkiranega vozila na stroške lastnika z javne površine, razen na državni cesti zunaj naselja, če ugotovi:
1. da je vozilo parkirano na prehodu za pešce in na razdalji manj kot 5 m pred prehodom. Če so na vozišču pred prehodom parkirna mesta, mora biti prepoved iz te točke označena s predpisano označbo na vozišču;
2. da je vozilo parkirano na pločniku, pešpoti, kolesarski stezi, kolesarski poti, kolesarskem pasu ali na tirnicah. Če je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno parkiranje na pločniku, mora biti za pešce zagotovljen najmanj 1,60 m širok del pločnika, ki ne sme mejiti na vozišče;
3. da je vozilo parkirano na prehodu ceste čez železniško progo in na razdalji manj kot 15 m od najbližje železniške tirnice;
4. da je vozilo parkirano na križišču in na razdalji manj kot 15 m od najbližjega roba prečnega vozišča pred križiščem, razen če je drugače določeno s predpisano prometno signalizacijo;
5. da parkirano vozilo ovira normalen promet vozil na prometnem pasu, v podvozu, na mostu, nadvozu ali v križišču;
6. da je vozilo parkirano na označenem avtobusnem postajališču. Zaradi vstopanja ali izstopanja potnikov je dovoljena ustavitev na postajališču, ki je zunaj vozišča, če s tem ni oviran avtobusni promet;
7. da je vozilo parkirano na ozkem ali nepreglednem delu ceste (v ovinku, pod vrhom klanca ipd.)
8. da je vozilo parkirano na delu ceste, kjer je prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in neprekinjeno ločilno črto ali usmerjevalnim poljem na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m;
9. da je vozilo parkirano na mestu, na katerem vozilo zakriva postavljeni prometni znak;
10. da je vozilo parkirano na vozišču ceste zunaj naselja;
11. da je vozilo parkirano na smernem vozišču ceste v naselju z dvema ali več prometnimi pasovi;
12. da je vozilo parkirano na vseh prometnih in drugih javnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil (otok za pešce, pas za pešce ipd.);
13. da je vozilo parkirano na mestu, na katerem parkirano vozilo onemogoči vključitev v promet že parkiranemu vozilu ali onemogoči dovoz na dvorišče stavbe, do garaže, skladiščnega prostora ali drugega podobnega objekta ali do zasebnega zemljišča. Dovoz na dvorišče, v objekt ali k objektu, pred katerim sta prepovedana ustavitev ali parkiranje, mora biti na vhodu označen s predpisanim prometnim znakom, če so na vozišču pri vhodu označena parkirna mesta, pa tudi s predpisano označbo na vozišču;
14. da je vozilo parkirano na označenem parkirnem prostoru za invalide, razen za osebe iz četrtega odstavka 53. člena ZVCP;
15. da je vozilo parkirano na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom;
16. da vozilo ovira dostop do priključka na vodovodno omrežje (do hidranta). Prepoved mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo;
17. da je vozilo parkirano v območju umirjenega prometa ali v območju za pešce, razen kjer je to izrecno dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo;
18. da je vozilo parkirano na kraju, kjer je to prepovedano s pravilnikom o prometni signalizaciji;
19. da je vozilo parkirano v območju za pešce brez ustrezne dovolilnice, začasnega dovoljenja oziroma vstopne karte ali v nasprotju z lokacijo parkiranja, določeno na dovolilnici, začasnem dovoljenju oziroma vstopni karti ali da je voznik prekoračil dostavni čas v območju za pešce;
20. da je vozilo parkirano na parkirnem prostoru za taksiste in ni pravilno označeno;
21. da parkirano vozilo ovira dostop do transformatorske postaje;
22. da parkirano vozilo ovira dostop komunalni službi do prostora, določenega za odlaganje posod za zbiranje odpadkov;
23. da je vozilo parkirano na območju, kjer je uporaba ceste, njenega dela ali javnih parkirnih površin omejena z javnim pozivom zaradi zimske službe, rednih vzdrževalnih del, čiščenja, vzdrževanja prometne opreme in signalizacije, javnih prireditev in podobno;
24. da je vozilo parkirano na zelenih površinah, otroškem ali drugem igrišču oziroma na javni prometni površini, ki ni namenjena prometu vozil (otok za pešce, pas za pešce in podobno).
(2) Vse stroške zavarovanja in odvoza nosi tisti, ki je oviro povzročil. Če je ovira vozilo in ni mogoče ugotoviti, kdo ga je pustil, mora stroške poravnati lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da mu je bilo neupravičeno odvzeto.
29. člen
(pokvarjena, izločena ali poškodovana vozila)
(1) V primeru, ko nadzorni organ ugotovi, da je pokvarjeno, izločeno ali poškodovano vozilo na javni prometni površini ali drugih delih ceste ali na zemljišču ob njej, namesti na tako vozilo pisno odredbo, s katero naloži lastniku vozila, da ga odstrani v roku treh dni od dneva izdaje odredbe. Pokvarjeno ali v prometni nesreči poškodovano vozilo mora oseba takoj umakniti z vozišča ali z dela ceste, na katerem ovira ali ogroža druge udeležence cestnega prometa, z drugih delov ceste pa najkasneje v 12 urah.
(2) Če lastnik ne odstrani vozila v času iz prejšnjega odstavka, ga na njegove stroške odstrani pristojni izvajalec. Pritožba zoper odredbo o odvozu vozila ne zadrži njene izvršbe. Po poteku treh mesecev od odvoza vozila se vozilo lahko uniči. Stroški, povezani z odvozom, hrambo in razgradnjo vozila, bremenijo lastnika vozila.
30. člen
(zapuščena vozila)
(1) Na javni prometni površini, na zemljišču ob njej ali na drugi javni površini je prepovedano puščati zapuščena vozila.
(2) V primeru, ko nadzorni organ ugotovi, da je zapuščeno vozilo na javni prometni površini, na zemljišču ob njej ali na drugi javni površini, namesti na zapuščeno vozilo pisno odredbo, s katero naloži lastniku vozila, da ga odstrani v roku treh dni od dneva izdaje odredbe.
(3) V primeru, ko je vozilo po preteku roka še vedno na javni prometni površini, na zemljišču ob njej ali na drugi javni površini, odredi nadzorni organ odvoz vozila in hrambo na varovanem prostoru. Pritožba zoper odredbo o odstranitvi vozila ne zadrži njene izvršbe. Stroški, povezani z odvozom, hrambo in razgradnjo vozila, bremenijo lastnika vozila.
(4) Če lastnik ne odstrani zapuščenega vozila v treh dneh, ga odstrani pristojni izvajalec. Nadzorni organ odredi odvoz vozila na stroške proračuna Mestne občine Kranj. Pritožba zoper odredbo o odvozu vozila ne zadrži njene izvršbe. Po treh mesecih se tako vozilo lahko uniči. Stroški, povezani z odvozom, hrambo in razgradnjo vozila, bremenijo lastnika vozila.
(5) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se lahko odredi takojšnji odvoz vozila, ki je na brežinah oziroma v strugi vodotoka ali na drugih površinah, če po presoji nadzornega organa pomeni nevarnost za onesnaževanje okolja ali ogroža varnost ljudi in premoženja.
(6) Če se na kraju samem ugotovi, da je zapuščeno vozilo očitno zavrženo in predstavlja manjšo ali neznatno vrednost oziroma gre le še za ostanke vozila (deli vozila, vozilo je nepopolno, dotrajano ali poškodovano), se vozilo da v razgradnjo ali uniči kot kosovni odpadek, na podlagi odredbe, ki jo izda nadzorni organ.
31. člen
(postopek odvoza vozila)
(1) Nadzorni organ ali izvajalec odvoza vozil mora vsako vozilo, ki se namerava odpeljati s pajkom, pred pričetkom odvoza fotografirati in v zapisnik napisati kratek opis stanja vozila.
(2) Če voznik ali lastnik vozila želi odstraniti vozilo potem, ko je nadzorni organ že pozval pooblaščenega izvajalca, da odstrani vozilo, vozilo pa se še ni pričelo nalagati na pajka oziroma je pajek oddaljen manj kot 5 m od vozila, za katero je bil odrejen odvoz, mora voznik ali lastnik plačati 25 odstotkov predpisane cene odvoza vozil.
(3) Če se je vozilo že pričelo nalagati na pajka, vendar še ni naloženo (nameščene klešče na pnevmatike ali nameščena gred na vozilo), mora voznik ali lastnik vozila plačati 50 odstotkov predpisane cene odvoza vozil.
(4) Ko je vozilo naloženo na pajka (s pnevmatikami se dotakne prostora za nakladanje na pajku ali dvignjena gred), se šteje, da je odvoz vozila izvršen, zato mora voznik ali lastnik vozila plačati 100 odstotkov predpisane cene odvoza vozil.
(5) Storilec prekrška mora stroške storitve odvoza poravnati na kraju prekrška z gotovino ali s plačilno kartico izvajalcu odvoza vozil. Izvajalec odvoza ima pridržno pravico na vozilu, ki je v postopku odstranjevanja ali je bilo odstranjeno, dokler ni plačana cena storitve.
(6) Podrobnejši postopek odvoza vozila in druge pogoje določa pravilnik o odvozu vozil, ki ga izda župan.
32. člen
(odvoz vozila)
(1) Odvoz in hrambo vozil izvaja pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je registriran za opravljanje take dejavnosti in ga za izvajanje odvoza na podlagi javnega razpisa, razen izrednega prevoza večjih vozil, pooblasti župan.
(2) Ceno za odvoz vozil določi na predlog izvajalca župan z odredbo, razen za ceno izrednega prevoza večjih vozil (tovorna vozila, avtobusi, bivalna vozila, večji kombiji ipd.). Cena za izredni prevoz večjih vozil se zaračuna storilcu prekrška po dejanskih stroških izvajalca tovrstnih odvozov vozil.
(3) Nadzorni organ odreja odvoz vozil ob delavnikih od 7. do 19. ure. Odvoz vozil odreja tudi v nočnem času, ob sobotah, nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih, vendar v tem primeru zavezanec plača 30 odstotkov več, kot je določeno v ceniku.
33. člen
(hramba in vrnitev vozil)
(1) Odstranjeno vozilo se hrani na varovanem prostoru pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku, pooblaščenem za odvoz vozil, dokler lastnik ne prevzeme vozila, vendar največ 3 mesece od odvoza vozila. Stroški, povezani z odvozom, hrambo in razgradnjo vozila, bremenijo lastnika vozila. Vozilo se vrne lastniku ali vozniku na podlagi listine ali drugega ustreznega dokazila, s katerim dokazuje lastništvo, in po plačilu stroškov odvoza in hrambe ter globe, če gre za prekršek tujca. Za vozila, ki niso prevzeta v 30 dneh od odvoza, se objavi javni razglas o odvozu vozil na oglasni deski organa nadzora.
(2) V primeru, da lastnik ne prevzame vozila v 3 mesecih od odvoza vozila, se šteje, da je vozilo brez lastnika in da je lastnik vozilo opustil. Lastninsko pravico na tem vozilu pridobi Mestna občina Kranj, ki vozilo proda, iz kupnine pa se poravnajo stroški odvoza in hrambe vozila. Izvajalec odvoza skupaj z nadzornim organom po 3 mesecih komisijsko odpre tako vozilo. O odpiranju se napiše poseben zapisnik, v katerem se navedejo posebnosti, zaradi kasnejšega ugotavljanja storilca prekrška.
(3) Izvajalec odvoza vozil mora nadzornemu organu sporočiti podatke o prevzemniku vozila, najkasneje naslednji delovni dan.
VII. PRISOTNOST ŽIVALI V PROMETU
34. člen
(uporaba vprežnih vozil)
Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno puščati vprežnih vozil in vprežnih živali brez nadzora.
35. člen
(jezdne živali na javni prometni površini)
(1) Jezdeci smejo uporabljati javne prometne površine za ježo le s posebnim dovoljenjem pristojnega organa, v katerem se določijo pogoji za ježo na javnih prometnih površinah.
(2) Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno puščati jezdnih živali brez nadzora.
36. člen
(domače živali na javni prometni površini)
Živali ob cestah in na drugih prometnih površinah morajo biti pod nadzorom ali zavarovane tako, da same ne morejo priti na cesto ali drugo prometno površino.
VIII. VARSTVO CEST IN OKOLJA
37. člen
(ustavljeno vozilo, hrup, onesnaževanje okolja)
(1) Ogrevanje motornih vozil na mestu pred pričetkom vožnje je prepovedano v strnjenih naseljih Mestne občine Kranj.
(2) Pri uporabi motornih vozil mora lastnik vozila preprečiti nepotreben hrup (vožnja brez glušnikov ali s pregorelimi glušniki) in nedovoljene emisije izpušnih plinov.
IX. VARSTVO UDELEŽENCEV V PROMETU
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
38. člen
(1) Za načrtovanje in uveljavljanje nalog na področju vzgoje in preventive v cestnem prometu je ustanovljen Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: svet).
(2) Mestna občina Kranj lahko z eno ali več občinami ustanovi svet kot skupni organ.
X. DRUGI VARNOSTNI UKREPI
39. člen
(polje preglednosti)
(1) Da bi bil zagotovljen nemoten in varen promet, je v bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo (pregledni trikotnik) ali na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) prepovedano saditi drevje, visoke poljske kulture, grmičevja, postavljati predmete ali storiti karkoli drugega, kar bi zmanjševalo in oviralo preglednost ceste ali železniške proge (polje preglednosti).
(2) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti ali zaradi prometne varnosti na zahtevo občinskega inšpektorja odstraniti ovire.
(3) Občinski inšpektor lahko odredi znižanje ograj ali živih mej, obrez dreves, znižanje in zoženje drugih ovir, če tak ukrep narekuje nepreglednost ceste, križišča ali varnost prometa.
(4) Če lastnik oziroma uporabnik zemljišča ovire ne odstrani, jo na njegove stroške odstrani izvajalec vzdrževanja občinskih cest.
(5) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in pristojni organ v skladu s predpisi.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju pristojnega organa o varovalnem pasu ceste.
XI. NADZOR
40. člen
(opravljanje nadzora)
Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o ureditvi prometa nadzira nadzorni organ.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
41. člen
Z globo v višini 10.000 SIT se kaznuje za prekršek voznik, lastnik vozila, lastnik živali ali jezdec:
1. če ustavi ali parkira vozilo v nasprotju z določbami prvega, drugega, tretjega, petega ali šestega odstavka 8. člena tega odloka,
2. če ravna v nasprotju z določbo 13. člena tega odloka,
3. če ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom 14. člena tega odloka,
4. če ravna v nasprotju s 17. členom tega odloka,
5. če ustavi ali parkira vozila v nasprotju s prvo ali drugo točko prvega odstavka 20. člena tega odloka,
6. če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 24. člena tega odloka,
7. če ne umakne vozila z javnih prometnih površin, na katerih se opravljajo pluženje, odstranjevanje in odvoz snega, kot to določa tretji odstavek 25. člena tega odloka,
8. če ravna v nasprotju z določbo 34. člena tega odloka,
9. če ravna v nasprotju z določbo 35. člena tega odloka,
10. če ravna v nasprotju z določbo 36. člena tega odloka.
42. člen
Z globo v višini 30.000 SIT se kaznuje za prekršek voznik:
1. če ravna v nasprotju z določbami 6. člena tega odloka,
2. če ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom 7. člena tega odloka,
3. če ravna v nasprotju s tretjo ali četrto točko prvega odstavka 20. člena tega odloka,
4. če ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom 21. člena tega odloka,
5. če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 22. člena tega odloka,
6. če ravna v nasprotju s 23. členom tega odloka,
7. če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 27. člena tega odloka.
43. člen
Z globo v višini 60.000 SIT se kaznuje za prekršek voznik ali lastnik oziroma uporabnik zemljišča:
1. če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 7. člena tega odloka,
2. če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 8. člena tega odloka,
3. če ravna v nasprotju z določili 15. člena tega odloka,
4. če ravna v nasprotju z določbami 37. člena tega odloka,
5. če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 39. člena tega odloka.
44. člen
1. Z globo v višini 60.000 SIT se kaznuje za prekršek imetnik, ki namerno začasno ali trajno odtuji tehnični pripomoček za upravljanje sistema fizične zapore oziroma z njim omogoči vstop na območje za pešce nekomu, ki za vstop ni pridobil dovoljenja, pristojni organ pa mu z dnem izdaje odločbe onemogoči njegovo funkcioniranje.
2. Z globo v višini 60.000 SIT se kaznuje za prekršek oseba, ki namerno, zaradi neupoštevanja prometne signalizacije ali neupoštevanja navodil poškoduje naprave in opremo sistema fizične zapore. Povrniti mora tudi nastalo škodo.
45. člen
Z globo v višini 300.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik:
1. če ravna v nasprotju z določbami 6. člena tega odloka,
2. če ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom 7. člena tega odloka,
3. če ravna v nasprotju z določbami 15. člena tega odloka,
4. če ravna v nasprotju z drugim ali četrtim odstavkom 21. člena tega odloka,
5. če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 22. člena tega odloka,
6. če ravna v nasprotju z določbo 23. člena tega odloka,
7. če ravna v nasprotju z določbami 27. člena tega odloka,
8. če ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka 32. člena tega odloka,
9. če ravna v nasprotju z določbami 37. člena tega odloka,
10. če ravna v nasprotju z določbami 39. člena tega odloka.
Z globo 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 2/01, 79/01 in 101/02).
47. člen
(1) Predpisi na podlagi tega odloka morajo biti izdani v enem letu od uveljavitve tega odloka.
(2) Kolikor v določbah tega poglavja ni drugače določeno, se predpisi, izdani na podlagi Odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 2/01, 79/01 in 101/02), uporabljajo do izdaje predpisov, določenih v tem odloku, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom.
48. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 34401-0008/2005-46/04
Kranj, dne 30. marca 2005.
Župan
Mestne občine Kranj
Mohor Bogataj, univ. dipl. org. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti