Uradni list

Številka 124
Uradni list RS, št. 124/2004 z dne 19. 11. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 124/2004 z dne 19. 11. 2004

Kazalo

5239. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za zamenjavo obstoječih azbestnih cevi na primarnem vodovodu Visoko-Škofja Loka, stran 14999.

Na podlagi 23., 31., 77. in 175. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2 in 8/03) in 86. člena statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS 37/95) je Občinski svet občine Škofja Loka na 10. redni seji dne 28. 10. 2004 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu za zamenjavo obstoječih azbestnih cevi na primarnem vodovodu Visoko-Škofja Loka
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 3/89 in Uradni list RS, št. 47/93, 8/94, 13/99, 43/99, 115/00, 28/01, 116/02, 105/03, 103/04) za izboljšanje kvalitete oskrbe s pitno vodo v Občini Škofja Loka, sprejme občinski lokacijski načrt za zamenjavo obstoječih azbestnih cevi na primarnem vodovodu Visoko-Škofja Loka (v nadaljevanju: lokacijski načrt).
Lokacijski načrt je izdelal LUZ d.d., Ljubljana, pod številko projekta 5424, septembra 2004, na podlagi idejnega projekta, ki ga je izdelal HIDROSVET d.o.o., pod številko projekta 119/02, avgusta 2002.
Poročilo o vplivih na okolje za lokacijski načrt je izdelal AQUARIUS d.o.o., novembra 2003.
2. člen
Lokacijski načrt določa mejo ureditvenega območja lokacijskega načrta, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, etapnost izvajanja posegov, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka.
3. člen
Lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del.
Tekstualni del vsebuje:
a) odlok o lokacijskem načrtu
b) obrazložitev lokacijskega načrta z naslednjo vsebino:
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta;
– povzetek prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka;
– opis prostorskih pogojev za izvedbo vodovoda;
– opis rešitve vodovoda ter njegov vpliv na obstoječe objekte in naprave;
– opis infrastrukturnih objektov in naprav, potrebnih za delovanje, s prestavitvami in prilagoditvami obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav;
– opis potrebnih zemljiških služnosti za izvedbo posega;
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– opis vrisa ureditvenega območja vodovoda na kopiji katastrskega načrta;
– podatke o označbi, površini, vrsti rabe in lastništvu;
– elemente za zakoličbo;
– oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta;
– etapnost izvajanja lokacijskega načrta;
c) smernice nosilcev urejanja prostora za načrtovanje lokacijskega načrta,
d) mnenja nosilcev urejanja prostora k lokacijskemu načrtu.
Grafični del vsebuje:
– prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka, M 1:25000;
– prikaz širšega območja lokacijskega načrta v M 1:25000 in pregledni situacijski načrt vključujoč namensko rabo prostora, M 1:5000;
– ureditveno situacijo, M 1:2000;
– idejne rešitve komunalnih in energetskih ureditev, M 1:2000;
– prikaz ureditvenega območja lokacijskega načrta na kopiji katastrskega načrta, M 1:2000;
– tehnične elemente za zakoličbo na kopiji katastrskega načrta, M 1:2000;
– karakteristične prereze, M 1:25, M 1:100.
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
4. člen
Ureditveno območje lokacijskega načrta se nahaja na območju Občine Škofja Loka (k.o. Visoko, Staniše, Zminec, Puštal, Škofja Loka). Širina ureditvenega območja ob vodovodu je 10 m.
Znotraj ureditvenega območja lokacijskega načrta se nahajajo naslednje parcele oziroma deli parcel:
K.o. Visoko (2041): 316/1, 316/2, 324, 334/1, 334/2, 336/1, 338/1, 338/2, 339/1, 340, 343/1, 343/2, 344, 345, 346, 361, 368, 372/1, 373, 375, 380/1, 397/2, 397/4, 397/5, 397/6, 397/7, 400, 409;
K.o. Staniše (2045): 34/2, 34/3, 36/1, 36/5, 37/1, 37/2, 37/6, 60/1, 60/2, 61/1, 61/4, 61/5, 69/1, 116, 117, 137, 158/3, 159, 170/1, 170/2, 172, 187, 188, 200, 201/1, 474/1, 478/1, 483/1, 483/2, 483/2, 484/1;
K.o. Zminec (2042): 128, 129, 130/1, 143, 144, 146, 157, 158, 160, 162/2, 164, 169/1, 172, 177/3, 180, 187, 190, 196, 199, 205, 208, 212, 215, 403/1, 403/2, 463/1, 463/2, 465, 466, 467, 468, 469, 473, 474, 475, 483, 486, 491, 492, 495, 498, 500, 505, 515, 554/1, 558, 561, 564, 566, 570, 571, 573, 575, 590, 593, 595, 598/1, 601/1, 602/1, 606, 607, 608, 618, 619, 624, 625, 628/1, 639/1, 639/2, 640, 641, 642, 643/1, 680, 681/1, 684, 685/1, 685/2, 685/3, 685/4, 685/5, 744/1, 744/2, 744/3, 746/1, 746/2, 746/3, 751, 752, 753, 758, 759/1, 842/1, 843/2, 844/1, 860/1, 861/1, 902/1, 905/1, 924/2, 927/3, 936/8, 941/2, 945/2, 946/1, 952/1, 1013/1, 1014, 1015, 1016, 1019/1, 1022/1, 1022/2, 1056/3, 1058/1, 1060, 1062, 1064, 1076, 1079, 1080, 1082, 1083/1, 1101/1, 1101/2, 1117/2, 1173/1, 1175/4, 1176/4, 1177/2, 1179/1, 1179/5, 1181, 1184/1, 1185, 1187, 1189/1, 1192/1, 1195/1, 1200/1, 1201, 1203;
K.o. Puštal (2034): 241, 959/1;
K.o. Škofja Loka (2035): 232/1, 234, 237/2, 252/1, 253, 254/1, 255, 256, 258, 261, 264, 267, 270, 271, 274, 278, 282, 283, 284/1, 287, 1052/1, 1068/2.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI UREJANJA
5. člen
S tem lokacijskim načrtom se ureja zamenjava obstoječih azbestnih cevi na primarnem vodovodu Visoko-Škofja Loka. Območje lokacijskega načrta je namenjeno gradnji ter vzdrževanju vodovoda s pripadajočimi objekti in napravami. Z zamenjavo cevi se zagotovi zadostne količine in ustrezno kvaliteto vode za oskrbo Škofje Loke in okoliških naselij.
Z novim vodovodom iz duktilne litine NL DN 400 mm se zamenja od hipodroma v Visokem do črpališča Viršk pri Škofji Loki obstoječi azbestnocementni vodovod DN 350 mm v dolžini 9.868 m. Predvideni vodovod NL DN 400 se bo v Visokem navezal na obstoječi vodovod AC DN 350 mm, na območju črpališča Viršk pa na vodovodno omrežje Škofje Loke.
Trasa poteka na kmetijskih zemljiščih, devetkrat prečka Soro in se izogiba naseljem. Trasa novega vodovoda poteka ob trasi starega vodovoda v oddaljenosti 1 do 3 m. Novi vodovod se položi v zemljo v globini povprečno 1,90 m. Dela pri gradnji vodovoda je treba izvajati tako, da bo obstoječi vodovod nemoteno obratoval do izgradnje novega vodovoda. Obstoječi vodovod se nato opusti. Na novi vodovod se bodo prevezali obstoječi priključni vodovodi za naselja v Poljanski dolini.
Na trasi se izvedejo vodovodni jaški, hidranti in odcepi za sekundarno omrežje za oskrbo okoliških naselij s sanitarno in požarno vodo.
Trasa predvidenega vodovoda prečka reko Soro v naslednjih stacionažah:
– km 1.930 (prečenje A)
– km 2.440 (prečenje B)
– km 3.780 (prečenje C)
– km 4.440 (prečenje D)
– km 5.230 (prečenje E)
– km 6.590 (prečenje F)
– km 7.585 (prečenje G)
– km 8.275 (prečenje H)
– km 8.820 (prečenje I)
Vsa prečenja Sore se izvedejo s horizontalnim vodenim vrtanjem min 1.5 m pod strugo Sore. Položene cevi pod Soro morajo biti ustrezno zaščitene.
6. člen
Znotraj ureditvenega območja lokacijskega načrta se zemljišča po končani gradnji vzpostavi v prejšnje stanje oziroma se na njih izvede nove ureditve v skladu z zahtevami lokacijskega načrta, namenska raba zemljišč se ne spreminja. S tem lokacijskim načrtom se ohranja obstoječa namenska raba, ob upoštevanju pogojev omejene rabe v koridorju vodovoda.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO
IN KRAJINSKO UREJANJE
7. člen
Širina vodovodnega koridorja je 10 m. V koridorju vodovoda so dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov ter postavitev montažnih ograj in urbane opreme. Posegi v koridorju ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja vodovoda. Zaradi varstva vodovoda pred poškodbami je treba pri izvajanju kakršnihkoli naknadnih posegov v koridorju upoštevati višinski potek vodovoda. Za vse posege znotraj koridorja je treba pridobiti soglasje lastnika objekta oziroma izvajalca obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno in požarno vodo.
Po izvedenih gradbenih delih je treba površine povrniti v stanje pred posegom.
V. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA
8. člen
Pogoji za prometno urejanje
Za potrebe gradnje in delovanja vodovoda ni treba izvesti novih prometnih povezav. Kolikor je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, jih je treba izvesti v soglasju z lastnikom zemljišča in upoštevanjem trenutne rabe tangiranega in sosednjih zemljišč.
Trase transportnih poti in lokacije morajo biti locirane tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.
 
Križanje in približevanje cest
Predvideni vodovod tangira predvideno Poljansko obvoznico Škofje Loke v km 8.065. Potek trase v območju predvidene Poljanske obvoznice Škofje Loke mora biti usklajen z "Odlokom o lokacijskem načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210, odsek 1110)" (Uradni list RS, št. 48/02) in projektno dokumentacijo za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke.
Predvideni vodovod mora biti na celotni trasi oddaljen od roba vozišča državne ceste R1-210 več kot 7 m. Vsi pokrovi jaškov in naprave komunalnih vodov morajo biti locirani izven vozišča ceste R1-210 v odmiku minimalno 7 m od roba vozišča ceste.
Ne dovoli se nikakršnih fizičnih posegov v cestišče ceste R1-210 zaradi tehnologije izvajanja del.
Ureditveno območje tangira varovalni pas državne ceste v naslednjih stacionažah:
– km 5.060 do km 6.635
– km 9.110
Zaradi posega ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega sveta državne ceste. Na delu trase, ki se najbolj približa cestnemu svetu, je treba izvajati dela z gradbeno mehanizacijo na tisti strani vodovoda, ki je bolj oddaljena od cestnega sveta.
Zaradi preglednosti na cesti mora biti ves material oddaljen od ceste vsaj 3 m ali tudi več, če to zahteva preglednost na cesti.
Vsa križanja ostalih lokalnih cest je treba izvesti z upoštevanjem ustreznih tehničnih predpisov in pogojev upravljavca cest. Križanja vodovoda je treba izvesti na ustrezni globini ca. 1.5 ter ustrezno zaščititi. Za vsak prekop lokalne javne ceste je treba pridobiti posebno dovoljenje za zaporo ceste. Zaradi predvidene gradnje ne sme biti ogrožena stabilnost lokalnih cest.
Po izvedenih gradbenih delih je treba cestne površine povrniti v stanje pred posegom.
9. člen
Pogoji za komunalno urejanje
Zaradi gradnje vodovoda ni treba prestavljati obstoječih komunalnih in energetskih vodov. V času gradnje se izvedejo le provizorni vodovodi na delih obstoječega vodovoda. Na mestih križanj je treba upoštevati ustrezne tehnične pogoje in pogoje upravljavcev posameznih komunalnih in energetskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi je treba vsa križanja in vzporedne poteke vodovoda s komunalnimi in energetskimi vodi obdelati in podati ustrezne tehnične rešitve. Kolikor se med izvedbo ugotovi, da je potrebno posamezen komunalni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se mora to izvesti v skladu s soglasjem upravljavca komunalnega voda.
Pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno energetsko infrastrukturo na kraju samem.
 
Vodovod
Vse obstoječe vodovode, ki se nahajajo na območju predvidene gradnje, je treba pred gradnjo ustrezno zaščititi. Zaradi predvidene gradnje mora oskrba objektov s pitno in požarno vodo potekati nemoteno.
V km 0.860 je tangiran vodovod na območju naselja Visoko.
V km 1.210 je tangiran vodovod za naselje Na Logu.
V km 2.079 in 2.260 je tangiran vodovod za naselje Log nad Škofjo Loko.
V km 4.519 je tangiran vodovod za naselje Brode.
 
Kanalizacija
Predvidena trasa vodovoda od Visokega do črpališča Viršk ne tangira obstoječe javne kanalizacije, ki je v upravljanju Loške komunale.
Pri načrtovanju kanalizacije je treba upoštevati Strokovne podlage za izdelavo nacionalnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda, ki jih verificira Občina Škofja Loka.
Na območju naselja Zminec, Bodovlje in Za brajdo je predvidena javna kanalizacija, ki jo je treba upoštevati pri nadaljnjem projektiranju.
 
Plinovodi
Predvidena trasa vodovoda ne tangira obstoječih in predvidenih tras mestnega plinovoda.
Treba je upoštevati načrtovano plinifikacijo objektov v naselju Zabrajda in Bodovlje.
 
Elektroenergetski vodi
Trasa predvidenega vodovoda večkrat prečka traso obstoječega 20 kV daljnovoda.
Trasa predvidenega vodovoda tangira obstoječe nizkonapetostne zemeljske kable v km 0.565, 0.800, 0.900, 1.550 in 4.620.
Gradbena dela je treba izvajati tako, da ne bo prišlo do poškodb oseb ali naprav.
Izkope je treba izvajati tako, da se pri izkopih ne poruši stabilnost opornih točk obstoječega 20 kV daljnovoda. Dovoljena bližina izkopa je 1.5 m od oporne točke.
Pred pričetkom posameznih faz izkopov je treba zaščititi obstoječe nizkonapetostne kable.
 
Telekomunikacijski vodi
Trasa predvidenega vodovoda tangira obstoječe telekomunikacijske kable v km 1.225, 2.180, 2.200 in 5.010.
Pred pričetkom gradbenih del je treba obvezno zakoličiti obstoječe zemeljske TK kable (KKO, MK, RNO), ki sovpadajo z gradnjo vodovoda.
Na mestih križanj TK vodov in vodovoda je treba ustrezno zaščititi obstoječe TK naprave z določitvijo RUMENIH PVC CEVI Ø 110 na globini obstoječega TK kabla.
VI. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
10. člen
Posegi v obstoječe objekte in naprave
Zaradi izvedbe vodovoda ni potrebnih rušitev obstoječih objektov in naprav.
11. člen
Gozdnogospodarske ureditve in varovanje gozda
Za varovanje gozdnega roba je treba upoštevati naslednje pogoje:
– v neposredni bližini posegov je treba v največji možni meri ohraniti naravno obliko gozdnega roba;
– preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti;
– sečnje v gozdu morajo biti izvedene strokovno po odkazilu sečnje s strani pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove, na podlagi detajlnega načrta;
– sečnje v koridorjih vodovoda je treba izvesti selektivno;
– kjer bo prizadet gozdni rob, mora biti ustrezno saniran;
– uporabljati je treba avtohtone vrste, v ustrezni sestavi;
– ohraniti oziroma omogočiti je treba dostope do gozdov v času gradnje in po njej.
12. člen
Varovanje naravnih vrednot, flore, favne in krajinske značilnosti območja
Za varovanje naravnih vrednot, flore, favne in krajinskih značilnosti območja je treba upoštevati naslednje pogoje:
– z gradnjo ne smejo biti prizadeta naravno ohranjena območja, na katerih niso neposredno predvideni posegi;
– prepovedano je izpuščanje tekočin ali odlaganje kakršnegakoli materiala v naravno okolje;
– kolikor se bo med izgradnjo posegalo v strugo Poljanske Sore, naj se posega v času izven drstitvene sezone;
– po izgradnji je potrebno na območju gradbišča čimprej vzpostaviti prvotno stanje;
– za zasaditev naj se uporablja avtohtona vegetacija;
– posebni aktivni ukrepi v času obratovanja vodovoda niso potrebni.
13. člen
Ureditve v območju kmetijskih zemljišč
Po končani gradnji je treba začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje.
Investitorji so dolžni omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.
14. člen
Varstvo tal
Za varovanje tal je treba upoštevati naslednje pogoje:
– izvajalec gradbenih del mora pred začetkom gradnje izdelati elaborat organizacije gradbišča;
– na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi;
– gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča morajo biti tehnično brezhibni. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;
– na gradbišču morajo biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru razlitja nevarnih snovi, obvezen je tudi odvoz kontaminirane zemljine na ustrezno deponijo;
– material za zasipanje jarka, v katerega bodo položene cevi, mora biti inerten;
– posege v tla je treba izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, je potrebno ponovno zatraviti oziroma zasaditi;
– v sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba določiti način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina;
– za opuščeno azbestno vodovodno omrežje mora investitor izdelati kataster z navodili za ravnanje v primeru izkopov v tla;
– posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna;
– s transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je potrebno preprečiti tudi odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine;
– v sklopu izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izdelati projekt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal. S sanacijo razgaljenih površin je treba začeti že v času gradnje primarnega cevovoda. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Deponije se izvede tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,2 m. Deponije je treba zaščititi pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o nadaljnji uporabi za sanacijo. Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z veljavnimi občinskimi odloki.
15. člen
Varstvo vodotokov in podtalnica
Od km 1.210 do km 1.400 trasa predvidenega vodovoda poteka po območju 2. varstvenega pasu zaščite vodnih virov pitne vode – območje Visoko.
Od km 9.065 do km 9.682 trasa predvidenega vodovoda poteka po območju 2. varstvenega pasu zaščite vodnih virov pitne vode – območje črpališča Viršk.
Od km 9.682 do črpališča Viršk trasa predvidenega vodovoda poteka po območju 1. varstvenega pasu zaščite vodnih virov pitne vode – območje črpališča Viršk.
Območji vodnih virov Viršk in Visoko, sta zavarovani z odlokom o varstvu virov pitne vode (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/89).
Zaradi gradnje vodovoda ali drugih posegov znotraj ureditvenega območja se kakovost voda in vodni režim na vplivnem območju ne sme poslabšati.
Za varovanje površinske vode in podtalnice je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– v času gradbenih del ob in v Poljanski Sori (prečkanja) je potrebno zagotoviti, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti;
– med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
– pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtok visokih voda ali hudournikov.
Na območju vodovarstvenih pasovih je potrebno upoštevati še dodatne zaščitne ukrepe:
– investitor mora zagotoviti izdelavo projekta zaščite gradbišča in gradbenih izkopov, ki ga mora predhodno odobriti tudi upravljavec javnega sistema oskrbe s pitno vodo;
– poleg osnovnega elaborata organizacije gradbišča, je potrebno v temu dokumentu še posebej obdelati in poudariti organizacijske in druge ukrepe v smislu varovanja podtalnice med gradnjo ter izdelati poslovnik oziroma načrt sanacijskih ukrepov v primeru havarije oziroma dogodkov, kot je npr. razlitje goriva ali olja, ki bi lahko povzročila kontaminacijo tal in vode;
– na gradbišču ni dovoljeno skladiščiti nevarnih snovi, ki lahko povzročijo onesnaženost podtalnice, prav tako morajo biti gradbeni stroji in transportna vozila tehnično brezhibna;
– dela na vodovarstvenih območjih naj se opravljajo v sušnem obdobju;
– v primeru havarije oziroma dogodkov, kot je npr. razlitje goriva ali olja, ki bi lahko povzročila kontaminacijo podtalnice, je potrebno črpanje takoj prekiniti;
– posebni aktivni ukrepi v času obratovanja vodovoda niso potrebni.
16. člen
Varstvo zraka
Za ohranjanje kvalitete zraka je treba upoštevati naslednje pogoje:
Prašenje v času gradnje je potrebno omiliti z vlaženjem površin in omejitvijo hitrosti transportnih vozil skozi naselja.
Izvajalci del morajo upoštevati normative za emisije iz transportnih vozil in gradbenih strojev ter naprav.
Za preprečitev imisij azbestnih vlaken v zrak je potrebno upoštevati Pravilnik o pogojih pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 72/01), in sicer je potrebno območje odstranjevanja azbestnih cevi ograditi, na delovišču izobesiti natančna navodila za izvajanje del in o načinu odstranjevanja azbestnega materiala ter varovanjem zdravja seznaniti delavce, azbestne vodovodne cevi pred odstranjevanjem navlažiti, med delom se azbestne cevi ne sme čistiti ali mehansko obdelovati, z azbestnimi cevmi pri razkladanju in nakladanju ravnati previdno, da se ne poškodujejo, prevažati jih je potrebno na tovornjakih s pokritimi kesoni.
Posebni aktivni ukrepi v času obratovanja vodovoda niso potrebni.
17. člen
Ravnanje z odpadki
V času gradnje je potrebno upoštevati naslednja priporočila za ravnanje z odpadki:
– z odpadki je potrebno ravnati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/03);
– odstranjevanje, prevoz ter deponiranje azbestnih cevi mora potekati v skladu s Pravilnikom o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 72/01) in Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 105/00);
– nevarne odpadke je potrebno oddajati s strani MOPE pooblaščenemu podjetju za ravnanje z nevarnimi odpadki;
– s projektom je potrebno predvideti količine odpadnega in izkopanega materiala in določiti prostor za deponiranje ter ravnanje z njim;
– odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala na obvodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja ni dovoljeno;
– posebni aktivni ukrepi v času obratovanja vodovoda niso potrebni.
18. člen
Varstvo pred hrupom
V izogib prekomerne obremenitve okolja s hrupom je potrebno upoštevati:
– gradbena dela naj se v skladu z 19. členom Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju izvajajo od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro. Izvajanje teh del je prepovedano na praznik, če je dela prost dan;
– uporabljena gradbena mehanizacija mora biti tehnično brezhibna in izdelana v skladu z normami kakovosti glede emisij hrupa gradbenih strojev (Pravilnik o hrupu strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02)).
Na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim objektom na manj kot 30 m je potrebno za zmanjšanje hrupa upoštevati še naslednje organizacijske ukrepe:
– upošteva se naj ustrezna ekspozicija hrupa in omeji čas obratovanja hrupnih operacij na najmanjšo možno mejo;
– delovodje morajo poskrbeti za ustrezno disciplino na gradbišču; zvočni signali se naj uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku, čimmanj vzvratnih voženj;
– med gradbenimi deli je potrebno izvajati kontrolne meritve hrupa;
– posebni aktivni ukrepi v času obratovanja vodovoda niso potrebni.
19. člen
Varovanje objektov in območij kulturne dediščine
Predvideni posegi na primarnem vodovodu Visoko-Škofja Loka posegajo v naslednja območja kulturne dediščine:
– Škofja Loka – Kulturna krajina Poljanske Sore (št. predloga za vpis v Register nepremične kulturne dediščine 501263;
– Kulturni spomenik Visoko pri Poljanah – Območje Tavčarjeve in Debeljakove domačije (EŠD 4355).
20. člen
Varstvo pred požarom
Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe lokacijskega načrta ne sme poslabšati.
Pri gradnji in vzdrževanju vodovoda je treba upoštevati požarnovarstvene ukrepe. Na odsekih vodovoda na poselitvenem območju je treba predvideti hidrante v medsebojni razdalji največ 150 m.
VII. ETAPNOST IZVEDBE
21. člen
Vodovod bo grajen v petih fazah:
– od Visokega do zahodnega dela naselja Log (od km 0.000 do km 2.079);
– od zahodnega dela naselja Log – do prečkanja Sore vzhodno od naselja Brode (od km 2.079 do km 4.519);
– od prečkanja Sore vzhodno od naselja Brode – do prečkanja Sore v podaljšku Sopotniške grape (od km 4.519 do km 6.496);
– od prečkanja Sore v podaljšku Sopotniške grape – do Bodovelj (od km 6.496 do km 8.107);
– od Bodovelj do črpališča Viršk (od km 8.107 do km 9.868).
Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati morajo posamezne zaključen funkcionalne celote.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
22. člen
Monitoring
Gradbena dela v in neposredno ob Sori naj potekajo pod naravovarstvenim nadzorom.
Gradnja se bo izvajala v varstvenem pasu vodnega vira Hotavlje, Visoko in Virško polje. V času gradbenih del na vodovarstvenem pasu je potrebno zagotoviti pogostejši monitoring kakovosti pitne vode.
Monitoring kakovosti pitne vode je potrebno pogosteje izvajati tudi v času gradnje in obratovanja, če se v času gradnje zgodijo nezgode kot na primer razlitje nevarnih snovi na območju vodovarstvenih pasov.
V primeru, da v času gradnje pride do izliva nevarnih snovi v reko, je potrebno v sodelovanju s strokovnjaki predpisati in izvajati imisijski monitoring.
V času gradnje je potrebno vizualno spremljati kalnost Poljanske Sore in prilagoditi dinamiko izvajanja gradbenih del vremenskim razmeram in vodostaju.
V času gradnje je potrebno izvesti meritve hrupa v naseljih, ki ležijo neposredno ob gradbišču in v primeru prekoračitve predpisane ravni hrupa predvideti dodatne protihrupne ukrepe.
 
Organizacija gradbišč
Za potrebe gradbišč je treba v največji možni meri uporabljati že obstoječe komunikacije in ustvarjati čim manj začasnih novih dovoznih poti. Poleg vseh obveznosti navedenih v predhodnih členih tega odloka, morajo investitorji in izvajalci v času gradnje in po izgradnji tudi:
– zgraditi dostope, ki v načrtu niso predvideni, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank;
– vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo pred začetkom del ustrezno urediti, po izgradnji vodovoda pa po potrebi obnoviti;
– objekte in infrastrukturne vode obnoviti oziroma sanirati, če bo na njih pri gradnji objekta zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč;
– na območjih, kjer bi bila lahko prizadeta tla, gradbene posege s težkimi stroji izvajati v suhem vremenu;
– ravnanje z rodovitnim delom prsti izvajati po določilih v projektni dokumentaciji;
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja vodovoda;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
23. člen
Razmejitev in primopredaja
Investitor vodovoda mora poskrbeti za primopredajo vseh objektov in naprav, katerih v skladu z veljavno zakonodajo ne bo prevzel v upravljanje in pripraviti ustrezne razmejitve ter predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem.
24. člen
Dodatne obveznosti
Poleg vseh obveznosti navedenih v predhodnih členih morajo investitor in izvajalci tudi:
– reševati pravico graditi na določenem zemljišču v sodelovanju z vsemi prizadetimi;
– nadomestiti izpad dohodka iz kmetijskih površin, ki bodo začasno izvzete iz kmetijske rabe;
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci;
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav;
– kriti stroške zaščite, prestavitev, nadzora, zakoličbo tras, spremembe tehnične dokumentacije obstoječe infrastrukture in eventualnih poškodb, prekinitev prometa, ki bi nastale zaradi izvedbe LN.
IX. TOLERANCE
25. člen
Vse dimenzije in ureditve, navedene v tej uredbi, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, določene s tem lokacijskim načrtom.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
X. ZAČASNI UKREPI
26. člen
Za zavarovanje urejanja prostora v območju lokacijskega načrta se sprejmejo začasni ukrepi.
Začasni ukrepi se sprejmejo za celotno ureditveno območje lokacijskega načrta, navedenega v 4. členu tega odloka.
Vrste začasnih ukrepov so naslednje: prepovedano je urejanje trajnih nasadov, sprejemanje sprememb prostorskih aktov, ki veljajo na območju začasnih ukrepov ter izvajanje gradnje, ki še niso dovoljene z dokončnim gradbenim dovoljenjem.
Veljavnost začasnih ukrepov iz tretjega odstavka tega člena je do dokončanja gradnje posamezne faze objekta, vendar ne več kot skupno štiri leta.
XI. NADZOR
27. člen
Nadzor izvajanja tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se v delu in za območje, ki ga določa ta lokacijski načrt šteje, da je spremenjen in dopolnjen Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev v Občini Škofja Loka, za območje Škofja Loka (Uradni list RS, št. 67/99, 68/99, 115/00, 28/01, 43/03) in Odlok o lokacijskem načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210, odsek 1110), Uradni list RS, št. 48/02.
29. člen
Lokacijski načrt je na vpogled na Občini Škofja Loka.
30. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-340/2001
Škofja Loka, dne 28. oktobra 2004.
Župan
Občine Škofja Loka
Igor Draksler l. r.

AAA Zlata odličnost