Uradni list

Številka 125
Uradni list RS, št. 125/2004 z dne 22. 11. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 125/2004 z dne 22. 11. 2004

Kazalo

5259. Pravilnik o spremembah pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, stran 15052.

Na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o spremembah pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev
1. člen
V Pravilniku o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št 52/95, 2/98, 19/99, 28/99 – popr. in 127/03) se 7. člen spremeni tako, da se glasi:
»7. člen
Institucionalno varstvo
 
a) Opis storitve
Institucionalno varstvo je oblika obravnave v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki, ki upravičencem nadomešča, dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine.
Obsega osnovno oskrbo in socialno oskrbo v skladu s tem pravilnikom in zdravstveno varstvo po predpisih s področja zdravstvenega varstva.
Za otroke in mladostnike, prikrajšane za normalno družinsko življenje, zajema institucionalno varstvo tudi vzgojo in pripravo na življenje.
Za otroke in mladostnike z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju obsega institucionalno varstvo tudi usposabljanje po posebnem zakonu, oskrbo in vodenje.
Odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju se v okviru institucionalnega varstva zagotavljajo še posebne oblike varstva.
Osnovna oskrba zajema bivanje, organiziranje prehrane, tehnično oskrbo in prevoz.
Bivanje se organizira v ogrevanih, opremljenih in vzdrževanih eno- ali dvoposteljnih sobah za odrasle osebe in starejše od 65 let, ter eno-, dvo- ali triposteljnih sobah za otroke in mladostnike. Vključuje zagotavljanje sanitarnih prostorov, prostorov za osebno higieno, skupnih prostorov ter prostorov za izvajanje programov. Bivanje zajema tudi čiščenje bivalnih prostorov in pranje, čiščenje ter vzdrževanje oblačil ter osebnega in skupnega perila.
Organiziranje prehrane zajema nabavo, pripravo in postrežbo celodnevne, starosti in zdravstvenemu stanju primerne hrane in napitkov.
Tehnična oskrba je organizirana dejavnost za zagotavljanje tehničnih pogojev za optimalno izvajanje institucionalnega varstva ter vključuje naloge vzdrževanja opreme, prostorov, objekta in okolice.
Prevozi vključujejo organizacijo in izvedbo prevozov v zvezi z uveljavljanjem zakonskih pravic in obveznosti v nujnih primerih za vse upravičence, za otroke in mladostnike v dnevnem varstvu pa tudi v zvezi s prihodom in odhodom upravičencev k izvajalcu storitve in spremstvo pri prevozih.
Socialna oskrba je strokovno vodena dejavnost, namenjena izvajanju vsebin socialne preventive, terapije in vodenja upravičencev. Vključuje izvajanje nalog varstva, posebnih oblik varstva, vzgoje in priprave na življenje in nalog vodenja.
Varstvo pomeni nudenje pomoči pri vzdrževanju osebne higiene in izvajanju dnevnih aktivnosti (vstajanju, oblačenju, premikanju, hoji, komunikaciji in pri orientaciji).
Posebne oblike varstva so namenjene ohranjanju in razvoju samostojnosti, razvoju socialnih odnosov, delovni okupaciji, korekciji in terapiji motenj, aktivnemu preživljanju prostega časa ter reševanju osebnih in socialnih stisk.
 
Vzgoja in priprava na življenje
Za otroke in mladostnike, prikrajšane za normalno družinsko življenje, zajema institucionalno varstvo tudi vzgojo in pripravo za življenje, ki vključuje navajanje na osnovne funkcije oziroma skrb za samega sebe, razvijanje samostojnosti in ustvarjalnosti, mišljenja, učnih navad, moralnih norm in socialnih vzorcev, usposabljanje za vključitev v življenje, razvijanje delovnih sposobnosti in spretnosti, razvijanje interesnih dejavnosti ter odpravljanje razvojnih težav in motenj.
Vodenje obsega oblikovanje, izvajanje in spremljanje individualnih programov, kontaktiranje in sodelovanje s posameznikom ter svojci, sodelovanje z drugimi institucijami in strokovnimi sodelavci ter organizacijo prostočasovnih dejavnosti.
 
Usposabljanje
Za otroke, mladostnike in odrasle osebe do 26 leta starosti, ki so usmerjene v posebni program vzgoje in izobraževanja, obsega institucionalno varstvo tudi usposabljanje, ki se izvaja po predpisih za področje šolstva. Vključuje organiziranje in izvajanje posebnega vzgojno izobraževalnega programa, nalog knjižnice, informacijske in druge naloge.
 
Določitev podrobnejših standardov
Podrobnejše standarde za izvajanje posameznih vrst oskrbe za področji institucionalnega varstva starejših in institucionalnega varstva posebnih skupin odraslega prebivalstva določi skupnost socialni zavodov Slovenije, skladno z javnim pooblastilom iz 68.b člena Zakona o socialnem varstvu.
 
b) Upravičenci
Upravičenci do storitve so:
A) Otroci, mladostniki in odrasle osebe do 26. leta starosti, ki so usmerjene v posebni program vzgoje in izobraževanja:
1. Otroci, mladostniki in odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju,
2. Otroci, mladostniki in odrasle osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju,
3. Otroci, mladostniki in odrasle osebe s težko motnjo v duševnem razvoju,
4. Otroci, mladostniki in odrasle osebe z več motnjami (otroci, mladostniki in odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju ter s hudimi motnjami vedenja in osebnosti, gibalnimi in senzornimi oviranostmi in poškodbami glave).
B) Otroci in mladostniki do 18. leta starosti, prikrajšani za normalno družinsko življenje:
1. Otroci in mladostniki, ki potrebujejo nadomestilo za družinsko vzgojo in oskrbo,
2. Otroci in mladostniki, ki potrebujejo še dodatno strokovno obravnavo.
C) Odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v dušenem zdravju, s senzornimi motnjami in motnjami v gibanju:
1. Odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju,
2. Odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju,
3. Odrasle osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju,
4. Odrasle osebe s težko motnjo v duševnem razvoju,
5. Odrasle osebe z več motnjami (odrasli z motnjo v duševnem razvoju, osebnostnimi motnjami, gibalnimi in senzornimi oviranostmi ter s poškodbami glave),
6. Osebe s težjo ali težko obliko gibalne ali senzorne oviranosti, ki niso sposobne samostojnega življenja.
D) Osebe, starejše od 65 let:
1. Osebe, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo manjši obseg neposredne osebne pomoči,
2. Osebe z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo večji obseg neposredne osebne pomoči,
3. Osebe z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč,
4. Osebe z zahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor.
c) Postopek
Postopek izvajanja storitve zajema začetno informiranje, izvajanje postopka v zvezi s sprejemom, vsebinsko pripravo na sprejem upravičenca, podpis dogovora o izvajanju storitve in pripravo individualnega načrta, namestitev in izvajanje storitve ter njeno prenehanje.
Postopek sprejema, premestitve in odpusta je natančneje urejen s posebnimi predpisi.
Postopek izvajanja namestitev upravičenca na podlagi individualnega paketa storitev zajema oblikovanje predloga za takšno vrsto storitve (izražen interes upravičenca po storitvi), izdelavo posebnega individualnega načrta s stroškovnikom, odobritev načrta, izvajanje načrta, periodične revizije in pripravo letnih poročil.
V vseh procesih postopka sodeluje upravičenec, pri tem pa mu lahko pomagajo njegovi zastopniki, svojci ali ključne osebe iz organizacije, ki zanj skrbijo.
Za izvajanje individualnega načrta skrbi koordinator storitve v sodelovanju z uporabnikom in njegovimi zastopniki.
 
d) Oblike storitve
Storitev institucionalnega varstva je lahko zagotovljena v socialnovarstvenem zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
Zavodsko obliko institucionalnega varstva zagotavljajo domovi za starejše, posebni socialni zavodi, domovi za otroke, zavodi za usposabljanje, varstveno delovni centri ter druge pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane zakonske pogoje za opravljanje dejavnosti.
Za posamezne skupine upravičencev iz poglavja b) tega člena opravljajo storitve naslednji izvajalci:
– storitev za upravičence iz točke A) izvajajo zavodi za usposabljanje,
– storitev za upravičence iz točke B) izvajajo domovi za otroke,
– storitev za upravičence iz točke C) izvajajo posebni socialno varstveni zavodi, za upravičence iz podtočke 2., 3., 4. in 5. točke C) pa tudi varstveno delovni centri in zavodi za usposabljanje,
– storitev za upravičence iz točke D) izvajajo domovi za starejše.
Institucionalno varstvo v zavodu se lahko izvaja kot celodnevno varstvo ali v obliki dnevnega varstva.
Celodnevno varstvo je oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki potrebujejo celodnevno oskrbo 24 ur na dan.
Dnevno varstvo je oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki še ne potrebujejo celodnevne, stacionarne oskrbe in si želijo oziroma potrebujejo pomoč, nadzor ali organizirano obliko bivanja le za določeno število ur dnevno. Dnevno varstvo za upravičence iz točke A) v poglavju b) tega člena vključuje tudi izvajanje posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno varstvo je, da se uporabniki dnevno vračajo domov. Standardi za celodnevno obliko storitve se smiselno uporabljajo tudi za dnevno obliko. Storitev dnevnega varstva lahko vsebuje tudi prevoz.
Storitev institucionalnega varstva v drugi družini se izvaja v družini, ki ni sestavljena iz družinskih članov upravičenca, in sicer za skupine upravičencev iz točk C) in D) v poglavju b) tega člena.
Storitev se izvaja na podlagi pogodbe, ki jo v skladu s 65. členom Zakona o socialnem varstvu skleneta center za socialno delo in (tretja) oseba ali pa na podlagi pogodbe, ki jo skleneta izvajalec institucionalnega varstva iz javne mreže in (tretja) oseba, ki izvaja storitev. Šteje se, da ima v drugem primeru uporabnik status stanovalca zavoda, ki sklepa pogodbo s tretjo osebo.
Izvajalec storitve varstva v drugi družini, ki opravlja storitev na podlagi 65. člena Zakona o socialnem varstvu, je dolžan zagotoviti izvajanje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege v sodelovanju z zdravstvenim domom ali izvajalcem s koncesijo na področju zdravstvenega varstva.
V primeru sklenjene pogodbe z izvajalcem institucionalnega varstva iz javne mreže, zagotovi izvajanje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege javni zavod oziroma koncesionar.
Storitev institucionalnega varstva v drugi organizirani obliki je lahko zagotovljena v stanovanjski skupini, bivalni enoti, oskrbovanem stanovanju, oskrbnem domu in z bivanjem zunaj institucije na podlagi individualnega paketa storitve, in sicer za upravičence iz točk A) (odrasle osebe usmerjene v posebni program vzgoje in izobraževanja), C) in D) v poglavju b) tega člena.
Stanovanjska skupina je lahko organizirana kot samostojna enota ali kot dislocirana enota zavoda. Velikost stanovanjske skupine je od 4 do 6 oseb.
Bivalna enota je lahko prav tako organizirana kot samostojna enota ali dislocirana enota zavoda, vključuje pa največ 24 oseb.
Bivanje zunaj institucije z individualnim paketom storitve se izvaja na podlagi individualnega načrta, ki natančno določa obseg paketa osnovne in socialne oskrbe, ki se izvaja glede na potrebe upravičencev in se lahko razlikuje od opisa v poglavju a) tega člena.
Opredelitev osnovne oskrbe v individualnem paketu določa:
– bivanje,
– prehrano,
– pranje osebnega in posteljnega perila ter čiščenja in vzdrževanja bivalnega prostora.
Opredelitev socialne oskrbe v individualnem paketu določa:
– nego in pomoč pri vseh življenjskih opravilih, ki obsega osebno nego, kopanje in pomoč pri umivanju, pomoč pri oblačenju in slačenju, pomoč pri hranjenju in pitju, pomoč pri uporabi ortopedskih pripomočkov in podobno,
– spremstvo, ki obsega pomoč pri gibanju/premikanju v prostoru, pri orientaciji in spremljanju pri osebnih opravkih, nakupih, v prostem času, na prireditve in podobno,
– pomoč pri vzpostavljanju in ohranjanju socialnih stikov, ki obsega vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca, pomoč pri komunikaciji,
– organiziranje prevozov in drugih storitev, ki so izražene s strani upravičenca v individualnem načrtu.
Individualni paket storitve vsebuje tudi opredelitev obsega zdravstvenega varstva in zdravstvene nege, ki se izvaja na podlagi predpisov s področja zdravstvenega varstva v sodelovanju z izvajalci zdravstvenega varstva v javni mreži.
Obliki storitve kot sta oskrbovano stanovanje in oskrbni dom sta podrobno opredeljeni v 7.a členu tega pravilnika.
 
e) Trajanje
Storitev je lahko trajna ali začasna (kadar se izvaja le za določeno obdobje) oziroma občasna (kadar se izvaja za krajši čas in se periodično ponavlja) in traja dokler obstojajo razlogi za vključitev upravičenca v institucionalno varstvo in dokler je pripravljen storitev sprejemati.
Celodnevna oblika storitve se izvaja 24 ur dnevno, v primeru dodatne vključitve upravičenca v drugo socialno varstveno storitev, storitev zaposlitvene rehabilitacije ali zaposlitev pa tudi krajši čas.
Dnevna oblika storitve se praviloma izvaja 10 ur dnevno, lahko pa se izvaja tudi krajši čas, glede na potrebe upravičenca.
 
f) Metode
Storitev institucionalnega varstva se izvaja po metodah individualnega in timskega dela, upoštevaje splošna strokovna načela aktivnosti in avtonomije, možnosti izbire in dostopnosti oblik, domicilnosti, disperzije, integracije in inkluzije, ter posebnih strokovnih načel, kot so: individualizacija, normalizacija, celovitost in kontinuiranost obravnave ter multidisciplinaren pristop.
Pri načrtovanju individualnega programa institucionalnega varstva upravičenca sodelujejo upravičenec, njegov zakoniti zastopnik in strokovni tim.
Izvajanje in koordinacija sta predmet periodičnih preverjanj upravičenca in celotnega tima, predvidoma vsakih šest mesecev.
 
g) Izvajalci
Osnovno oskrbo izvajajo naslednji delavci: receptor, čistilka, perica, likarica, šivilja, servirka, kuharski pomočnik, kuhar, ekonom, kurjač ali upravljalec parnih naprav, vzdrževalec, voznik.
Socialno oskrbo izvajajo: strežnica, gospodinja, varuška, delovni inštruktor, specialni pedagog, socialni delavec, psiholog, pedagog, tehnolog.
Vzgojo in pripravo na življenje izvajajo: socialni delavec, pedagog in psiholog.
Usposabljanje izvajajo: učitelj, knjižničar in računalničar.
Osnovno in socialno oskrbo v drugi družini izvajajo osebe, ki imajo status samozaposlene osebe na področju socialnega varstva, ali pa to dejavnost izvajajo kot dodatno dejavnost v skladu z zakonom, ter imajo končano najmanj osnovno šolo in pridobljeno poklicno kvalifikacijo ali pa izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa strokovnega sodelavca po 70. členu Zakona o socialnem varstvu.
Koordinacijo bivanja upravičenca zunaj institucije z individualnim paketom storitev izvaja koordinator za individualne namestitve zunaj institucije, ki je lahko strokovni delavec ali sodelavec po Zakonu o socialnem varstvu in ima najmanj VI. stopnjo izobrazbe. En koordinator se sistemizira na 12 upravičencev.
Posamezne elemente oziroma sestavine individualne namestitve upravičenca iz zavoda zunaj institucije na podlagi individualnega načrta lahko izvajajo tudi druge osebe, ki so določene z individualnim načrtom in ki sklenejo dogovor z uporabnikom in pooblaščenim zavodom.
Administrativno-računovodske in poslovodne naloge izvajajo: administrator, pisarniški referent, tajnik, poslovni sekretar, referent za javna naročila, referent za splošne zadeve, pravnik, kadrovik, vodja splošne službe, finančno-računovodski referent, ekonomski referent, ekonomist, računovodja, vodja finančno-računovodske službe, direktor.
 
h) Dokumentacija
O institucionalnem varstvu je potrebno voditi dokumentacijo o osebah v varstvu, o delu strokovnih delavcev in sodelavcev ter o delu zavoda.
Dokumentacija o osebah v varstvu obsega osebni list, dogovor o izvajanju storitve, individualni načrt, evidence o strokovnih in specialističnih obravnavah ter drugo dokumentacijo.
Dokumentacija o delu strokovnih delavcev in sodelavcev obsega individualne programe obravnav, poročila o spremljanju in uresničevanju obravnav, pregled supervizijskih obravnav ter drugo dokumentacijo.
Dokumentacija o delu zavoda obsega razvojne in letne načrte, poročila o uresničevanju načrtov, evidence oseb v varstvu ter drugo dokumentacijo.
Dokumentacija se vodi in hrani v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Dokumentacijo o institucionalnem varstvu v drugi družini vodi center za socialno delo, oziroma zavod, ki je sprejel upravičenca v takšno obliko varstva.
Za izvajanje bivanja upravičenca zunaj institucije na podlagi individualnega paketa se pripravi poseben individualni načrt, ki ga podpišejo upravičenec ali njegov zastopnik, zavod, ki je upravičenca sprejel in izvajalci posameznih sestavin storitve.
 
i) Normativ storitve
Kadrovski normativ za posamezne oblike storitve institucionalnega varstva je razviden iz tabele 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Izražen je v številu upravičencev na delavca, številu delavcev na oddelek ali zavod ali je določen v skladu s predpisi. Če je določen s posebnim zakonom, se pri izračunih kadrov upoštevajo tiste določbe posebnega zakona, ki se nanašajo na konkretne izvajalce v tabeli 1.
V primeru, ko se storitev izvaja v obliki dnevnega varstva, se kadrovski normativ preračuna glede na število ur izvajanja storitve.
V primeru, ko je v splošnem ali posebnem socialnem zavodu organiziran poseben oddelek ali enota za institucionalno varstvo oseb s srednjo ali hudo razvito obliko starostne demence ali sorodnih stanj, mora izvajalec storitve zaposliti na 22 oseb poleg drugih delavcev, opredeljenih s tem normativom, še dodatnega delavca za izvajanje socialne oskrbe s IV. oziroma V. stopnjo izobrazbe. Dodatno se tudi sistemizira enega socialnega delavca na 66 oseb s srednjo ali hudo razvito obliko starostne demence ali sorodnih stanj.
Neposredno delo v takšni enoti ali oddelku se lahko ob upoštevanju veljavnih normativov organizira v manjših skupinah kot na primer gospodinjskih skupnostih. Za izvajanje socialne oskrbe se glede na potrebe upravičencev in konkretni program obravnave stanovalcev z demenco določijo gospodinja ali delovni inštruktor ali varuhinja.
Kadrovski normativ za institucionalno varstvo odraslih oseb, ki so dodatno vključene v drugo socialno varstveno storitev, storitev zaposlitvene rehabilitacije ali zaposlitev je 85% normativa, ki velja za storitve za odrasle osebe v celodnevnem domskem varstvu. V teh primerih se pri kadrovskih normativih tudi ne upoštevajo normativi za posebne oblike varstva.
Pri kadrovskih normativih za institucionalno varstvo odraslih oseb, ki niso vključene v druge socialno varstvene storitve, se ne upoštevajo normativi za izvajanje vodenja v okviru socialne oskrbe.
Ne glede na prvi odstavek tega poglavja je normativ za stanovanjske skupine, ki so dislocirane od zavoda in med seboj oddaljene več kot 500 m, ali normativ za bivalno enoto, ki vključuje manj kot 11 upravičencev, 0,5 delavca za izvajanje osnovne oskrbe in 3,5 strokovnih delavcev in sodelavcev za izvajanje socialne oskrbe.
Za izvajanje storitve institucionalnega varstva v drugi družini se uporablja normativ 1 izvajalec osnovne in socialne oskrbe na 3 osebe, starejše od 65 let, v primeru oseb z zmerno motnjo v telesnem in duševnem razvoju pa 1 izvajalec osnovne in socialne oskrbe na 2 osebi, in sicer tako, da skupno število upravičencev v posamezni družini ni večje od šest. Za izvajalca institucionalnega varstva v drugi družini se šteje odrasel član družine.
Za upravljalca parne naprave se upošteva normativ, določen s pravilnikom o tehničnih normativih za postavitev, nadzor in obratovanje parnih kotlov in naprav.
Normativi zajemajo tudi delavce, ki izvajajo naloge administrativnih, finančno-računovodskih in poslovodnih nalog.
Ne glede na prvi odstavek tega poglavja se lahko za izvajanje bivanja zunaj institucije na podlagi individualnega paketa storitve v individualnem načrtu določi drugačni kadrovski normativ, pri čemer se upoštevajo veljavni kadrovski normativi za institucionalno varstvo.
Pri manjših zavodih se naloge in opravila posameznih izvajalcev lahko združujejo ali pa se izvajanje posameznih opravil zagotovi z zunanjimi izvajalci.«.
2. člen
8. člen se spremeni tako, da se glasi:
»8. člen
Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji
 
a) Opis storitve
Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji je organizirana oblika varstva, s katero se izpolnjujejo z ustavo in zakoni določene temeljne človekove pravice odraslih invalidnih oseb do storitve, ki tem osebam (v nadaljevanju: uporabnikom) v skladu z njihovimi sposobnostmi, daje možnost aktivnega vključevanja v družbeno življenje in delovno okolje ter opravljanja koristnega, vendar njihovim zmožnostim primernega dela.
Vodenje, varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji je organizirano in se izvaja tako, da uporabnikom omogoča ohranjanje pridobljenih in širitev novih znanj in delovnih spretnosti, pridobivanje novih socialnih in delovnih navad, uresničevanje lastnih idej in ustvarjalnosti, stimulira občutek koristnosti in samopotrditve. Storitev zagotavlja tudi druge oblike varstva, ki uporabnikom in njihovim družinam omogočajo delovno in socialno udejstvovanje.
Uporabnikom omogoča tudi nagrajevanje za opravljeno delo v skladu s splošnim aktom izvajalca.
Standard določa minimalen obseg storitve, ki ga izvajalec zagotavlja v okviru javne službe.
Konkreten obseg storitve se določi z individualnim dogovorom, ki ga izvajalec podpiše z uporabnikom. Sestavni del dogovora je tudi dodatna ponudba izvajalca, za katero se odloči uporabnik oziroma njegov zakoniti zastopnik, in del storitve, ki se izvaja v nadstandardnem obsegu. Daljši čas trajanja storitve, izvedba prostočasovnih in kreativnih aktivnosti izven storitve ter letovanja, športna in kulturna udejstvovanja se ne izvaja v okviru standarda storitve.
S sklenitvijo dogovora se zunanjemu uporabniku lahko zagotovi storitev v trajanju krajšem od 5 ur dnevno oziroma enkrat tedensko.
Osnovna oskrba zajema bivanje, prehrano, tehnično oskrbo in prevoze.
Bivanje se izvaja v opremljenih in ogrevanih prostorih v skladu s pravilnikom, ki ureja tehnične pogoje za izvajanje socialno varstvene storitve vodenja, varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji ter za izvajanje institucionalnega varstva uporabnikov te storitve. Bivanje vključuje tudi pogoje za izvajanje osebne higiene ob uporabi toaletnih sredstev in sanitetnega materiala, po potrebi pa zagotavlja splakovanje oziroma pranje osebnega perila. Vključuje tudi čiščenje prostorov.
Prehrana
Uporabniku se primerno njegovemu zdravstvenemu stanju za dneve prisotnosti zagotavljajo topli obrok in osnovni napitki.
Čas in način prehranjevanja določi izvajalec v dogovoru z uporabniki in je lahko različen glede na optimalne možnosti (lastna priprava prehrane, dovoz prehrane, prehranjevanje drugje…).
Tehnična oskrba izvaja vzdrževanje prostorov in okolice.
Prevozi zajemajo organizacijo prevozov v zvezi s prihodom in odhodom uporabnikov ter dovozom in odvozom prehrane. Za prihode in odhode uporabnikov se praviloma uporabljajo javna prevozna sredstva.
V primeru, da ni organiziranega javnega prevoza ali pa ga uporabnik ni sposoben koristiti, se prihodi in odhodi organizirajo s prevoznim sredstvom izvajalca, z najemom prevoznega sredstva ali pa s sklenitvijo pogodbe o izvajanju prevozov s fizično oziroma pravno osebo.
Optimalna razdalja od kraja bivanja do varstveno delovnega centra je 25 km ali 30 minut vožnje.
Socialna oskrba zajema vodenje, varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji.
Vodenje obsega oblikovanje, izvajanje in spremljanje individualnih programov, ohranjanje pridobljenega znanja in sposobnosti ter učenje novih vsebin in veščin, vzdrževanje in razvoj socialnih stikov in kognitivne sposobnosti uporabnika, ohranjanje pridobljene in razvijanje večje samostojnosti. Vodenje zajema tudi sodelovanje z uporabnikom in njegovimi svojci, sodelovanje z drugimi strokovnimi delavci in organizacijami, organiziranje kreativnih dejavnosti in aktivno vključevanje v okolje.
Varstvo zajema spremljanje, podporo in zagotavljanje občutka varnosti, nudenje pomoči pri vzdrževanju osebne higiene in opravljanju fizioloških potreb, pomoč pri vstajanju, obuvanju, sezuvanju in slačenju, pomoč pri gibanju in hoji, pomoč pri komunikacijah in orientaciji ter varstvo pri prihodih in odhodih ter spremstvo pri prevozih.
Zaposlitev pod posebnimi pogoji obsega take oblike dela, ki omogočajo upravičencem ohranjanje pridobljenih znanj ter razvoj novih sposobnosti. Zajema tudi zagotavljanje pogojev za varno delo, prilagajanje strojev in delovnih pripomočkov zmogljivostim upravičencev, uvajanje v delo, razvijanje delovnih sposobnosti in spretnosti, spremljanje delovnega procesa, nabavo sredstev in pripomočkov, prevoze materiala za delo ter prodajo izdelkov. Pridobljena sredstva od prodaje izdelkov so namenjena za nagrade upravičencev in za višjo kvaliteto dela in bivanja.
Zaposlitev se izvaja v varstveno delovnem centru ali v drugi organizirani obliki.
V primeru, da izvajalec poleg storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji izvaja tudi storitev institucionalnega varstva uporabnikov te storitve ali storitev pomoči družini na domu duševno in telesno prizadetih oseb, se za izvajanje teh storitev uporabljajo standardi in normativi za te storitve.
 
b) Upravičenci
Upravičenci do storitve so:
A) Odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju
Odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju so osebe, ki imajo prirojeno znižano raven inteligentnosti, nižje sposobnosti na kognitivnem, govornem, motoričnem in socialnem področju ter pomanjkanje veščin, kar se odraža v neskladju med njihovo mentalno in kronološko starostjo ali osebe, pri katerih je takšno stanje posledica bolezni ali poškodbe.
Glede na motnje v duševnem razvoju se razlikujejo:
1. Osebe z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki so končale prilagojeni program izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom in se niso sposobne vključiti v programe nižjega poklicnega izobraževanja oziroma so bile neuspešne v programih, ki jih določa zakon, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
2. Osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju, ki imajo posamezne sposobnosti različno razvite (pri učenju osvojijo osnove branja, pisanja in računanja, pri drugih dejavnostih kot so gibalne, likovne in glasbene pa lahko dosežejo več). Sposobne so sodelovati v enostavnem razgovoru in razumejo navodila. Uporabljajo lahko tudi nadomestno komunikacijo. Svoje potrebe in želje znajo izražati. Pri skrbi zase zmorejo preprosta opravila, sicer pa potrebujejo vodenje in različne stopnje pomoči skozi celo življenje. Sposobne so se usposobiti za enostavna praktična dela, vendar se praviloma ne morejo usposobiti za povsem neodvisno socialno življenje.
3. Osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju, ki se lahko usposobijo za najosnovnejša opravila. Pri skrbi zase pogosto potrebujejo pomoč drugih. Razumejo osnovna sporočila in se nanje odzivajo. Orientirajo se v ožjem okolju, vendar pri tem potrebujejo varstvo. Osebe imajo lahko težave v gibanju in druge motnje.
4. Osebe s težko motnjo v duševnem razvoju, ki so sposobne le za sodelovanje pri posameznih aktivnostih. Potrebujejo stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje. So omejene v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja. Razumevanje in upoštevanje navodil je hudo omejeno.
B) Odrasle osebe z več motnjami
Odrasle osebe z več motnjami so osebe, ki imajo hkrati več primanjkljajev, ovir oziroma motenj. To so osebe:
– z motnjami iz točke A) tega poglavja, pri katerih so prisotne še osebnostne motnje ali težje senzorne motnje (motnje vida, sluha),
– ki imajo prirojene ali pridobljene poškodbe gibalnega aparata, centralnega ali perifernega živčevja (s poškodbami glave).
Te osebe se vključijo v tisto obliko storitve, ki ustreza njihovim psihološkim, pedagoškim, zdravstvenim in socialnim potrebam ob upoštevanju njegove prevladujoče, primarne motnje.
 
c) Postopek
Postopek izvajanja storitve zajema začetno informiranje, izvajanje postopka v zvezi s sprejemom, vsebinsko pripravo na sprejem upravičenca, podpis dogovora o izvajanju storitve in pripravo individualnega načrta, izvajanje storitve ter njeno prenehanje.
Postopek uveljavljanja pravice do storitve natančneje ureja pravilnik o postopku pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva.
 
d) Oblike storitve
Storitev upravičencem zagotavljajo varstveno delovni centri, ki delujejo kot javni socialno varstveni zavodi in koncesionarji, ki so za opravljanje te storitve pridobili koncesijo na podlagi javnega natečaja.
 
e) Trajanje
Storitev traja dokler obstajajo razlogi za:
– vključitev uporabnika v to obliko varstva in dokler je pripravljen storitev sprejemati,
– začasno ali občasno vključitev.
Storitev se izvaja občasno, kadar se izvaja za določen krajši čas, ki se periodično ponavlja.
Storitev se izvaja začasno, kadar se izvaja le za določeno obdobje.
Neposredno izvajanje storitve se prične v dopoldanskem (jutranjem) času in traja 8 ur dnevno 5 delovnih dni v tednu, vsebine izven tega standarda pa so odvisne od dogovora med uporabnikom in izvajalcem. Kot vsebine izven standarda se štejejo: daljši čas trajanja storitve, izvedba prostočasovnih aktivnosti izven 8-urne storitve, letovanja, zimovanja, športna in kulturna udejstvovanja, izvedba kvizov in podobno.
Za dnevno prisotnost se šteje, da je upravičenec dnevno prisoten najmanj 5 ur.
 
f) Metode
Podlaga za izvajanje storitve je oblikovanje individualnega dogovora o izvajanju storitve. Storitev se izvaja po metodah individualnega in skupinskega dela, pri čemer se upoštevajo načela individualizacije, multidisciplinarnosti, celovitosti obravnave, aktivnosti, avtonomnosti in možnosti izbire.
 
g) Izvajalci
Osnovno oskrbo izvajajo: ekonom, kuhar, kuharski pomočnik, hišnik, kurjač, vzdrževalec, voznik, čistilka.
Socialno oskrbo izvajajo: specialni pedagog, socialni delavec, psiholog, tehnolog, delovni inštruktor, varuška, gospodinja, strežnica.
Poslovodenje (poslovodna, administrativna in finančna dela) izvajajo: administrator, pisarniški referent, tajnik, poslovni sekretar, referent za javna naročila, referent za splošne zadeve, pravnik, kadrovik, vodja splošne službe, finančno-računovodski referent, ekonomski referent, ekonomist, računovodja, vodja finančno-računovodske službe, direktor.
V varstveno delovnih centrih z več enotami izven sedeža zavoda poslovanje izvajajo še:
– strokovni delavci s pooblastili za vodenje enot (imajo samo dodatke za vodenje).
 
h) Dokumentacija
Varstveno delovni center vodi dokumentacijo o uporabnikih storitve, o delu strokovnih delavcev in sodelavcev ter o delu centra.
Dokumentacijo o uporabnikih storitve obsega osebni list, podatke o strokovnih in specialističnih obravnavah ter drugo dokumentacijo.
Dokumentacija o delu strokovnih delavcev in sodelavcev obsega individualne programe obravnav, podatke o spremljanju in uresničevanju obravnav, pregled supervizijskih obravnav ter drugo dokumentacijo.
Dokumentacijo o delu centra obsega razvojne in letne delovne načrte, poročila o uresničevanju načrtov, evidenco vključenih upravičencev ter drugo dokumentacijo.
Strokovno dokumentacijo je potrebno voditi in urejati v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
 
i) Normativ storitve
Kadrovski normativ je izražen v številu uporabnikov (upravičencev) na delavca in je razviden iz tabele 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
V primeru, ko se storitev izvaja v času, krajšem od 5 ur dnevno ali samo en dan v tednu, se kadrovski normativ preračuna glede na število ur izvajanja storitve.«.
3. člen
Za izvajanje storitve institucionalno varstvo oseb s posebnimi potrebami v zavodih za usposabljanje in institucionalno varstvo v varstveno delovnih centrih se ta pravilnik začne uporabljati 1. januarja 2005, za izvajanje storitve institucionalno varstvo oseb s starostno demenco in sorodnimi stanji pa 1. julija 2005.
Za izvajanje storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji se ta pravilnik začne uporabljati 1. januarja 2006. Nove zaposlitve za izvajanje te storitve se v obdobju od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2010 realizirajo postopno tako, da se vsako koledarsko leto na državni ravni zagotovi največ 20% novih zaposlitev. Pri tem se upoštevajo zagotovljeni tehnični pogoji, določeni s predpisom o tehničnih pogojih za izvajanje te storitve ter potrebe po vključitvi novih upravičencev s težko motnjo v duševnem razvoju in oseb z več motnjami.
Za izvajanje storitve institucionalno varstvo odraslih oseb v posebnih socialno varstvenih zavodih se ta pravilnik začne uporabljati 1. julija 2005. Nove zaposlitve za izvajanje te storitve se v obdobju od 1. julija 2005 do 31. decembra 2010 realizirajo postopno tako, da v posameznem koledarskem letu na ravni posameznega zavoda ne presegajo 17% novih zaposlitev.
Do 31. decembra 2005 se bivanje zunaj institucije z individualnim paketom storitve izvaja kot pilotski projekt.
4. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01701-14/2004
Ljubljana, dne 5. novembra 2004.
EVA 2004-2611-0071
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister
za delo, družino in socialne zadeve

AAA Zlata odličnost