Na podlagi 17. člena Statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 24/03) in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03-ZZK-1), je Občinski svet občine Semič na 13. redni seji dne 30. 9. 2004 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Semič – dopolnitev 1996 (Uradni list RS, št. 37/98 in 70/04) sprejme ureditveni načrt Kamnoloma Vrčice.
Ureditveni načrt je izdelal Topos d.o.o., Dolenjske Toplice, pod št. UN-3/99 v septembru 2004. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.

Območje urejanja leži severovzhodno od regionalne ceste R 1-216/1178 Črmošnjice-Črnomelj in vključuje zemljišča s parc. št. 3176/2, 3177/1 del, 3177/2, 3180/1 del, 3180/2, 99, 96/2, 3598/9, 3184/2 del, 3571/1-pot in 3611-cesta, vse k.o. Blatnik (sedanji kamnolom) ter s parc. št. 3187 del, 3184/2 del, 3184/3 del, 3180/1 del, 3177/1 del, 3606-pot, k.o. Blatnik in 2051 del, 3503-pot, 2050/2, 2050/1 del, 2031 del, 2032/2, 2037/2, 2028/2, 2027 del, 2022/2, 2021, 2017/2, 2016 in 2012/2, vse k.o. Pribišje (območje za širitev kamnoloma).
Priključek na obstoječi vodovod, ki bo potekal izven območja urejanja, se izvede preko parcel št. 3611-cesta in 3181 k.o. Pribišje.
Del poljske/gozdne poti s parc. št. 3606 v k.o. Blatnik in št. 3503 v k.o. Pribišje v dolžini približno 200 m je pred širitvijo kamnoloma potrebno prestaviti na zemljišče s parc. št. 3178 v k.o. Blatnik in št. 2051 v k.o. Pribišje in sicer tako, da bo potekala izven mrežne ograje, predvidene za zavarovanje območja kamnoloma.
S širitvijo kamnoloma bo tangiran tudi obstoječi 20 kV daljnovod. Le-ta se na odseku od priključnega daljnovoda za TP Blatnik pa do naselja Brezovica, kjer je predvidena tudi nova TP Črpališče Brezje, prestavi in sicer zahodno od regionalne ceste R 1-216/1178 Črmošnjice-Črnomelj. Gradnja 20 kV daljnovoda na prestavljenem delu trase ni predmet tega ureditvenega načrta.

S tem ureditvenim načrtom je določena širitev sedanjega kamnoloma in sanacija celotnega območja kamnoloma. Zaloge, s širitvijo preko daljnovoda in znižanje sedanjih zgornjih etaž na okoli 15 m, znašajo okoli 900.000 m3.

Območje, ki ga obravnava ureditveni načrt, je namenjeno izkoriščanju dolomita in se deli na območje pridobivanja dolomita ter vplivno območje kamnoloma.
Pridobivalni prostor se vpiše v kataster raziskovalnih in pridobivalnih prostorov v skladu z Navodilom o evidenci in katastru raziskovalnih in pridobivalnih prostorov (Uradni list SRS, št. 9/77).

Parametri etaž:
V času izkoriščanja se na pridobivalnem prostoru oblikuje plato na koti 507 m n.m. (E 507) ter štiri etaže: prva na koti 523 m n.m. (E 523), druga na koti 546 m n.m. (E 546), tretja na koti 546 m n.m. (E 564) in četrta na koti 580 m n.m. (E 580). Etaže se oblikujejo v delovnem naklonu 62°–70°, delovne višine od 11 m do 23 m, odvisno od posamezne etaže. Minimalna širina berme posamezne etaže je 15 m. Končni nagib etaž je 65°, končni nagib kopa pa 45°. Vrh kamnoloma ne sme preseči kote 590 mn.m.
Odkopna metoda:
Material se na posameznih etažah pridobiva z vrtanjem in miniranjem, pri čemer se mora uporabiti metoda usmerjenega vrtanja vrtin srednjega premera in kontroliranega miniranja z uporabo milisekundnih zakasnilnikov ali milisekundnih električnih detonatorjev (MSED). Način vrtanja in miniranja se glede na vrsto in kvaliteto materiala določi za vsak primer posebej.
Material se z zgornjih etaž odriva z buldožerjem ali nakladalnikom na osnovni plato E 507. Nakladanje materiala se izvaja le na osnovnem platoju, z nakladalnikom in sicer direktno na kamione pri direktnem odvozu oziroma z nakladalnikom direktno v separacijo.
Dostopi do etaž in vrh kamnoloma:
Sedanje dostopne poti se uredijo za dostope na posamezne etaže in sicer na južnem delu. Dostopna pot na vrh kamnoloma je predvidena po obstoječi oziroma prestavljeni poljski/gozdni poti s severovzhodne strani območja. Utrdi se za dostop s tovornim vozilom. Poleg tega se izvede pot znotraj kamnoloma ob južni strani. Omenjene poti služijo zgolj za prevoz vrtalne opreme in materiala za prekrivanje oziroma sanacijo etaže.

Za potrebe delovanja kamnoloma se postavi objekt jedilnice, garderob in sanitarij tlorisnih dimenzij 6.00 x 4.90 +-10% odstopanja, višine do največ 3 m. Objekt je montažne izvedbe na betonski plošči s koto 507 +-0,5 m.
Priročno skladišče za gorivo je tlorisnih dimenzij 2.00 x 3.00 +-10% odstopanja, višine največ 3 m. Postavljen mora biti v varnostnem odmiku od objekta jedilnice, garderobe in sanitarij, na betonski ploščadi s koto 507 +-0,5 m in montažne izvedbe.
Ploščad za pretakanje goriva, dimenzije 12.00 x 6.50 m +-5% odstopanja, se izvede poleg skladišča goriva iz vodonepropustnega betona. Iztok meteorne vode s ploščadi je preko lovilca olj in maščob v meteorno kanalizacijo.
Za delovne stroje se uredi parkirišča v asfaltni izvedbi. Odvod meteornih voda je preko muld in lovilca olj in maščob v meteorno kanalizacijo.
Za separacijo agregata bo delovala obstoječa separacija z drobilcem (sedanji stabilni drobilec in mobilni drobilec).

Zaporedje izkoriščanja kopa in sanacije (etapnost):
Izkoriščanje kamnoloma mora potekati v zaporedju, ki bo omogočalo opuščanje posameznih delov kopa in njihovo sprotno sanacijo: navažanje jalovine, setev trave ter pionirskih in avtohtonih grmovnic in drevesne vegetacije. Sanacija se izvaja sproti, od zgoraj navzdol.
Ker bo z nadaljnjim izkoriščanjem kamnoloma sčasoma oblikovan obširen površinski kop ob regionalni cesti, je potrebno od vhoda v kamnolom v smeri proti Črnomlju ohranjati in stabilizirati pobočje nad regionalno cesto oziroma v smeri proti Črmošnjicam z oblikovanjem nasipa iz jalovine. Minimalna višina nasipa – vzpetine ob regionalni cesti in ostanek raščenega terena naj bo do 15 m nad nivojem regionalne ceste, dolžine ca. 70 m in širine ca. 50 m. Po nasipu se naj zaseje trava ter zasadi drevesna in grmovna vegetacija.
Spodnjo etažo je treba poravnati in mehko oblikovati s prehodom v dno kamnoloma, v brežini pa s postopnim prehodom strmine v blažji naklon, ki bo omogočal učinkovito ozelenitev površine in dovoljeval druge rabe v prostoru. Zaradi zagotovitve ugodnega nagiba končnega kopa se naj zgornji robovi vseh sten etaž posnamejo, terase pa poravnajo s terenom tako, da se oblikujejo bolj mehki robovi. Mestoma se naj oblikuje steno v večjem ali manjšem naklonu in različnih višin. Za zagotovitev uspešnejše sanacije se naj stene oblikujejo stopničasto z odprtinami, ki se jih zapolni s humusom, kar bo omogočilo obstanek vegetacije. Odprta skala se naj sanira takoj z biotehničnimi ukrepi.
Na spodnji plato se naj ob rob stene k prvi etaži navozi jalovina, preko jalovine, po brežini in po spodnjem platoju kamnoloma, pa nato zemlja in humus. Površine se naj zasadijo po projektu rekultivacije.
 
Površinski pokrov:
Na celotnem območju se naj izvede vegetacijska utrditev tal. Z oblikovanjem novega reliefa ter z utrditvijo tal bo omogočen kontroliran površinski odtok meteornih vod, s čimer bo preprečena erozija in hkrati zagotovljena potrebna vlaga za uspešen razvoj površinskega pokrova. Celotna površina se zatravi (biotorkret, setev s semeni nastilj) in predvsem na stikih različnih reliefnih oblik ter naklonov (npr.grape) zasadi s pionirsko grmovno in drevesno vegetacijo.
Stanje ob koncu izkoriščanja kamnoloma:
Po končanem izkoriščanju kamnoloma se morajo vsi objekti za obratovanje odstraniti, prav tako tudi vse infrastrukturne naprave.
Območje urejanja se oblikuje kot prostor, v katerem bo sicer še zaznavna nekdanja prisotnost kamnoloma, vendar bo ta z oblikovanostjo reliefa in s površinskim pokrovom postal sprejemljiv.
Osnovni plato in brežine do približno 535 m n.m. se zatravi in nameni kmetijski rabi. V ta namen se naj oblikujejo nizke kmetijske terase. S površinskim pokrovom bo predvsem zmanjšana vidna prisotnost nekdanjega kopa in zagotovljeni pogoji za obstoj in razvoj živega sveta ter s tem vzpostavljeno ekološko stabilno stanje.

Prometna infrastruktura:
Dostop v območje kamnoloma je z regionalne ceste R 1-216/1178 Črmošnjice-Črnomelj, na mestu sedanjega dovoza, ki se ga rekonstruira in oblikuje kot pravokotno križišče križišče z obvezno uvedbo levega zavijalnega pasu na R1-216 v niveleti z regionalno cesto. Ob rekonstrukciji priključka mora biti zagotovljena preglednost na cesti in na priključku v obeh smereh na cesto in obratno (po preglednostnem trikotniku).
Za formiranje križišča veljajo določila Pravilnika o projektiranju cest izven naselij (Uradni list SRS, št. 35/81). Pri projektiranju je potrebno upoštevati tehnične normative za projektiranje in opremo mestnih površin. Ob tem je potrebno upoštevati gostoto in vrsto prometa bodočih uporabnikov kamnoloma.
Dostopno cesto se do nakladalne rampe asfaltira. Za preprečitve iztoka onesnažene meteorne vode s cestišča v podtalje se izvedeta obojestranski muldi, izpust v meteorno kanalizacijo pa je preko lovilca olj in maščob. Meteorne in druge odpadne vode ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati in ne smejo biti speljane v naprave za odvajanje ceste in cestnega telesa.
Pred uvozom na regionalno cesto se postavi znak STOP. Ob regionalni cesti se postavijo znaki, ki bodo prepovedali vstop in opozarjali na nevarnost ob miniranju in izkoriščanju kamnoloma. Pred uvozom v območje kamnoloma se postavi rampa.
V primeru oviranja prometa na regionalni cesti mora izvajalec pridobiti ustrezno dovoljenje pristojnega upravnega organa za promet.
Prečkanje regionalne ceste z vodovodom je potrebno izvesti s podbijanjem oziroma podvrtanjem vozišča, pri čemer mora biti minimalna globina cevi 1,20 m glede na nivo vozišča regionalne ceste. Instalacije v cestnem telesu morajo biti napeljane v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez ponovnih posegov v cestno telo. Dela morajo biti izvedena tako, da ne bo poškodovano vozišče in da ne bo oviran promet in udeleženci na regionalni cesti. Sanacija gradbenega posega v cestno telo mora biti izvedena tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje vozišča).

Oskrba s pitno vodo:
Oskrba z vodo se zagotovi z izvedbo priključka na obstoječi vodovod, ki poteka na desni strani regionalne ceste R1-216/1178. Pri dimenzioniranju priključka se upošteva tudi potreba za požarno vodo, kar znaša skupno 10 l/s. Trasa je razvidna iz zbirne situacije komunalnih naprav in objektov.
Pri gradnji sistema je potrebno upoštevati Odlok o javnem vodovodu in oskrbi naselij s pitno vodo na območju občin Črnomelj in Semič (Uradni list RS, št. 108/02).

Odvajanje odpadnih vod:
Za odvod odpadne vode je potrebno zgraditi dvoprekatno neprepustno greznico na praznjenje, kapacitete 10 m3. Odpadne vode se odvaža na komunalno čistilno napravo v Semič.
Odvod meteornih in tehnoloških vod z manipulativnih površin se izvede preko usedalnika v Vršički potok, skozi obstoječ propust pod regionalno cesto, ki se ga obnovi. S parkirnih površin in s platoja za pranje avtomobilov ter mazanje je odvod meteornih oziroma tehnoloških vod v usedalnik dovoljen le preko lovilcev olj in maščob; ti morajo biti zgrajeni tako, da pri nalivih meteornih vod ne bo prišlo do njihovega splakovanja. Usedalno jamo s prostornino najmanj 10 m3 se izvede na vzhodnem delu kamnoloma in zavaruje z nasipom iz jalovine višine najmanj 1,0 m. Lovilce olj in maščob ter usedalnik je potrebno redno čistiti.
Pri projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih vod na območju Občine Semič (Uradni list RS, št. 72/98).

Odpadki:
Odpadke, ki bodo nastajali na območju kamnoloma (odpadna olja in maščobe, ostanki embalaže razstreliva ipd.) je treba zbirati ločeno, v posebnih posodah in jih skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01 in 13/03) deponirati v območju urejanja ter jih nato odpeljati v nadaljnjo predelavo. Končno dispozicijo je treba zagotoviti tudi za mulj iz lovilcev olj in maščob skladno z veljavno zakonodajo.
Komunalni odpadki se zbirajo v posebnem 700 l kontejnerju in se odvažajo na komunalno deponijo.

Oskrba z električno energijo:
Oskrba z električno energijo se zagotovi z agregatom, ki se ga namesti ob objektu jedilnice in garderob. Predvidena moč varovalk je 32 KW. Poraba električne energije je predvidena za separacijo, razsvetljavo objekta jedilnice in garderob ter sanitarij.
Razsvetljava:
Za obratovanje kamnoloma ni predvidena razsvetljava kamnoloma v času dnevnega kopa. V kolikor se bodo dela izvajala ponoči, je potrebno predvideti razsvetljavo skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za površinsko izkoriščanje ležišč rudnin (Uradni list SFRJ, št. 4/86).
Pomožno razsvetljavo za razsvetljevanje strojev pri delu v kamnolomu in prenosne svetilke se izvedejo v nizkonapetostni izvedbi do 42 V.

Prestavitve:
S širitvijo kamnoloma bo tangirana poljska/gozdna pot in 20 kV daljnovod. Poljsko/gozdno pot se prestavi v dolžini približno 200 m in sicer tako, da bo zagotovljen nemoten dostop do sosednjih kmetijskih oziroma gozdnih površin. Obstoječi 20 kV daljnovod se po izgradnji novega odseka 20 kV daljnovoda zahodno od regionalne ceste R 1-216/1178 Črmošnjice-Črnomelj demontira. Širitev kamnoloma na območje varovanega koridorja obstoječega daljnovoda pred gradnjo daljnovoda na navedenem odseku ni dovoljena.

Zagotavljanje varnosti v območju kamnoloma:
Območje kamnoloma se po robu ožjega območja kopa ogradi z mrežasto ograjo višine 2.0 m.
Na vhodu v kamnolom se namesti zapornica. Na vhodu v kamnolom in na vidnih mestih ob ograji se namestijo tudi opozorilni znaki in table z napisi o nevarnosti miniranja in padca v globino ter o prepovedi pristopa nepoklicanim.
Prostor neposredno pred čelom fronte napredovanja zgornje etaže se očisti rastlinja, da ni privlačen za živali.
V kamnolomu mora biti zagotovljena vsa oprema, ki jo je po veljavnih predpisih treba namestiti za zagotavljanje varnosti zaposlenih in nezaposlenih znotraj območja kamnoloma in v njegovi neposredni bližini.
Razstrelivo in druge nevarne snovi se v območju kamnoloma ne skladišči, dovaža se jih občasno oziroma po potrebi. V kamnolomu se zagotovi ustrezen objekt za hrambo manjših količin goriva in maziv; večjih količin naftnih derivatov na območju kamnoloma ni dovoljeno shranjevati. Pri hrambi je treba upoštevati predpise, ki se nanašajo na varno hrambo vnetljivih tekočin, predvsem Pravilnik o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščevanju in pretakanju vnetljivih tekočin (Uradni list SFRJ, št. 20/71).
V neposredni bližini prostorov, v katerih utegne izbruhniti požar ali v katerih so shranjene vnetljive snovi (skladišče goriva, maziva, garaže, transformatorji ipd.) morajo biti nameščeni ustrezni aparati za gašenje požarov in opozorilne table. Vsi delovni stroji – kompresorji, nakladalniki, kamioni, morajo prav tako biti opremljeni z gasilnimi aparati. Z gasilnimi aparati in protipožarnim orodjem morajo biti opremljeni tudi skupni prostori, garderobe in pisarniški prostori. Naprave za gašenje in varstvo pred požari se morajo kontrolirati vsakih 6 mesecev, ugotovitve pa vpisati v ustrezne knjige. V smislu določb Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) mora biti izdelan protipožarni načrt. Vsi zaposleni morajo biti poučeni o ravnanju v primeru požara, kakor tudi z ukrepi za odstranjevanje nevarnosti požara.

Varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja:
Hrup v stičnem območju s stanovanjskim območjem ne sme presegati ravni hrupa, ki je določena za stanovanjska območja. Pri vrtanjih, miniranjih in drobljenju morajo biti uporabljena taka tehnična sredstva in postopki, da bodo vibracije, s tem pa tudi prašenje in širjenje emisij v ozračje, v času delovanja kamnoloma v okviru zakonsko določenih mejnih vrednosti. V času obratovanja kamnoloma je potrebno izvajati monitoring; v primeru prekoračitve mejnih vrednosti je potrebno predvideti ustrezne sanacijske ukrepe, s katerimi bodo zmanjšani negativni vplivi na okolje.

Varovanje podtalnice:
Za preprečitev možnega onesnaženja obstoječih vodnih virov Blatnik (vrtini ČBL-3/91 in ČBL-4/92), Brezovica (vrtina Br-1/94) ter Bajer je potrebno pri nadaljnjem izkoriščanju kamnoloma izvajati naslednje zaščitne ukrepe:
a) odvodnjo meteornih in tehnoloških vod z manipulativnih površin (s parkirnih površin in platoja za pranje avtomobilov in mazanje) je potrebno urediti preko lovilcev maščob in usedalnikov v Vrčiški potok skozi obstoječ cestni propust,
b) manipulativne površine morajo biti izvedene tako, da iztok nevarnih snovi izven utrjenih površin ni možen,
c) za primere morebitnih razlitij morajo biti izdelana natančna navodila za postopke ukrepanja in sanacije,
d) izdelana morajo biti natančna navodila za redno vzdrževanje maščobnika in usedalnika ter navodila za redne preglede,
e) v primeru morebitnih razlitij na površini je potrebno takoj pristopiti k odstranitvi onesnaževala, postopek odstranjevanja pa mora biti natančno opisan v navodilih za postopke ukrepanja in sanacije,
f) miniranje se lahko vrši le v obsegu, ki ne bo povzročalo nobenih vplivov na vodni vir in
g) pri miniranjih je potrebno zagotoviti prisotnost hidrogeologa, pred miniranjem pa pridobiti soglasje in potrditev plana miniranja strokovnega organa.
Upravljalec kamnoloma mora pred nadaljnjim izkoriščanjem kamnoloma poskrbeti, da se bo izvajal hidrogeološki obratovalni monitoring onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi. Monitoring se mora vršiti preko vsaj dveh ustrezno vgrajenih piezometrov; prva piezometrična vrtina mora biti locirana med kamnolomom in črpalno vrtino Br-1/94 (ob makadamski dovozni cesti, v oddaljenosti 100 do 150 m od regionalne ceste R 1-216/1178 Črmošnjice-Črnomelj), druga pa v jugovzhodnem delu kamnoloma na mestu, ki ne bo motil delovnega procesa. V obeh piezometrih je treba izvajati opazovanje nivojev in prisotnost kontaminantov, značilnih za kamnolome, v skladu s Pravilnikom o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Uradni list RS, št. 5/00). Meritve nivojev se morajo v začetnem obdobju izvajati stalno, vzorčenje pa najmanj štirikrat letno s presledkom, ki ni manjši od dveh mesecev. Glede na pridobljene rezultate se lahko monitoring po nekaj letih tudi optimizira. Upravljalec kamnoloma mora o rezultatih monitoringa tekoče obveščati lokalno skupnost in upravljalca vodovoda.

Varovanje plodne zemlje, odstranjevanje jalovine in posek grmovja:
Pri odkrivanju novih površin mora biti odkopana plast tal (odkrivka) odrinjena na rob kopa v nizke nasipe (največ do 1,5 m) in kasneje uporabljena za sanacijo brežin oziroma opuščenih razgaljenih delov kopa. S primernim skladiščenjem in uporabo raščene zemljine se naj zagotovi ohranitev semen v humusu, kar bo omogočalo naravno avtohtono zarast območja ob delnem dosemenjevanju.
Jalovina in ostali neporabljeni material se uporabi za nasipe in spodnji ustroj poti in cest.
Posek dreves in čiščenje zarasti ter podrasti se naj izvaja postopno, glede na širitev pridobivalnega prostora.

Varovanje naravnih vrednot (naravne dediščine)
Območje kamnoloma se nahaja na območju pričakovanih naravnih vrednot (OPNV). Z namenom odkrivanja novih naravnih vrednot (naravne dediščine), dokumentiranja in ohranjanja le-teh, je ob nadaljnjem izkoriščanju kamnoloma v skladu s 74. členu ZON-a potrebno zagotoviti:
– geološko naravovarstveni nadzor,
– v primeru najdb fosilov, mineralov in jam, pa je potrebno obvestiti pristojno Ministrstvo za okolje, prostor in energijo in Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, ki bo v zvezi z najdbami podala usmeritve za nadaljnje ukrepanje.

Ureditveni načrt se bo izvajal fazno: prva faza vključuje pripravljalna dela, ki obsegajo prestavitev poti ter ureditev upravnega dela kamnoloma (večnamenski objekt za jedilnico, garderobo in sanitarije in pisarno ter skladišča za gorivo), izvedbo ploščadi za pretakanje goriva ter usedalnika, ureditev priključka na regionalno cesto ter obnovo prepusta pod to cesto, gradnjo greznice in izvedbo priključka na vodovod, izkopavanje dolomita na severozahodni strani območja. V prvi fazi se bo skladno z izkoriščanjem izvajala sprotna sanacija. Zagotoviti je potrebno tudi prestavitev 20 kV daljnovoda.
V drugi fazi je predvidena širitev kamnoloma na severni in vzhodni strani območja ter sprotna sanacija tega dela kamnoloma z začetkom od zgoraj navzdol.
Tretja, zadnja faza vključuje odstranitev vseh objektov in naprav, povezanih z delovanjem kamnoloma in izvedbo dokončne sanacije območja kamnoloma.

Zemljišča, na katerih se v posamezni fazi izkoriščanje kamnoloma ne bo izvajalo, ostanejo v primarni rabi.

Upravljalec kamnoloma si mora v skladu s 7. členom, točko h, odloka o zaščiti vodnega vira na območju Vrčic in Srednje vasi, črpališča na Kolpi na Vinici in črpališča v Dobličah (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/88) pridobiti pogoje za izkoriščanje kamna, ki jih predpiše pristojni občinski upravni organ ter upoštevati morebitna nova območja.

Upravljalec kamnoloma mora za odvoz odpadnih vod iz greznice skleniti ustrezno pogodbo z upravljalcem čistilne naprave. Enako velja tudi za končno dispozicijo mulja iz lovilcev olj in maščob. Ustrezno pogodbo mora skleniti tudi za odvoz odpadkov.

Pri izkoriščanju kamnoloma morata upravljalec kamnoloma oziroma izvajalec del upoštevati še naslednje pogoje upravljalca regionalne ceste:
– preprečen mora biti raznos prahu iz naloženih tovornih vozil na vozišče regionalne ceste, za kar mora biti v kamnolomu zagotovljen ustrezen plato za močenje na tovornih vozilih naložene kamnine. Če bi kljub protiprašnim varnostnim ukrepom prišlo do večjih nanosov prahu na vozišče, je potrebno cesto očistiti s pranjem vozišča na lastne stroške. Enako velja tudi za kakršnokoli drugo onesnaženje ceste;
– priključek na regionalno cesto mora biti asfaltiran v predpisani širini in dolžini, računano od roba vozišča ceste, tako da se material z območja kamnoloma in priključka ne bo nanašal na vozišče regionalne ceste;
– dela na priključku lahko izvaja samo za ta dela pooblaščeno, usposobljeno in registrirano podjetje;
– priključek z regionalne ceste v območje kamnoloma mora biti ves čas obstoja vzdrževan tako, da ne predstavlja nevarnosti za cesto in promet na njej;
– odtekanje vode s ceste z ureditvijo priključka ne sme biti ovirano. Odvodnjavanje z območja kamnoloma in cestnega priključka mora biti izvedeno tako, da bo preprečen pritok peska v cestni propust. Če pride do izpusta kljub izvedenim ukrepom, je potrebno cestni propust takoj očistiti;
– zaradi tehnologije izvajanja del na območju kamnoloma ni dovoljeno nikakršno fizično poseganje v vozišče regionalne ceste; v primeru poškodb vozišča ceste morajo biti poškodbe na vozišču takoj v celoti sanirane, na lastne stroške;
– v primeru oviranja prometa na cesti zaradi tehnologije izvajanja del si mora upravljalec kamnoloma v smislu 65. člena Zakona o javnih cestah pridobiti dovoljenje za delno zaporo ceste od pristojnega upravnega organa za promet, na osnovi vloge in elaborata začasne prometne ureditve za čas izvajanja del;
– vzvratno vključevanje vozil na regionalno cesto, skladno s 24. členom Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) ni dovoljeno;
– če bi zaradi gradnje priključka na regionalno cesto prišlo do uničenja mejnih kamnov, jih je upravljalec kamnoloma dolžan na svoje stroške, po pooblaščeni organizaciji za geodetske meritve, postaviti v prvotno stanje;
– začetek in zaključek del pri izvedbi cestnega priključka je potrebno prijaviti Direkciji RS za ceste – Izpostavi Novo mesto ter pisno povabiti njegovega predstavnika k tehničnemu pregledu, dostaviti pa mu mora tudi izvod gradbenega in uporabnega dovoljenja;
– če bi na tangiranem odseku regionalne ceste prišlo do rekonstrukcije le-te, je upravljalec kamnoloma dolžan cestni priključek in zunanjo ureditev prilagoditi projektu rekonstrukcije ceste na lastne stroške.

Pri izkoriščanju kamnoloma morata upravljalec kamnoloma oziroma izvajalec del upoštevati še naslednje pogoje upravljalca vodovoda:
– za poseg v uporabo vrtin za peziometrično meritev mora pridobiti soglasje upravljalca vodovoda;
– upravljalcu vodovoda mora napovedati miniranja;
– upravljalcu vodovoda mora biti dana možnost kontrole izvajanja ukrepov za varovanje vodnega vira.

Pred širitvijo kamnoloma mora investitor poskrbeti za prestavitev poljske/gozdne poti, ko se izkaže potreba pa še 20 kV daljnovoda. Prestavitev poti gre v breme investitorja, prestavitev 20 kV daljnovoda pa dogovorno z upravljalcem le-tega.

Pri izvedbi širitve in sanacije kamnoloma so možna odstopanja glede na konkretne terenske razmere, če se pri tem ne spreminja osnovni koncept ureditve.
Za te spremembe je investitor dolžan pridobiti ustrezno dokumentacijo s soglasji in dovoljenji.
Pri izvedbi objektov so dopustne spremembe vertikalnih in horizontalnih gabaritov do +-10%.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja MOPE, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri Občinski upravi občine Semič.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.