Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

Ob dograditvi avtocestnega odseka Šentvid – Koseze, se bo promet, kot kažejo prometne študije bistveno povečal na odseku Koseze – Kozarje, zaradi česar je potrebna razširitev tega odseka iz štiripasovne v šestpasovno avtocesto.
Z izgradnjo avtocestnega odseka Šentvid – Koseze se bo promet iz Gorenjske preusmeril mimo Celovške ceste direktno na zahodno avtocesto Ljubljane pri Kosezah, kjer se podrejeno priključuje severna obvozna cesta (hitra cesta H3).
Minister za promet je z dopisom št. 2644-5/2004/2-0032074 z dne 1. 9. 2004 podal pobudo za pričetek postopka priprave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Koseze – Kozarje (razširitev v šestpasovnico). Pobuda je dokumentirana z »Gradivom za pobudo za izdelavo DLN za AC odsek Koseze – Kozarje«, avgust 2004 in je utemeljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03),
– Resoluciji o nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS (Uradni list RS, št. 50/04).

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Koseze – Kozarje (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, vezane na razširitev obstoječe štiripasovne avtoceste v šestpasovno avtocesto, in sicer na odseku od Kosez do Kozarij.
V Kosezah se bo severna obvozna cesta podrejeno priključila na avtocestni sistem tako, da se bo njen prehitevalni pas nadaljeval v peti oziroma šesti pas avtoceste, vozni prometni pas pa se bo na avtocesto navezal preko dolgega dodatnega vključevalnega oziroma izključevalnega pasu.
Razcep Koseze ostaja ob navezavi šestpasovne avtoceste Koseze – Kozarje v osnovi nespremenjen. Razširitev cestišča bo potrebna le na severnem delu.
Med priključkom Brdo in razcepom Koseze, ki sta oddaljena 1 km, se bosta v obeh smereh vožnje vključevalni in izključevalni pas združila v pas za prepletanje.
Na območju dodatnih vključevalnih oziroma izključevalnih pasov priključka Brdo odstavni pas ni predviden.
Na omenjenem odseku bo potrebno nadomestiti tri nadvoze z novimi, poleg tega pa razširiti še dva mostova in dva podvoza.
V okviru načrtovanja razširitve avtoceste je potrebno preučiti tudi možnost umestitve obojestranskega spremljajočega objekta tipa 2.
Načrtovana ureditev poteka po območju Mestne občine Ljubljana.
Dne 12. 11. 2004 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči:
– možnost upoštevanja obstoječih prostorskih ureditev in planskih dokumentov, ki veljajo na območju predvidene prostorske ureditve;
– možnost umestitve enostranskega spremljajočega objekta, brez parkirišč za tovorna vozila;
– možnost vključitve bencinskega servisa Brdo vzhod (idejni projekt: izdelovalec GIRI d.o.o., Ljubljana, št. načrta 11-305/04, z dne 28. 6. 2004).
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
– presoje in medsebojne primerjave predlagane rešitve z ničelnim stanjem z okoljskega vidika (za potrebe izdelave celovite presoje vplivov na okolje),
– strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave,
– predloga državnega lokacijskega načrta,
ki se izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V postopku določitve planov, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje oziroma na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja), je bilo z odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo, št. 354-19-30/2004, z dne 23. 11. 2004, ugotovljeno, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) oziroma lahko pomembno vpliva na varovana območja skladno z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZON). Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu s 40. do 49. členom ZVO-1, oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu s 101. do 101.b členom ZON. Ministrstvo za okolje in prostor v skladu s petim odstavkom 40. člena ZVO, obvesti javnost z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana, (v nadaljnjem besedilu: MOP, UPR), ki zagotovi sredstva za recenzijo državnega lokacijskega načrta, revizijo okoljskega poročila ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Ulica XIV divizije 4, Celje, (v nadaljnjem besedilu: DARS), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo okoljskega poročila, poročila o vplivih na okolje, revizijo poročila o vplivih na okolje, strokovnih podlag, geodetskega načrta ter državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest zastopa DARS.
Načrtovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljevanju: načrtovalec), ki ga DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. DARS v komisijo za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta imenuje tudi člana, ki ga določi MOP, UPR. MOP, UPR pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta potrdi projektno nalogo.

Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora, in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge,
2. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
3. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
4. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,
5. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lov in ribištvo,
7. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
8. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za varstvo okolja,
10. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,
11. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za ohranjanje narave,
12. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
13. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
14. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice,
15. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije,
16. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
17. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
18. Zavod za ribištvo Slovenije,
19. Zavod za gozdove Slovenije,
20. ELES, d.o.o.,
21. Telekom Slovenije, d.d.,
22. Geoplin plinovodi d.o.o.,
23. Elektro Ljubljana d.d.,
24. Mestna občina Ljubljana in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
25. drugi organi in organizacije, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.

V.1 Ker se z državnim lokacijskim načrtom načrtuje razširitev obstoječe štiripasovne avtoceste v šestpasovno avtocesto se variantne rešitve ne izdelajo. Ob upoštevanju smernic nosilcev urejanja prostora ter izdelanih strokovnih podlag se predlagana rešitev optimizira.
V.2 Pred izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta se opravi celovita presoja vplivov državnega lokacijskega načrta na okolje. Zagotovi se:
– okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe državnega lokacijskega načrta na okolje oziroma varovana območja in možne alternative ter navede stopnja upoštevanja okoljskih izhodišč oziroma naravovarstvenih smernic;
– revizijo okoljskega poročila v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino okoljskega poročila in vsebino ter metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja.
MOP, UPR pred javno razgrnitvijo predlagane rešitve, okoljskega poročila in njegove revizije, pridobi obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila in njegove revizije.
Pri pripravi predloga državnega lokacijskega načrta se mora v čim večji meri upoštevati dana mnenja in pripombe javnosti na predlagano rešitev in na okoljsko poročilo, ki sta bila javno razgrnjena.
V.3 V fazi izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se na podlagi poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje) izvede presoja vplivov na okolje.
DARS mora zagotoviti:
– poročilo o vplivih na okolje, ki mora biti izdelano v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino poročila o vplivih na okolje ter
– revizijo poročila o vplivih na okolje, ki je neodvisen strokovni nadzor nad kakovostjo in ustreznostjo poročila o vplivih na okolje.
S predlogom državnega lokacijskega načrta se hkrati javno razgrnejo tudi poročilo o vplivih na okolje, pisno mnenje o reviziji ter osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju.
MOP, UPR mora pred sprejemom državnega lokacijskega načrta pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
Pred izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja (analiza stanja in teženj v prostoru), ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve (analiza razvojnih možnosti), analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje ter priprava predlogov strokovnih rešitev (študija ranljivosti prostora);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
Podlaga za izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta je geodetski načrt izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04). Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na zemljiščih in nepremičninah.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine in jih posreduje MOP, UPR.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod Republike Slovenije za varstvo narave izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave in jih posreduje MOP, UPR.

Pridobitev smernic za načrtovanje
– DARS zagotovi gradivo za pridobitev smernic (situativni prikaz prostorske ureditve s tehničnim poročilom).
– MOP, UPR pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave.
– Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge.
– Načrtovalec pregleda smernice in jih analizira. Ob upoštevanju analize, analize stanja in teženj v prostoru, analize razvojnih možnosti ter študije ranljivosti prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
– MOP, UPR, Ministrstvo za promet in DARS potrdijo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
– DARS na podlagi usmeritev ter v skladu s priporočili prostorske konference zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave.
– MOP, UPR organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predlagano rešitev, izdelano na podlagi strokovnih podlag, pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
– Načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag ter v skladu s priporočili prostorske konference izdela predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP, UPR zagotovi strokovni pregled predloga državnega lokacijskega načrta.
– Načrtovalec dopolni predlog državnega lokacijskega načrta po posredovanju pripomb s strani MOP, UPR.
– MOP, UPR seznani Mestno občino Ljubljana z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
Javna razgrnitev in javne obravnave
– Minister za okolje in prostor s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na Ministrstvu za okolje in prostor ter na Mestni občini Ljubljana.
– Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
– MOP, UPR obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
– MOP, UPR v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
– MOP, UPR v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
– MOP, UPR v sodelovanju z DARS, pobudnikom in načrtovalcem prouči pripombe in predloge.
– Načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
– MOP, UPR s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
– Minister za okolje in prostor po predhodnem mnenju ministra za promet odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani Mestno občino Ljubljana.
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– DARS zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
– Načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
– Načrtovalec po potrebi dopolni in zaključi analizo smernic, ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj.
– DARS zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
– MOP, UPR pozove nosilce urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
– Nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge.
– MOP, UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče ministrstva za promet k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
– MOP, UPR posreduje DARS mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijsko mnenje z namenom, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
Sprejem državnega lokacijskega načrta
– Minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.