Uradni list

Številka 31
Uradni list RS, št. 31/2005 z dne 25. 3. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 31/2005 z dne 25. 3. 2005

Kazalo

1059. Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji, stran 2992.

Na podlagi 44. člena odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04), določil odloka o načinu izvajanja go­spodarske javne službe čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 58/99 in 11/02), določil koncesijske pogodbe za opravljanje gospodarske javne službe čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne občine Murska Sobota z dne 9. 9. 2002 in 40. člena statuta javnega podjetja Komunala d.o.o., št. 013-1/01 z dne 24. 4. 2001 in spremembe statuta javnega podjetja Komunala d.o.o. z dne 29. 10. 2001 je Nadzorni svet javnega podjetja Komunala d.o.o. na seji dne 10. 3. 2005 sprejel
T E H N I Č N I P R A V I L N I K
o javni kanalizaciji
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) se urejajo smernice za projektiranje in gradnjo javne kanalizacije, tehnični normativi za priključevanje na javno kanalizacijo, način ugotavljanja stopnje onesnaženosti odpadne vode, način zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in nadzora javne kanalizacije, soglasij za gradnjo kanalizacije in za priključitev nanjo.
Ta pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju, upravnem postopku za upravljavca in za uporabnike javne kanalizacije.
2. člen
Posamezni izrazi in pojmi, uporabljeni v tem pravilniku imajo enak pomen, kot je to opredeljeno v odloku o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04).
3. člen
Javna kanalizacija obsega:
– zbirne kanale z revizijskimi jaški in kontrolnimi jaški,
– mrežo sekundarnih kanalov z vstopnimi jaški in požiralniki,
– peskolove, lovilce olj in maščob na javnih površinah,
– razbremenilnike visokih voda,
– črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode,
– male komunalne čistilne naprave,
– druge objekte in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javnega kanalizacijskega sistema.
4. člen
Notranja kanalizacija obsega:
– vertikalno in horizontalno kanalizacijo v stavbi,
– naprave za akumulacijo, prečrpavanje, nevtralizacijo in čiščenje odpadnih voda enega uporabnika,
– spojni kanal, kontrolni jašek na spojnem kanalu,
– čistilna naprava za predčiščenje.
Notranja kanalizacija so objekti in naprave, ki služijo za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda samo enemu uporabniku in so priključeni na javno kanalizacijo, ali se praznijo s cisterno.
Notranja kanalizacija je praviloma priključena na javno kanalizacijo po spojnem kanalu v najbližji revizijski jašek.
V predelih, kjer sta zgrajena ločena kanalizacijska sistema za zbiranje komunalnih in padavinskih voda, mora biti notranja kanalizacija zgrajena tako, da se padavinske vode odvajajo po ločenem spojnem kanalu v javno kanalizacijo za odvajanje samih padavinskih voda.
5. člen
Drugi izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
– hišna kanalizacija je kanalizacija v stavbi,
– spojni kanal je kanal od stavbe do priključka na javno kanalizacijo,
– priključek je mesto priključitve spojnega kanala na javno kanalizacijo,
– kontrolni jašek je jašek na spojnem kanalu za meritve pretokov in jemanje vzorcev,
– kanal je cevovod za odpadno vodo,
– revizijski jašek je jašek na notranji ali javni kanalizaciji za opravljanje nadzora vzdrževalnih del,
– podslapje je vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev višinske razlike v kanalu ali na priključku,
– kaskada je prelivna stopnica v kanalu,
– zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo padavinskih voda,
– razbremenilnik je jašek za regulacijo vtoka padavinskih voda v javno kanalizacijo,
– peskolov je jašek za izločanje peska iz odpadnih voda,
– črpališče je objekt za prečrpavanje odpadnih voda,
– čistilna naprava, je objekt za primarno, sekundarno in terciarno čiščenje odpadnih voda,
– čistilna naprava za predčiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je zgrajena z namenom, da se iz odpadnih voda popolnoma ali delno izločijo tiste škodljive snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni kanalizaciji in je nameščena praviloma pred priključkom na javno kanalizacijo.
II. SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADITEV JAVNE KANALIZACIJE
6. člen
Pri načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega pravilnika in smernice, ki jih opredeljujejo veljavni standardi in smernice, ki jih določi izvajalec javne službe.
Pri projektiranju in izgradnji kanalizacije je potrebno zagotoviti takšno izvedbo, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije.
7. člen
Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo ustrezne cevi, ki ustrezajo tehničnim predpisom in veljavnim standardom ter morajo biti vodotesne, med katere spadajo naslednje vrste cevi:
– jeklene,
– cementne brez azbestnih vlaken,
– specialne betonske s tesnilom,
– plastične,
– keramične.
Za gradnjo kanalov notranje kanalizacije je dovoljeno uporabljati poleg zgoraj navedenih tudi litoželezne cevi, ki morajo biti vodotesne in ustrezati tehničnim predpisom ter veljavnim standardom.
V primeru, da se kanal betonira na mestu ali montira iz elementov, morajo biti stene takega kanala zglajene do črnega sijaja.
8. člen
Najmanjši dovoljeni profil javne kanalizacije je Ø 200 mm, najmanjši dovoljeni profil spojnega kanala pa Ø 150 mm.
9. člen
Najmanjši dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost pretoka v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. Največji dovoljeni padec kanala javne kanalizacije je 6%.
10. člen
Kadar zaradi terenskih razmer ne bi bilo mogoče zgraditi kanala z največjim dovoljenim padcem, se v revizijskem jašku zgradi kaskada. Kadar je razlika med priključnim in glavnim kanalom večja od 1 m, se mora zgraditi podslapje dimenzionirano na sušni pretok. Podslapje se zgradi na zunanji ali notranji strani revizijskega jaška z vertikalno cevjo in iztočnim lokom 90°.
11. člen
Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na posteljico iz ustreznega materiala debeline 10 cm.
Cevi za kanale javne kanalizacije ali spojni kanal se morajo zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega računa.
12. člen
Na kanalu morajo biti revizijski jaški za potrebe vzdrževanja. Največja dovoljena razdalja med jaški je enaka stokratnemu premeru cevi. Revizijski jašek se mora zgraditi na vseh mestih spremembe smeri, profila ali padca kanala.
Revizijski jašek se zgradi iz montažnih elementov ali zabetonira na mestu samem iz vodotesnega betona. Tlorisna dimenzija jaška na kanalu javne kanalizacije je najmanj 80 x 80 cm ali Ø 80 cm, na spojnem kanalu pa najmanj 60 x 60 cm ali Ø 60 cm. Nosilnost pokrova na jaških, zgrajenih na voznih površinah mora biti najmanj 15 t, na ostalih površinah pa najmanj 5 t. Pokrov na jašku, ki je zgrajen na poplavnem terenu, ne sme biti perforiran.
13. člen
Na spojnem kanalu za odvod padavinskih voda z utrjenih površin v javno kanalizacijo mora biti zgrajen peskolov, ki mora biti dimenzioniran tako, da je največja hitrost pretoka skozi peskolov 0,2 m/s.
14. člen
Kjer obstaja možnost onesnaženja odpadnih voda z olji, maščobami (delavnice, garaže, pralne ploščadi, kuhinje, parkirišča…) mora biti pred priključkom na javno kanalizacijo zgrajen lovilec olj oziroma maščob.
Kjer obstaja možnost, da bi zaradi okvar ali drugih vzrokov lahko odtekla v javno kanalizacijo taka odpadna voda, ki bi lahko povzročila okvaro javne kanalizacije ali porušila režim na čistilni napravi, mora biti zgrajena notranja kanalizacija tako, da je možno odvod v javno kanalizacijo trenutno zaustaviti.
15. člen
Izvajalec javne kanalizacije ni odgovoren za posledice nepravilno izvedene notranje kanalizacije, kot je npr. neposredna priključitev stavbe, ki je pod nivojem pokrovov revizijskih jaškov na javni kanalizaciji idr.).
Izvajalec javne kanalizacije mora zagotoviti odvodnjavanje pritličja ne pa tudi odvodnjavanje kletnih prostorov. Kletni prostori se odvodnjavajo preko črpališča.
16. člen
Komunalni vodi (telekomunikacijski ali električni vodi, drugi vodi, vodovod, toplovod, plinovod itd.), ki potekajo vzporedno s kanalom javne kanalizacije, morajo biti odmaknjeni najmanj 1 m od kanala oziroma v skladu s predpisi. Kadar tega ni mogoče zagotoviti, se odmik za vsak primer posebej dogovori z izvajalcem javne službe.
17. člen
Vsak novo zgrajeni kanal mora biti preizkušen na vodotesnost. O preizkusu vodotesnosti se zapiše zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik izvajalca javne službe in nadzorni organ investitorja.
18. člen
Gradbena dela pri gradnji javne kanalizacije lahko opravi le zato usposobljeni izvajalec, ki je registriran za tovrstne gradnje.
19. člen
Izvajalec gradnje javne kanalizacije ali spojnega kanala mora priglasiti gradnjo najmanj osem dni pred pričetkom izvajanja del izvajalcu javne službe.
20. člen
Izvajalec gradnje objektov in naprav javne kanalizacije mora v skladu s 15. členom odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04) predati zgrajene objekte in naprave v upravljanje izvajalcu javne službe, le-ta pa jih mora prevzeti v upravljanje in jih vnesti v kataster javne kanalizacije.
Ob predaji objektov in naprav javne kanalizacije mora predložiti izvajalcu javne službe:
– vso dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja s področja graditve objektov,
– investicijsko dokumentacijo s podatki o vrednosti osnovnega sredstva,
– dokumentacijo s podatki o vgrajenem materialu ter predvideni življenjski dobi naprav in objektov,
– potrdila o vpisu služnosti v zemljiško knjigo za vsa zemljišča, na katerih se nahaja javna kanalizacija, razen tam kjer je lastnik zemljišča tudi investitor,
– vso ostalo dokumentacijo s podatki o številu priključkov, količini in kvaliteti odpadne vode, prispevnih površinah, dnevnih ter sezonskih konicah…
– Za upravljanje javne kanalizacije se mora skleniti pogodba o upravljanju in uporabi infrastrukturnih objektov in naprav.
III. SOGLASJA
21. člen
Investitor, ki namerava graditi kakršnokoli stavbo ob javni kanalizaciji ali kdor namerava posegati v teren ob javni kanalizaciji, se mora ravnati v skladu s 16. in 17. členom odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04).
22. člen
Investitor ali lastnik stavbe, ki se namerava priključiti na javno kanalizacijo ali še ni priključen, pa je na njegovem območju javna kanalizacija že izgrajena, se mora ravnati v skladu s 18. ali 19. členom odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04).
23. člen
Na podlagi pisne vloge investitorja ali uporabnika, izvajalec javne službe izdaja soglasja, pogoje, smernice za načrtovanje in mnenja v skladu z določili zakona o graditvi objektov, zakona o urejanju prostora ali drugega veljavnega predpisa:
– k prostorskim aktom,
– h gradbenemu in enotnemu gradbenemu dovoljenju,
– k začasnemu priključku,
– za posege v prostor, kjer poteka javna kanalizacija,
– za priključitev na javno kanalizacijo,
– ali v drugih primerih določenih s predpisi.
24. člen
Soglasje, pogoje, smernice za načrtovanje in mnenja izvajalec javne službe izda v roku predpisanim z veljavnim zakonom o graditvi objektov, zakonom o urejanju prostora ter v skladu z tretjim in četrtim odstavkom 18. člena odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04) in ob upoštevanju 17. člena pravilnika o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije (Uradni list RS, št. 45/04).
25. člen
V pogojih se zlasti podrobneje opredeli:
– možnosti in tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijo,
– koto priključitve in druge tehnične pogoje priključitve,
– zahteva o ureditvi predčiščenja in izgradnji kontrolnega jaška,
– pogoje glede posegov na obstoječo javno kanalizacijo,
– pogoje, katerim mora ustrezati odpadna voda za izpust v javno kanalizacijo,
– postopek za neposredno priključitev na javno kanalizacijo.
IV. PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO KANALIZACIJO
26. člen
Vsaka zgrajena stavba in urejena površina ob stavbi, ki leži na področju, kjer je zgrajena javna kanalizacija ali, kjer nastajajo odpadne vode, mora biti priključena na javno kanalizacijo.
Lastniki ali najemniki stavb in urejenih površin ob stavbah so dolžni poskrbeti za priključitev na javno kanalizacijo v skladu z odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04), s tem pravilnikom in pod pogoji, ki jih opredeli izvajalec javne službe.
27. člen
Za priključitev stavbe in urejenih zunanjih površin na javno kanalizacijo mora uporabnik poleg prijave za priključitev, ki vsebuje tudi:
– mapno kopijo z vrisanim objektom ali gradbeno dovoljenje z vrisanim komunalnimi vodi,
– listino o lastništvu (ZK izpisek ali kupoprodajna pogodba…),
– potrdila o poravnanih finančnih obveznostih,
z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o pogojih in načinu uporabe javne kanalizacije.
28. člen
Priključek na javno kanalizacijo je lahko stalen ali začasen.
Začasen priključek se izvede pri začasnih objektih (gradbišča, delovišča, javne prireditve, naravne in druge nesreče…).
V vseh ostalih primerih se zgradi stalen priključek.
Začasni priključek se ukine ob prenehanju potrebe. Stalni priključek se ukine samo v primeru rušitve stavbe.
Uporabnik mora zahtevo za odjavo priključka posredovati v pisni obliki izvajalcu javne službe. Prekinitev priključka izvede usposobljeni izvajalec gradbenih del na stroške uporabnika.
29. člen
Za vsako stavbo ali sklop stavb na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo.
30. člen
Smatra se, da je priključek izveden, ko izvajalec javne službe opravi pregled spojnega kanala in priključek ter ugotovi ustreznost izvedbe. Svoje izvedbe dokumentira v obrazcu prijave.
V primeru, da spojni kanal ni zgrajen v skladu z izdanim soglasjem in določil tega pravilnika, se priključitev odloži, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.
31. člen
Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v javno kanalizacijo. Na trasi javne kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje.
Prav tako ni dovoljeno posegati v notranjo kanalizacijo drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijo.
32. člen
Spremembe dimenzije priključka, trase, merilnega mesta in izvedba dodatnega priključka se obravnava na enak način kot, da gre za nov priključek na javno kanalizacijo.
33. člen
Uporabniki iz 22. člena odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04) morajo zagotoviti predčiščenje tehnološke vode in zgraditi kontrolni jašek, za katerega si morajo pred projektiranjem notranje kanalizacije pridobiti od izvajalca javne službe smernice za izgradnjo kontrolnega jaška.
34. člen
Uporabniki, ki zbirajo odpadne vode v greznicah, se morajo ravnati v skladu z 28., 29. in 30. členom odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04) ter 26. členom tega pravilnika.
V. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE LAHKO ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJO
35. člen
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati samo take odpadne vode, ki ne vplivajo škodljivo na naprave za odvod in čiščenje odpadnih voda in na njihovo delovanje.
Poleg tega morajo odpadne vode ustrezati zahtevam uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96 in 21/03) in uredb o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz objektov in naprav za posamezne panoge ali dejavnosti (Uradni list RS, št. 35/96 in 10/99) ter zahtevam tega pravilnika.
36. člen
Odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo sme vsebovati škodljive in nevarne snovi v mejnih koncentracijah, ki jih predpisuje veljavna uredba o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.
37. člen
Za doseganje mejnih vrednosti parametrov odpadne vode se odpadna voda ne sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo.
Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.
38. člen
Odpadne vode iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih ustanov morajo biti pred izpustom v javno kanalizacijo dezinficirane.
39. člen
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati odpadne vode in odlagati odpadkov, ki jih navaja 23. člen odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04).
40. člen
Lastnik ali upravljavec urejenih površin iz katerih se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in je onesnažena z usedljivimi ali plavajočimi snovmi, mora tako vodo pred iztekom v javno kanalizacijo mehansko čistiti.
41. člen
Tehnološke odpadne vode pri katerih dejanski parametri presegajo mejne vrednosti parametrov odpadne vode za iztok v javno kanalizacijo, morajo biti pred iztokom v javno kanalizacijo nevtralizirane ali prečiščene na dovoljeno obremenitev.
42. člen
Za vtoke, ki poškodujejo delovanja čistilne naprave, predvsem v biološkem reaktorju, se stroški, ki se ugotovijo pri sanaciji nastalega stanja zaračunajo direktno povzročitelju takšnega izpusta.
VI. UGOTAVLJANJE STOPNJE ONESNAŽENOSTI ODPADNE VODE
43. člen
Lastnosti odpadnih voda se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev odpadne vode.
Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v tehnološkem postopku proizvodnje ali uporabljajo večje količine čistilnih sredstev, morajo v skladu s predpisi redno izvajati preiskave fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti odpadnih voda.
Odvzem in analiziranje vzorcev lahko opravlja samo zato pooblaščeni izvajalec.
Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo morajo ravnati v skladu z tretjim odstavkom 33. člena odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04).
44. člen
Vzorčenje se izvaja skladno s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00 in 106/01).
45. člen
Pri uporabnikih javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v tehnološkem postopku (v nadaljnjem besedilu: tehnološka odpadna voda), se ugotavlja faktor onesnaženosti odpadne vode. Faktor onesnaženosti je razmerje med onesnaženostjo tehnološke odpadne vode in med onesnaženostjo komunalne odpadne vode.
Faktor onesnaženosti je eno od meril za določitev cene za čiščenje odpadne vode s prekomerno onesnaženostjo.
46. člen
Na vsakem iztoku tehnološke odpadne vode v javno kanalizacijo mora biti zgrajen kontrolni jašek.
Izvajalcu javne službe kakor tudi pooblaščenemu izvajalcu monitoringa odpadne vode morajo uporabniki javne kanalizacije omogočiti neomejen dostop do kontrolnega jaška, v katerem se meri količina odpadne vode in se opravljajo odvzemi odpadne vode za analize.
47. člen
Za izračun faktorja onesnaženosti tehnološke odpadne vode se uporablja naslednja formula:
    V formuli uporabljeni simboli pomenijo:
 
F =        faktor onesnaženosti odpadne vode
Ut =       usedljivost tehnološke odpadne vode po Imhoffu v 30.minutah
Uk =       usedljivost komunalne odpadne vode po Imhoffu v 30. minutah, ki
           je določena kot konstanta 20 ml/l/30 min.
KPKt =     kemijska potreba po kisiku tehnološke odpadne vode s K
           bikromatom
KPKk =     kemijska potreba po kisiku komunalne odpadne vode s K
           bikromatom, ki je določena kot konstanta 700 mg O(2)/l
St(t) =    strupenost tehnološke odpadne vode kot faktor razredčenosti, da
           odpadna voda ne deluje več zaviralno na razvoj testnih
           organizmov
St(k) =    strupenost komunalne odpadne vode kot faktor razredčenosti, da
           odpadna voda ne deluje več zaviralno na razvoj testnih
           organizmov
Kt =       vsebnost težkih kovin in drugih nevarnih snovi v tehnološki
           odpadni vodi, ki presegajo mejne parametre za iztok v
           kanalizacijo po določilih uredbe o emisiji snovi in toplote pri
           odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št.
           35/96 in 21/03)
Kk =       mejna vrednost težkih kovin in drugih nevarnih snovi po
           določilih uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
           odpadnih vod iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96 in
           21/03)
BPK(5k) =  biološka poraba kisika za komunalne odpadne vode, ki je določena
           kot konstanta 400 mg O(2)/l
BPK(5t) =  biološka poraba kisika za tehnološke odpadne vode
Kadar je obremenjenost tehnološke odpadne vode po posameznem kriteriju manjša kot je določeno za komunalno odpadno vodo, se ulomek ne izračunava. Kriteriji se seštevajo in se zaokrožijo na tri decimalke.
48. člen
Stroški čiščenja tehnološke odpadne vode se po ugotovitvi faktorja onesnaženosti izračunajo na sledeč način: cena za enoto čiščenja komunalne odpadne vode x faktor onesnaženosti tehnološke odpadne vode x izmerjena količina tehnološke odpadne vode = je strošek čiščenja tehnološke odpadne vode.
49. člen
Za izračun faktorja onesnaženosti tehnološke odpadne vode se uporabljajo podatki pridobljeni s predpisanim obratovalnim monitoringom za preteklo koledarsko leto, ki ga je zavezanec za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda dolžan dostavi upravljavcu javne kanalizacije najkasneje do 31.3. za preteklo leto (letno poročilo).
50. člen
Izračunan faktor onesnaženosti tehnološke odpadne vode se uporablja za obračun stroškov za čas dokler niso znani podatki iz nove meritve.
51. člen
Podatki iz kontrolne analize se za izračun korekcije faktorja onesnaženosti uporabijo samo takrat, če so mejne vrednosti višje kot pri analizi iz predpisanega obratovalnega monitoringa.
Tako korigiran faktor onesnaženosti se lahko uporablja za obračun stroškov čiščenja tehnološke odpadne vode do naslednje redne analize.
52. člen
V primeru okvar na napravah posameznega uporabnika javne kanalizacije, kadar gre za tehnološko odpadno vodo, ki bi lahko povzročile izpust tehnološke odpadne vode v javno kanalizacijo, ki ne ustreza določbam tega pravilnika, se opravijo izredne analize.
Take analize se opravijo na stroške uporabnika javne kanalizacije.
V takih primerih se tudi takoj obvesti pristojno inšpekcijo.
VII. ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNE IN NOTRANJE KANALIZACIJE
53. člen
Izvajalec javne službe je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje in nadzor delovanja in uporabe javne kanalizacije.
Nadzor uporabe javne kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja notranje kanalizacije.
O obratovanju, vzdrževanju in nadzoru objektov javne kanalizacije vodi izvajalec javne službe ustrezno evidenco.
54. člen
Pri vzdrževanju javne kanalizacije zagotavlja izvajalec javne službe sledeče:
– tekoči nadzor na objektih in napravah javne in notranje kanalizacije, ki obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov in spojnih kanalov, zasledovanje in analiziranje podatkov iz kontrolnih instrumentov ter zbiranje predlogov in pripomb uporabnikov javne kanalizacije,
– sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov in naprav javne kanalizacije,
– sistematično in intervencijsko čiščenje greznic ali malih čistilnih naprav,
– intervencijsko čiščenje in vzdrževanje javne kanalizacije,
– intervencijsko čiščenje, vzdrževanje in popravila notranje kanalizacije na stroške uporabnika oziroma lastnika notranje kanalizacije, kadar je to potrebno zaradi zavarovanja normalnega delovanja javne kanalizacije ali varovanja okolja.
Za redno vzdrževanje javne kanalizacije mora izvajalec javne službe izdelati in sprejeti letni plan vzdrževanja ter izdelovati in pošiljati poročila o izvajanju javne službe v skladu s predpisi s področja odvajanja in čiščenja odpadne vode ter izvajati dela, določena v 8. členu odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04).
55. člen
Upravljavec javne kanalizacije mora na celotni kanalizaciji enkrat letno izvesti ali omogočiti izvedbo deratizacije v skladu s predpisi o deratizaciji.
56. člen
Izvajalec javne službe mora za objekte in naprave javne kanalizacije voditi kataster komunalnih naprav skladno s predpisi o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav.
57. člen
Ne glede na predpise iz prejšnjega člena tega pravilnika izvajalec javne službe za operativne potrebe vzdrževanja vodi katastrsko evidenco v sledečem obsegu:
– pisni del, ki vsebuje popisni list v katerem se nahajajo in ažurno dopolnjujejo številčni podatki (inventarna številka, naziv in nahajališče, nabavna vrednost objekta, naprave, profil, vrsta cevi, starost….) po letih. Popisni list se vodi za vsak kanalizacijski sistem ločeno,
– grafični del v digitalni obliki, ki vsebuje traso, lego dolžino, globino ter profil cevovoda, objekta.
58. člen
Vzdrževanje katastra kanalizacije temelji na prijavah o spremembah na kanalizaciji.
Prijava o spremembi kanalizacijskega voda je pisno obvestilo, ki vsebuje podatke o kraju spremembe in kratek opis spremembe na kanalu.
59. člen
Po prejemu prijave o spremembi na kanalizaciji mora kataster takoj poskrbeti za eventualno potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v katastrsko evidenco.
60. člen
Izvajalec javne službe prejme od investitorja ob predaji v upravljanje objektov in naprav javne kanalizacije geodetski posnetek, izdelan s strani pooblaščene institucije.
61. člen
Izvajalec javne službe vodi tudi posebno evidenco o greznicah ali malih čistilnih napravah, zlasti lastništvo, lokacijo, velikost greznice ali male čistilne naprave, vrsto gradnje ter druge podatke pomembne za kontrolo vod nad greznicami ali malimi čistilnimi napravami.
Podatke o praznjenju greznice mora voditi operativna služba, ki izvaja praznjenje.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
62. člen
V formuli, navedeni v 47. členu tega tehničnega pravilnika, za izračun faktorja onesnaženosti tehnološke odpadne vode pri obračunu kemijske potrebe po kisiku tehnološke odpadne vode (KPK(t)) in komunalne odpadne vode (KPK(k)) velja za obdobje enega leta od uveljavitve tega tehničnega pravilnika množitelj 0,30, od takrat dalje pa se uporablja zapisana formula v 47. členu.
63. člen
Uporabniki javne kanalizacije, ki morajo v skladu z odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04) prijaviti svoj priključek v evidenco in kataster uporabnikov pri upravljavcu ter prav tako uporabniki individualnih greznic, ki se morajo v skladu z odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04) priključiti na javno kanalizacijo, morajo to storiti v roku določenem 46. členu navedenega odloka.
64. člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika o javni kanalizaciji preneha veljati Pravilnik o smernicah za projektiranje in gradnjo kanalizacijskih naprav na območju kanalizacije mesta Murska Sobota, z dne 6. 9. 1978.
65. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 076-/04
Murska Sobota, dne 10. marca 2005.
Predsednik nadzornega sveta
Občine Murska Sobota
Janez Štotl, univ. dipl. ekon. l. r .