Uradni list

Številka 123
Uradni list RS, št. 123/2004 z dne 18. 11. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 123/2004 z dne 18. 11. 2004

Kazalo

5176. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice, stran 14887.

Na podlagi 12., 23., 24., 171., 173. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 31/99 in 19/01) je Občinski svet občine Slovenske Konjice na 18. redni seji, dne 28. 10. 2004 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Zaradi uskladitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 43/02, dne 17. 5. 2002 (v nadaljevanju: Osnovni odlok o PUP) z določbami novega Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, ZUreP-1) in Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, ZGO-1), se sprejmejo spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice (v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve PUP).
2. člen
Spremembe in dopolnitve PUP za ureditvena območja naselij ter območje odprtega prostora Občine Slovenske Konjice določajo:
– meje in funkcije območja urejanja;
– merila in pogoje za gradnjo;
– merila in pogoje glede oblikovanja novogradenj in drugih objektov;
– merila za določanje gradbenih parcel;
– merila in pogoje za komunalno urejanje stavbnih zemljišč;
– merila in pogoje za gradnjo v zavarovanih in varstvenih območjih;
– merila in pogoje za ohranjanje narave in kulturne dediščine;
– merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja;
– pogoje pri urejanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za obrambo in zaščito.
3. člen
Spremembe in dopolnitve PUP so podlaga za izdajo lokacijske informacije in izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (za novogradnjo objekta, nadomestno gradnjo, prizidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo, vse druge oblike gradnje oziroma investicijska vzdrževalna dela).
II. USKLAJENOST SPREMEMB IN DOPOLNITEV PUP
S PROSTORSKIMI SESTAVINAMI PLANSKIH AKTOV OBČINE SLOVENSKE KONJICE
4. člen
Spremembe in dopolnitve PUP za ureditvena območja naselij ter območje odprtega prostora Občine Slovenske Konjice so skladne z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986-2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986-1990 za območje Občine Slovenske Konjice – dopolnjen 2001 (Uradni list RS, št. 75/04), v nadaljevanju: Prostorski planski akt občine Slovenske Konjice 2001.
III. MEJE IN FUNKCIJE OBMOČIJ UREJANJA
Opredelitev območij urejanja s spremembami
in dopolnitvami PUP
5. člen
Prostor Občine Slovenske Konjice, ki ga urejajo te spremembe in dopolnitve PUP, sestavljajo naslednja območja:
1. 63 ureditvenih območij naselij ali njihovih delov:
a) območja za poselitev – ureditvena območja naselij;
2. odprt prostor Občine Slovenske Konjice, ki ga sestavljajo:
b) območja za poselitev – opredeljena stavbna zemljišča z oznako (u) izven ureditvenih območij naselij;
c) kmetijska območja:
– najboljša kmetijska zemljišča,
– druga kmetijska zemljišča;
č) gozdna območja;
d) območja vodotokov;
e) območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture.
6. člen
Meje Občine Slovenske Konjice, njenega odprtega prostora s posameznimi območji urejanja in ureditvenimi območji naselij so prikazane na kartografskih prilogah v dveh projektih: Prostorski ureditveni pogoji za ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice, ki ga je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.o.o. Velenje, pod številko projekta 338/01 z datumom Oktober 2001 in Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice, ki ga je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.o.o. Velenje, pod številko projekta 338.A/04 z datumom februar 2004 (v nadaljevanju: kartografske priloge sprememb in dopolnitev PUP).
Sestavni del odloka so smernice in mnenja k projektu Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice, ki ga je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.o.o. Velenje, pod številko projekta 338.A/04 z datumom februar 2004.
Varovana območja vodnih virov, kulturne dediščine, območja in koridorji gospodarske infrastrukture ter območja ter zasnove urejanja po posameznih drugih sektorjih, ki jih je potrebno upoštevati pri vseh oblikah gradnje, so razvidna iz kartografskega dela Prostorskega planskega akta občine Slovenske Konjice 2001 iz 4. člena tega odloka.
7. člen
Ureditvena območja naselij (meja, evid. št. in ime) izhajajo iz Prostorskega planskega akta Občine Slovenske Konjice 2001 iz 4. člena tega odloka.
8. člen
Spremembe in dopolnitve PUP ne veljajo za naslednja ureditvena območja naselij:
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+
|Evid. št.  |Ime ureditvenega območja     |Evid.  |Ime ureditvenega območja   |
|           |naselja                      |št.    |naselja                    |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+
|7 – deli   |Slovenske Konjice            |32 –   |Loče pri Poljčanah         |
|           |                             |deli   |                           |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+
|8          |Bezina                       |33     |Mlače – grad Pogled        |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+
|10         |Golič                        |34 –   |Mlače 1                    |
|           |                             |del    |                           |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+
|14 – deli  |Tepanje                      |35     |Zbelovo                    |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+
|15         |Tepanje – cestna baza        |65     |Škedenj 2                  |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+
|19         |Kamnolom Kongrad             |67     |Žiče – obrtna cona         |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+
|23         |Draža vas                    |69     |konjeniški center Tepanje  |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+
|24         |Žiče                         |80     |Zbelovo – ŠC               |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+
|28         |Stare Slemene – Žička        |81     |vinska klet Zlati grič     |
|           |kartuzija                    |       |Škalce                     |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+
|29         |Špitalič pri Slovenskih      |82     |stanovanjska gradnja       |
|           |Konjicah 1                   |       |Škalce                     |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+
|30         |Špitalič pri Slovenskih      |83     |območje posebnih ureditev  |
|           |Konjicah 2                   |       |                           |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+
|31         |Škedenj                      |       |                           |
+-----------+-----------------------------+-------+---------------------------+
Opredelitev namembnosti v območjih urejanja
s spremembami in dopolnitvami PUP
9. člen
Za vsa območja so s tem odlokom določene prevladujoče (pretežne) namembnosti – funkcije objektov in površin, ki jih je dovoljeno razvijati znotraj območij. Določene so prevladujoče namembnosti ter tiste dodatne namembnosti, ki jih je dovoljeno dodatno razvijati v posameznem območju s tem, da ima določena prevladujoča namembnost v območju prednost oziroma se morajo dodatno dovoljene namembnosti prevladujoči podrejati.
10. člen
Oznaka namembnosti po območjih urejanja je naslednja:
namembnost                                                        oznaka
------------------------------------------------------------------------
individualna stanovanjska gradnja                                      S
mešane dejavnosti (stanovanja in centralne dejavnosti)                 M
obrtne in obrtno storitvene dejavnosti                                 O
športne in rekreacijske dejavnosti na manjših površinah               ŠR
turizem in dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom                   TD
kmetijska dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji              K
počitniški objekti                                                     V
posebne dejavnosti (državne rezerve, čistilne naprave)                PD
komunalne dejavnosti                                                  KO
zelene površine znotraj ureditvenega območja, parki,
kjer ni dovoljena gradnja novih objektov                               Z
------------------------------------------------------------------------
11. člen
Na osnovi členitve prostora iz 5. člena tega odloka so opredeljene za 1. ureditvena območja naselij naslednje prevladujoče in dodatne dovoljene namebnosti:
+-------------------------------------------------+---------------------------+
|           UREDITVENO OBMOČJE NASELJA            |   NAMEMBNOST /FUNKCIJA    |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
| Evid. št.        |Ime                           |Prevladujoča|Dodatna       |
|                  |                              |            |dovoljena     |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        1         |Zeče 1                        |S, K        |O             |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        2         |Polene 1                      |S, K        |M, O, ŠR      |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        3         |Polene 2                      |S, K        |M, O, ŠR, TD  |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        4         |Zgornja Pristava 1            |S, K        |M, O, ŠR, TD  |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        5         |Zgornja Pristava 2            |S, K        |M, O, ŠR, TD  |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        6         |Dobje                         |K, S        |M, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|    7 – deli:     |Slovenske Konjice po območjih |            |              |
|                  |urejanja:                     |            |              |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|     S 4 del      |- Dušana Jereba – zahodni del |S           |M             |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|    S 23 – del    |- Ob Mizarski – zahodni del   |S           |M             |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|  S 26/a, 26/b,   |- Ob pokopališču              |S           |M             |
|    26/c, 26/d    |                              |            |              |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|    C16 – del     |- Vrtnarija – jugozahodni del |M           |TD            |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|       C 28       |- Ob pokopališču              |M           |TD            |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|       D 11       |- Stari grad – pokopališče    |Z           |-             |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|       D 12       |- Stari grad 2                |Z           |-             |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|    R 1 – del     |- Stadion s kopališčem        |ŠR          |TD            |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|    R 2 – del     |- Ob stadionu                 |ŠR          |ŠR, TD        |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        9         |Gabrovnik                     |K, S        |M, O, ŠR, TD  |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        11        |Brdo                          |K, S        |M, O, ŠR, TD  |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        12        |Tepanjski vrh 1               |S, K        |O, ŠR, TD     |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        13        |Tepanjski vrh 2               |S, K        |O, ŠR, TD     |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|    14 – del:     |Tepanje po območjih urejanja: |            |              |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|     S1 – del     |- SV ob reki Oplotnici        |K, S        |-             |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|      S2-del      |- S ob reki Oplotnici         |K           |-             |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|     D1 – del     |- reka Oplotnica              |Z           |-             |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        16        |Sojek 1                       |K, S        |O, ŠR, V, TD  |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        17        |Sojek 2                       |K, S        |O, ŠR, V, TD  |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        18        |Kamna gora                    |K, S        |O, ŠR, V, TD  |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        20        |Blato                         |S, K        |M, O, ŠR, TD  |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        21        |Sl. Konjice: CERO in ČN       |KO, PD      |-             |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        22        |Konjiška vas                  |S, K        |M, O, ŠR, TD  |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        25        |Koble                         |K, S        |O, ŠR, TD     |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        26        |Jernej pri Ločah 1            |S, K        |M, O, ŠR, TD  |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        27        |Jernej pri Ločah 2            |K, S        |O, ŠR, TD     |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|    32 – deli:    |Loče po območjih urejanja:    |            |              |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|    S 6 – del     |Stanovanjska cona Loče –      |S           |M, O          |
|                  |zahodni del                   |            |              |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|      S 7/1       |Loče S                        |S           |M             |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|      S 7/2       |Loče S                        |Z           |-             |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|    S 10 – del    |Loče J – zahodni del          |S           |M             |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|   S 12 – deli    |Loče J – trije deli na zahodni|S           |M             |
|                  |strani                        |            |              |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|    S 13 – del    |Loče SZ                       |S           |M             |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|    34 – del:     |Mlače 1 po območjih urejanja: |            |              |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|       S 1        |Mlače 1 JZ                    |S, K        |M, O, ŠR, TD  |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|       S 2        |Mlače 1 JV                    |S, K        |M, O, ŠR, TD  |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|       S 3        |Mlače 1 SV                    |S, K        |M, O, ŠR, TD  |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        36        |Spodnje Laže 1                |K, S        |O, ŠR, TD     |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        37        |Zeče 2                        |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        38        |Zeče 3                        |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        39        |Zeče 4                        |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        40        |Zeče 5                        |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        41        |Zeče 6                        |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        42        |Zeče 7                        |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        43        |Škalce 3                      |S, K        |O, ŠR, TD     |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        44        |Škalce 2                      |S, K        |O, ŠR, TD     |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        45        |Škalce 1                      |S           |M, O, ŠR, TD  |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        46        |Vešenik 1                     |S           |V, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        47        |Tepanje-Sp. Grušovje          |K, S        |O, ŠR, TD     |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        49        |Sp. Grušovje                  |S, K        |O, ŠR, TD     |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        50        |Ličenca                       |K, S        |O, ŠR, TD     |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        51        |Kumno                         |V           |-             |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        52        |Zorko                         |V           |-             |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        53        |Perovec                       |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        54        |Draža vas – sever             |S           |O, ŠR, TD     |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        55        |Nova vas                      |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        56        |Brezje 1                      |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        57        |Brezje 2                      |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        58        |Kolačno 1                     |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        59        |Kolačno 2                     |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        60        |Podob                         |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        61        |Mali Breg                     |K, S        |O, ŠR, TD     |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        62        |Zg. Laže 1                    |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        63        |Zg. Laže 3                    |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        64        |Zg. Laže 3                    |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        66        |Suhadol 1                     |K, S        |O, TD, V      |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        68        |Žiče – Na gmajni              |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        70        |Suhadol 2                     |K, S        |O, TD, V      |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        71        |Kravjek 1                     |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        72        |Kravjek 2                     |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        73        |Kravjek 3                     |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        74        |Mlače 2                       |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        75        |Mlače 3                       |K, S        |O, PD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        76        |Mlače 4                       |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        77        |Zbelovo – DR                  |PD          |-             |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        78        |Penoje                        |K, S        |O, TD         |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
|        79        |Sp. Laže 2                    |K, S        |O             |
+------------------+------------------------------+------------+--------------+
12. člen
Na osnovi členitve prostora iz 5. člena, točke 2 tega odloka, so za odprt prostor Občine Slovenske Konjice opredeljene naslednje prevladujoče in dodatne dovoljene namembnosti:
1. za b) območja za poselitev – opredeljena stavbna zemljišča z oznako (u) izven ureditvenih območij: kmetijska dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji (K), individualna stanovanjska gradnja (S), mešane dejavnosti – stanovanja in centralne dejavnosti (M), obrtne in obrtno storitvene dejavnosti (O), športne in rekreacijske površine manjših obsegov (ŠR) in turizem ter dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom (TD);
2. za c) kmetijska območja je prevladujoča namembnost kmetijska dajavnost z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji (K);
3. za č) gozdna območja je prevladujoča namembnost gozdarstvo;
4. za d) območja vodotokov je prevladujoča namembnost vodnogospodarska dejavnost;
5. za e) območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture, je prevladujoča dejavnost v povezavi s prometom ter komunalno in energetsko infrastrukturo.
IV. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO V PROSTORU
Pogoji za gradnjo v vseh območjih, ki se urejajo s temi spremembami in dopolnitvami PUP
13. člen
Znotraj vseh območij urejanja, ki so opredeljena v 5. členu tega odloka, so dovoljene vse oblike gradenj objektov in naprav, gradbenih del in investicijskih vzdrževalnih del, ki so pomembni za razvoj Občine Slovenske Konjice:
– cestno omrežje in naprave, avtobusna postajališča, hodniki za pešce, kolesarske steze, poljske in gozdne poti;
– gradnja in vzdrževanje gozdnih cest, tras žičnic za spravilo lesa in vlak;
– komunalno omrežje in naprave, ureditev in širitev pokopališč;
– javna razsvetljava;
– omrežje zvez, CATV omrežje ter omrežje in postaje za prenos električne energije;
– plinovodno omrežje ter objekti za oskrbo s plinom;
– toplovodno omrežje;
– melioracije – namakanje oziroma osuševanje kmetijskih površin in regulacije vodotokov;
– hortikulturne ureditve – urejanje cvetličnih površin;
– objekti in gradbena dela za preprečevanje in sanacije plazov;
– postavitev spominskih in sakralnih obeležij;
– izvedba urbane opreme.
Gradbena in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih in odstranitev objekta
14. člen
Obstoječe objekte in naprave, ki so zgrajeni z ustreznimi dovoljenji, je dovoljeno dozidati, nadzidati, rekonstruirati ter jim spremeniti rabo in namembnost pod enakimi pogoji, kot veljajo za novogradnje, v kolikor to ni v nasprotju z ostalimi določili tega odloka. Dovoljena so vsa investicijska vzdrževalna dela, v kolikor s tem odlokom ni določeno drugače.
Obstoječe objekte je možno porušiti in odstraniti, če so dotrajani in nevarni za okolico ali zaradi nadomestne gradnje. V primeru, da je objekt zgrajen brez ustreznih dovoljenj in ga ni mogoče legalizirati, je odstranitev objekta obvezna.
Dozidava obstoječega objekta je dovoljena pod naslednjimi pogoji:
1. takrat, ko je ugotovljeno, da sta obstoječi objekt ali prejšnja dozidava zgrajena z ustreznim dovoljenjem;
2. takrat, ko je ugotovljeno, da obstoječi objekt še ni bil dozidan ali pa da prejšnja dozidava ni presegla površine tlorisa, ki je dovoljena za dozidave;
3. velikost dozidanega dela objekta se določi ob upoštevanju razmerja med pozidano in nepozidano površino gradbene parcele tako, da skupni tloris obstoječega in dozidanega dela objekta ne presega 35% površine gradbene parcele, istočasno pa mora biti s tlorisnimi gabariti prilagojen sosednjim objektom, ki imajo enako namembnost;
4. velikost dozidanega dela za zidanice se določi tako, da skupni tloris obstoječega in dozidanega dela objekta ne presega 42 m2;
5. velikost dozidanega dela za počitniške objekte se določi tako, da skupni tloris obstoječega in dozidanega dela objekta ne presega 65 m2;
6. objekt je mogoče dozidati večkrat, pri tem pa tlorisne dimenzije vseh dozidanih delov skupaj ne smejo presegati velikosti, ki je določena v točkah 3., 4. in 5. tega člena.
Nadzidava obstoječega objekta je dovoljena takrat, ko je ugotovljeno, da obstoječi objekt še ni bil nadzidan, ali je bil nadzidan le na enem delu, in ko je obstoječi objekt ali njegov nadzidan del po višinskih gabaritih izrazito nižji od sosednjih objektov, ki imajo enako namembnost in so zgrajeni z ustreznimi dovoljenji.
Sprememba namembnosti obstoječih objektov
15. člen
Spremembe namembnosti obstoječih objektov in naprav so dovoljene takrat, ko je nova namembnost skladna s pretežno namembnostjo območja urejanja, v katerem se nahaja objekt oziroma takrat, kadar je nova namembnost skladna z dodatno dovoljeno namembnostjo območja urejanja ob pogoju, da nova namembnost ne bo motilno vplivala na bivalne in delovne pogoje ter druge značilnosti prostora. Sprememba namembnosti zidanic ni dovoljena. V primerih, ko so zidanice znotraj ureditvenih območij naselij, ki so navedena v 11. členu tega odloka, jim je možno spremeniti namembnost ob upoštevanju pogojev za dovoljene namembnosti.
Nadomestna gradnja objektov
16. člen
Z nadomestno gradnjo se nadomešča obstoječ dotrajan objekt, za katerega je ugotovljeno, da je bil zgrajen z ustreznimi dovoljenji oziroma je bil zgrajen pred letom 1967. Za odločitev o nadomestni gradnji ni odločilno stanje vpisano v katastru (stavbišče), temveč je gradnja nadomestnih objektov dovoljena le takrat, ko je po ogledu stanja na terenu ugotovljeno, da objekt še obstaja. Namembnost nadomestnega objekta mora ostati enaka namembnosti obstoječega objekta oziroma se ta lahko spremeni pod pogoji za spremembo namembnosti iz 15. člena tega odloka.
Gradnja nadomestnega objekta je dovoljena, če je obstoječi objekt dotrajan in funkcionalno nespremenjen ali površinsko nezadosten in če zanj še ni bila izkoriščena možnost gradnje nadomestnega objekta. Gradnja nadomestnega objekta je praviloma dovoljena po predhodni odstranitvi obstoječega objekta, ki se nadomešča, na isti lokaciji.
Začasna ohranitev obstoječega stanovanjskega objekta, ki se nadomešča, je izjemoma dovoljena le, če investitor za čas gradnje nadomestnega objekta nima drugega bivališča, kolikor gre za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše. Začasna ohranitev obstoječega hleva za živino, ki se nadomešča, je izjemoma dovoljena le, če investitor za čas gradnje nadomestnega hleva nima drugega prostora za ustrezno namestitev živine.
Investitor mora obstoječi objekt, ki ga z gradnjo nadomešča, pa je zanj dovoljena začasna ohranitev, odstraniti najpozneje v roku enega leta po izdaji uporabnega dovoljenja oziroma po pričetku uporabe novega objekta.
V primeru, da je za obstoječi objekt dovoljena začasna ohranitev, je gradnja nadomestnega objekta dovoljena s pogojem, da bo nadomestni objekt oddaljen največ 3 m od obstoječega objekta, ki se nadomešča, oziroma morajo biti zagotovljeni odmiki od parcelnih mej ter sosednjih objektov.
Gradnja pomožnih objektov
17. člen
Dovoljena je gradnja pomožnih objektov (objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti in pomožni kmetijsko-gozdarski objekti), ki se lahko gradijo brez gradbenega dovoljenja, če izpolnjujejo pogoje za enostavne objekte predpisane s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03), če bodo hkrati izpolnjeni splošni pogoji, ki jih glede oblikovanja in postavitve objektov določa ta odlok.
a) Gradnje v območjih za poselitev – v ureditvenih območjih naselij
18. člen
Znotraj vseh ureditvenih območij, ki so opredeljena v 11. členu tega odloka, so dovoljene vse oblike gradenj objektov in naprav, gradbenih del in investicijskih vzdrževalnih del, ki so pomembna za razvoj Občine Slovenske Konjice: večstanovanjski objekti, športni objekti in spremljajoče ureditve manjših obsegov ter otroška igrišča manjših obsegov, ureditve parkirišč za osebna vozila, avtobuse in tovornjake ter urbana oprema.
19. člen
Novogradnja objektov in naprav ter izvedba vseh drugih gradenj se v Občini Slovenske Konjice usmerja prednostno v ureditvena območja naselij, ki so opredeljena v a) odstavku 5. člena oziroma v 11. členu tega odloka.
Pri določanju namembnosti objektov in vseh drugih gradenj v ureditvenih območjih naselij je potrebno upoštevati prevladujoče in dovoljene dodatne namembnosti, ki so določene za posamezna ureditvena območja naselij v 11. členu tega odloka.
20. člen
Znotraj vseh ureditvenih območij, ki so opredeljena v 11. členu tega odloka, je dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba drugih gradenj v prostoru, in sicer:
1. Novogradnja individualnih stanovanjskih objektov znotraj območij, za katera je določena namembnost S.
2. Prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov ali objektov z drugimi namembnostmi, ki so dovoljene znotraj ureditvenega območja.
3. Nadomestna gradnja stanovanjskih objektov ali objektov z drugimi namembnostmi, ki so dovoljene znotraj ureditvenega območja.
4. Novogradnja in nadomestna gradnja, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija objektov za centralne (oskrbne in storitvene) dejavnosti, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena še dodatna namembnost (M).
5. Novogradnja in nadomestna gradnja, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih objektov obrtno storitvenih dejavnosti, obrtno – stanovanjskih objektov in spremljajočih objektov za obrtno storitveno dejavnost, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena še dodatna namembnost (O), po predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo, ter ob upoštevanju pogojev za to dejavnost. V primeru obrtno – stanovanjskih objektov je dovoljena ureditev največ do dveh stanovanjskih enot v objektu.
6. Ureditve športno rekreacijskih površin manjših obsegov so dovoljene v vseh ureditvenih območjih, za katere je določena še dodatna namembnost (ŠR), po predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo, ter ob upoštevanju pogojev za to dejavnost.
7. Novogradnja, dozidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe turistične dejavnosti (kmečki turizem, turistične sobe, gostinski in spremljajoči prostori) in preureditve stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena še dodatna namembnost (TD), po predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo, ter ob upoštevanju pogojev za to dejavnost.
8. Novogradnja, dozidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih objektov za potrebe kmetijstva v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena namembnost (K). Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev je dovoljena na tistih zemljiščih, kjer to omogoča velikost gradbene parcele, zadostni odmiki od sosednjih objektov ter ustrezen prostor za dovoz in manipulacijo.
9. Gradnja počitniških objektov, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena prevladujoča ali dodatno dovoljena namembnost (V).
10. Postavitev kioskov je dovoljena za storitvene in služnostne dejavnosti, po predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo.
11. Gradnja vseh enostavnih objektov, med katere sodijo: pomožni objekti (objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti in pomožni kmetijsko-gozdarski objekti); začasni objekti (objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi, objekti namenjeni prireditvi in objekti namenjeni skladiščenju); vadbeni objekti (objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem, objekti namenjeni obrambnim vajam in vajam za zaščito, reševanje in pomoč); spominska obeležja ter urbana oprema.
Vsi zgoraj našteti objekti se lahko gradijo brez gradbenega dovoljenja, če izpolnjujejo pogoje za enostavne objekte predpisane s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).
Gradnja enostavnih objektov po zgornjem pravilniku je možna, če bodo hkrati izpolnjeni splošni pogoji, ki jih glede oblikovanja in postavitve objektov določa ta odlok.
12. Gradnja pomožnih telekomunikacijskih objektov in naprav (npr.: sekundarno telekomunikacijsko omrežje, bazne postaje, antenski drogovi, antenski nosilci in prostori s telekomunikacijsko opremo), s soglasjem Občine Slovenske Konjice, ki ga da na osnovi dokaza, da s postavitvijo takega objekta ali naprave ne bodo prekoračeni vplivi na bivalno okolje.
b) Gradnje v območjih za poselitev b) – na opredeljenih stavbnih zemljiščih z oznako (u), izven ureditvenih območjih naselij
Gradnje v okviru domačij na kmetijah
21. člen
Znotraj območij, ki predstavljajo zaokroženo domačijo (objekti in pripadajoče funkcionalno zemljišče) na kmetiji, je dovoljena gradnja objektov, naprav in vse druge oblike gradnje, in sicer:
1. Novogradnja stanovanjskih objektov, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u).
2. Nadomestna gradnja stanovanjskih objektov znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u).
3. Novogradnja, nadomestna gradnja pod pogoji za nadomestno gradnjo, dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva (hlevi, skednji, strojne lope, kozolci, zidanice – vinske kleti, silosi, gnojišča, gnojne jame in podobno).
Prej naštete gradnje na objektih za potrebe kmetijstva so dovoljene znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u).
V primeru, da prej naštetih gradenj na objektih za potrebe kmetijstva, zaradi prostorskih omejitev (majhnost gradbene parcele, nezadostni odmiki od sosednjih objektov in neustrezen prostor za dovoz in manipulacijo), ni možno v celoti umestiti znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u), lahko objekti izjemoma segajo tudi izven meje (u), vendar ne več kot 60% zazidanega tlorisa objekta in s pogojem, da se namembnost objekta ne sme spremeniti najmanj 10 let od izdaje gradbenega dovoljenja.
V okviru dokumentacije za objekt, ki bo zgrajen izven meje stavbnega zemljišča (u) ter bi posegel na površine, ki so v prostorskih planskih aktih Občine Slovenske Konjice ali v naravi gozd, je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Celje.
Za gradnjo izven opredeljenega stavbnega zemljišča (u) je potrebno pridobiti predhodno soglasje Občine Slovenske Konjice, ki bo na osnovi dokumentacije za objekt, pri izvedbi naslednjega postopka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov zagotovila vris stavbnega zemljišča za objekt v smislu ažuriranja kartografske dokumentacije z dejanskim stanjem.
4. Novogradnja in nadomestna gradnja, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija objektov za namene dodatnih dejavnosti na kmetiji (kmečki turizem, vinotoč, vinska klet, gostilna, dejavnosti v povezavi s turistično ponudbo ipd.).
5. V primeru opuščanja kmetijske dejavnosti, je dovoljena sprememba namembnosti obstoječih objektov, ki so služili potrebam kmetijstva (hlevi, skednji, strojne lope, kozolci, vinske kleti, silosi in podobno), za nove dejavnosti v okviru domačije, in sicer: obrtno in obrtno storitveno dejavnost (O), turizem in dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom (TD) ter športne in rekreacijske površine manjših obsegov do 500 m2 (ŠR).
6. Gradnja pomožnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij in so opredeljeni v veljavnem Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).
Gradnje v okviru drugih opredeljenih stavbnih zemljišč
z oznako (u)
22. člen
Znotraj vseh opredeljenih stavbnih zemljišč z oznako (u), izven ureditvenih območij naselij, je dovoljena le gradnja objektov pretežne namembnosti obstoječih objektov, naprav in izvedba drugih posegov, in sicer:
1. Novogradnja, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija individualnih stanovanjskih objektov.
2. Nadomestna gradnja stanovanjskih objektov ali drugih objektov.
3. Novogradnja, nadomestna gradnja pod pogoji za nadomestno gradnjo, dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva (hlevi, skednji, strojne lope, kozolci, silosi, gnojišča gnojne jame, ipd.). Prej našteti objekti in posegi na objektih za potrebe kmetijstva so dovoljeni le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u).
4. Gradnja zidanic oziroma vinskih kleti ob upoštevanju pogojev, da je investitor lastnik najmanj 20 arov urejenega intenzivnega nasada, na območju Škalc, Vešenika, Gabrovelj, Tepanjskega vrha in Žičke gorce pa najmanj 30 arov intenzivnega nasada, za kar mora investitor predložiti potrdilo iz registra vinogradov pri Upravni enoti Slovenske Konjice. Pri tem mora biti lokacija zidanice oddaljena najmanj 2 km od investitorjevega bivališča oziroma gospodarskega dvorišča.
5. Novogradnja, nadomestna gradnja, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih objektov obrtno storitvenih dejavnosti, obrtno-stanovanjskih objektov in spremljajočih objektov za obrtno storitveno dejavnost, po predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo, ter ob upoštevanju pogojev za to dejavnost, vendar le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u). V primeru obrtno-stanovanjskih objektov je dovoljena ureditev največ do dveh stanovanjskih enot v objektu.
6. Ureditve športno rekreacijskih površin manjših obsegov, vendar le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u).
7. Novogradnja, dozidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe turistične dejavnosti (kmečki turizem, turistične sobe, gostinski in spremljajoči prostori) ter preureditve stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost, vendar le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u).
8. Gradnja pomožnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij in ki so opredeljeni v veljavnem Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03), vendar le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u).
9. Gradnja parkirišč za manjše tovornjake dolžine do 12 m. Nosilnost tovornjakov ne sme presegati nosilnosti, ki je določena za cesto, na katero se bo priključevalo parkirišče. Število parkirnih mest na parkirišču ne sme presegati 2 parkirnih mest. V okviru parkirišča morajo biti zagotovljene potrebne manipulativne površine za parkiranje in priključevanje na cesto, ter površine za namestitev ostale infrastrukture za parkirišče (lovilci olj, morebitni pomožni objekti).
10. Gradnja farm za vzrejo živine na osnovi posebnih strokovnih podlag za nameravani objekt ter po predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice. Soglasje se nanaša na dejavnost ter na opredelitev pogojev, ki jih je potrebno izpolnjevati, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na okolje ter prometno in komunalno infrastrukturo.
c) Gradnje na kmetijskih območjih
23. člen
Prostor na kmetijskih območjih, ki je opredeljen v 5. členu tega odloka v točki 2. c), se ureja z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, 110/02, 36/03 in 55/03), praviloma na podlagi agrokart, pri tem pa je na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine potrebno čim bolj ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin. Območja obstoječih in predvidenih trajnih nasadov je potrebno varovati za nadaljnjo uporabo v te namene. Morebitne agrooperacije je dovoljeno izvajati le na podlagi predhodno izdelanih posebnih strokovnih podlag. Pri bodočem izkoriščanju kmetijskih površin je potrebno zagotoviti takšen način obdelave, da bo ohranjena in zagotovljena pestrost krajine. Morebitna sečnja posameznih dreves in krčitev omejkov je dovoljena samo po pridobitvi predhodnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Celje.
Krčitve gozdnega rastja s površin, ki so v prostorskih planskih aktih Občine Slovenske Konjice opredeljene kot kmetijsko zemljišče, v naravi pa so porasle z gozdom, so možne samo po pridobitvi predhodnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Celje ter po izdaji odločbe o odobritvi poseka izbranih dreves.
Na območju drugih kmetijskih zemljišč je s soglasjem kmetijske službe Občine Slovenske Konjice dovoljena postavitev čebelnjakov z najmanjšim številom 6 panjev, za kar je potrebno predhodno soglasje Čebelarske družine Slovenske Konjice in pristojne veterinarske inšpekcije.
Na območju kmetijskih zemljišč so dovoljene gradnje objektov, naprav in druge gradnje, ki so opredeljene v 13. členu tega odloka, po predhodnem soglasju občinske kmetijske službe. Druge novogradnje v območju kmetijskih zemljišč niso dovoljene.
č) Gradnje na gozdnih območjih
24. člen
Prostor na gozdnih območjih, ki je opredeljen v 5. členu tega odloka v točki 2. č), se ureja z določili Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98, 67/02 in 110/02), z gozdnogospodarskimi načrti in skladno z določili tega odloka. Za vse gradnje objektov, naprav in druge gradnje v območju gozdov je potrebno predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Celje.
Krčitve se smejo izvajati le v primeru spreminjanja terena v kmetijska zemljišča in v primeru trasnih koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge izpeljave tras. Pri takšnih gradnjah je obvezna ureditev gozdnih robov. Na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine krčitve niso dovoljene. Za vse predvidene krčitve gozdov, ki so namenjene povečavi kmetijskih zemljišč, je potrebno predhodno uskladiti kategorizacijo kmetijskih zemljišč ter uskladiti opredelitev namenske rabe površin v prostorskih aktih Občine Slovenske Konjice.
Melioracije gozdnih zemljišč se naj na opredeljenih območjih izvajajo skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Pogozdovanje naj praviloma upošteva vegetacijo, ki je primerna rastišču glede na naravno sestavo drevesnih vrst oziroma ugotovljeno gozdno združbo na tem rastišču. Še posebej to velja na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine.
V okviru gozdnih zemljišč so posebej opredeljeni varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom, kjer je omejena možnost gospodarjenja z gozdovi. V teh gozdovih so prepovedane golosečnje in krčitve, dovoljena so le sanacijska dela, ki so opredeljena z gozdnogospodarskimi načrti.
Na območju gozdnih zemljišč so dovoljene gradnje gradnje, ki so potrebne za gospodarjenje z gozdovi v skladu z veljavnimi gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi načrti. Dovoljene so tudi gradnje, ki so opredeljene v 13. členu tega odloka ter gradnje na obstoječih objektih po določilih od 14. do 16. člena tega odloka, po predhodnem soglasju Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Celje. Druge novogradnje v območju gozdov niso dovoljene.
d) Gradnje na območjih vodotokov
25. člen
Na prostoru v območjih vodotokov, ki je opredeljen v 5. členu tega odloka v točki 2. d), so dovoljene naslednje gradnje:
1. Dovoljene so gradnje, investicijska vzdrževalna dela in varstvo pred škodljivim delovanjem voda (reke Dravinje ter drugih vodotokov), za zaščito pred poplavami, za izsuševanje, za vzdrževanje obstoječih in izgradnjo novih infrastrukturnih objektov in naprav (mostovi, ceste in podobno). Za gradnje v strugah vodotokov je zahtevana izdelava posebnih strokovnih podlag, v katerih morajo biti upoštevani projektni pogoji nosilcev urejanja prostora. Za vse gradnje, ki lahko vplivajo na pretočni režim vodotoka, na njegovo ekološko stanje ali se nahajajo v obvodnem prostoru (varstvenem pasu vodotoka: za Dravinjo v širini 15 m, za ostale vodotoke v širini 5 m), je potrebno predhodno pridobiti strokovno mnenje pristojne javne vodnogospodarske službe, pred izdajo gradbenega dovoljenja pa vodnogospodarsko soglasje te službe. Objekti na vodotokih morajo biti prilagojeni naravnim pretočnim razmeram ob upoštevanju potrebne stopnje varnosti – upoštevanje možnih najvišjih poplavnih voda s povratno dobo 100 let. Zaradi objektov na vodotokih ne sme biti poslabšano ekološko ravnovesje vodotoka.
2. Vodotoke, ki tečejo znotraj ureditvenih območjih naselij, kjer je predvidena gradnja skladno z določili tega odloka, je potrebno urejati tako, da bo ureditveno območje naselja varno pred visokimi vodami.
3. Vse novogradnje in druge ureditve (prometnice, parkirni prostori, ograje, zasaditve ipd.) morajo biti od struge Dravinje oddaljeni najmanj 15 m, od ostalih vodotokov 5 m in se ne smejo nahajati v ugotovljenih območjih poplavnih voda oziroma skladno s pogoji pristojne službe za urejanje voda.
e) Gradnje v območjih prometnih površin ter območjih komunalne in energetske infrastrukture
26. člen
Skladno z opredelitvami iz Prostorskega planskega akta občine Slovenske Konjice 2001 iz 4. člena tega odloka, so v območjih prometnih površin ter območjih komunalne in energetske infrastrukture dovoljene naslednje gradnje:
1. rekonstrukcije prometnega omrežja (regionalne ceste, lokalne ceste, javne poti) pri čemer se v rekonstrukcijo šteje tudi izvedba hodnikov za pešce in kolesarskih stez, avtobusnih postajališč, parkirnih prostorov ter drugih objektov prometne infrastrukture;
2. rekonstrukcije in vsi posegi za normalno funkcioniranje železniške proge na relaciji Celje – Maribor;
3. rekonstrukcije in vsi posegi za normalno funkcioniranje avtoceste na relaciji Celje – Maribor;
4. gradnje in investicijska vzdrževalna dela za normalno funkcioniranje komunalne infrastrukture (kanalizacija, vodovod), infrastrukture zvez in energetske infrastrukture (omrežje in objekti za prenos električne energije in plinovodno omrežje).
Gradnje v območjih prometnih površin ter območjih komunalne in energetske infrastrukture so praviloma dovoljene le ob poprejšnjem soglasju upravljalcev infrastrukturnih objektov in naprav ter po pridobitvi soglasij nosilcev urejanja prostora.
Območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture so prikazana v kartografskem delu Prostorskega planskega akta občine Slovenske Konjice 2001 iz 4. člena tega odloka.
V. MERILA IN POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA NOVOGRADENJ IN DRUGIH GRADENJ V PROSTORU
a) Lega objektov
27. člen
Odmiki novih objektov, prizidave in nadzidave obstoječih objektov se določajo tako, da se odmik meri od zunanjega roba zidov objekta s pogojem, da strešni napušči ne presegajo fasadnih zidov za več kot 80 cm. Novi objekti in naprave morajo biti odmaknjeni od meje gradbene parcele tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in naprav ter da so upoštevani varstveni pogoji.
Novogradnja mora biti oddaljena najmanj 4 m od najbližje točke meje gradbene parcele. Oddaljenost je lahko izjemoma manjša, če s tem soglaša lastnik sosednje zemljiške parcele, vendar ne manj kot 2 m. Kot dokaz o soglašanju z zmanjšanim odmikom se šteje pisno, notarsko overovljeno soglasje.
Odmik novega objekta ali naprave od sosednjega objekta mora biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dovoljeni v primerih, ko so zagotovljeni požarno-varnostni ter sanitarni pogoji in če s takim odmikom soglaša lastnik sosednjega objekta.
Odmiki novih objektov ali naprav od javnih cest morajo biti pri novih objektih in napravah usklajeni s pogoji iz Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/02, 110/02, 126/03). Odmiki od nekategoriziranih cest in gozdnih prometnic praviloma ne smejo biti manjši od 4 m. V naseljih, kjer se je potrebno prilagajati obcestni zazidavi, so ti odmiki lahko manjši, za kar pa je potrebno pridobiti soglasje upravljalca ceste.
V primeru, da so odmiki novih objektov ali naprav od gozdnega roba manjši od ene drevesne višine odraslega sestoja na gozdnem robu, je potrebno pridobiti soglasje lastnika oziroma upravljalca gozda; pri ugotavljanju odmika se upošteva stanje v naravi.
Odmiki novih objektov ali naprav od tras komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu z predpisi in tehničnimi normativi, ki veljajo za posamezne komunalne vode in naprave. Pogoje za odmike novogradenj in drugih gradenj od komunalnih vodov in naprav določijo njihovi upravljalci. Odmiki od vodotokov morajo biti v skladu s pogoji pristojne službe za urejanje voda in vodnega prostora, obvezno pa 15 m od roba korita Dravinje oziroma 5 m od robov korit pri vseh ostalih vodotokih.
28. člen
Kioski, namenjeni storitvenim in nekaterim specifičnim dejavnostim, naj bodo locirani tako, da ne bo oviran cestni promet in funkcija sosednjih objektov. Površina funkcionalnega zemljišča za kiosk naj bo prilagojena velikosti in predvideni namembnosti kioska.
29. člen
Lokacije pomožnih objektov, ki so namenjeni splošni javni rabi ter lokacije za postavitev spominskih, sakralnih objektov in obeležij naj bodo izbrane na podlagi strokovnih podlag tako, da se s postavitvijo dopolnjuje obravnavani prostor in ne ovira promet. Strokovne podlage morajo biti izdelane na podlagi pogojev in mnenje nosilcev urejanja prostora.
Spominski, sakralni objekti in obeležja morajo biti postavljeni tako, da ne poslabšajo obstoječih bivalnih pogojev in varnosti objektov.
b) Pogoji za oblikovanje objektov
Splošni pogoji za oblikovanje objektov
30. člen
Novogradnje, dozidave in nadzidave se morajo prilagajati okoliškim objektom po:
– površini in gradbeni črti;
– naklonu strešin in smereh slemena;
– gradbenih materialih in finalnih barvah, ki so uporabljene za strehe in fasade;
– zasnovi izrabe zemljišča;
– merilih arhitekturnih elementov.
31. člen
Za oblikovanje samostojnih stanovanjskih in drugih objektov, dozidav in nadzidav je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
1. Oblikovanje samostojnih stanovanjskih objektov:
– tloris: podolgovat (priporočeno razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,5); na strmejših legah mora biti daljša stranica vzporedna s terenskimi plastnicami; dovoljeni so izzidki, ki pa ne smejo presegati 1/3 dolžine daljše stranice objekta ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah.
– višinski gabarit: klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje oziroma prilagojeno višinskim gabaritom na sosednjih objektih z enako namembnostjo; pri podkletenih objektih je klet lahko vkopana v celoti (okna opremljena s svetlobniki za prezračevanje in delno osvetlitev) ali le delno vkopana (okna nad terenom); na strmejših legah je običajno ena daljša stranica kleti v celoti vkopana v strmino.
– fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom; širina okenskih odprtin praviloma naj ne bi presegala 140 cm; barve fasad naj bodo v svetlih in nevsiljivih tonih.
– streha: priporočena simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° oziroma prilagojena streham na sosednjih objektih; smer slemena mora biti vzporedna daljši stranici objekta; dovoljena je izvedba zaključkov streh s čopi in izvedba frčad tam, kjer je to značilnost na strehah obstoječih sosednjih objektov; strehe nad izzidki morajo biti oblikovane enako kot nad osnovnim delom objekta, pri tem pa niso dovoljene stožčaste oblike streh; strešna kritina naj bo v nižinskih legah opečna oziroma finalno opečne barve (z barvo in materialom naj se prilagaja sosednjim obstoječim objektom), v višinskih legah pa temno siva do črna, pri tem pa ni dovoljena salonitna kritina v svetlo sivi barvi.
2. Dozidava k stanovanjskim objektom:
– prizidani del mora biti funkcionalno povezan z obstoječo hišo, lahko tudi kot zaključena stanovanjska enota s svojim vhodom;
– višinski gabarit je lahko le enak osnovnemu objektu ali nižji;
– naklon strešin in kritina usklajena s streho osnovnega objekta.
3. Nadzidava stanovanjskih objektov:
– nadzidava je mogoča, če novi gabarit ne bo presegal višin sosednjih najvišjih stanovanjskih objektov;
– v oblikovanju se mora podrejati obstoječi zazidavi.
4. Pri gradnji in oblikovanju pomožnih objektov je potrebno upoštevati pogoje iz Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03). Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji glede motilnih vplivov na okolico, kot to velja za novogradnje.
5. Objekti za primarno kmetijsko proizvodnjo:
Gospodarski objekti za potrebe kmetijstva so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem.
Objekti so praviloma podolgovatega tlorisa s tem, da skupna dolžina ne sme presegati 30 m. Objekti so lahko enoetažni z možnostjo izvedbe izkoriščenega podstrešja, pri čemer višina slemena naj ne presega 12 m od najnižje točke na terenu oziroma mersko naj ne presega širine objekta. Streha naj bo simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° ter kritino v opečni barvi (praviloma v nižinskih legah) ali temno sivi do črni barvi (praviloma v višinskih legah). Za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena izvedba nadstrešnic, ki morajo biti po obliki in izvedbi prilagojene strehi nad osnovnim objektom.
Gnojišča in gnojne jame morajo biti vodotesne izvedbe, brez odtoka, redno praznjene in ustrezno vzdrževane, skladno s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85 in Uradni list RS, št. 67/02).
6. Pomožni in začasni objekti za potrebe kmetovanja:
Pomožni in začasni objekti za potrebe kmetovanja se lahko gradijo pod pogoji Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).
Postavitev pomožnih in začasnih objektov je dopustna le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb.
7. Oblikovanje zidanic ali vinskih kleti:
– tloris: praviloma podolgovata tlorisna zasnova s tlorisno površino največ 42 m2; za investitorje, ki jim velikost intenzivnega nasada presega 30 arov, se velikost objekta določi po potrebi glede na pridelavo; daljša stranica je praviloma vzporedna s terenskimi plastnicami;
– višinski gabarit: klet in izkoriščeno podstrešje;
– fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom; barve fasad naj bodo v svetlih in nevsiljivih tonih;
– streha: praviloma simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° oziroma prilagojena streham sosednjih objektov; smer slemena mora biti vzporedna daljši stranici objekta; strešna kritina mora biti opečna oziroma v opečni barvi.
8. Proizvodni objekti, obrtno – storitveni objekti, objekti centralnih dejavnosti:
Pri oblikovanju teh objektov je načeloma upoštevati pogoje, ki so opredeljeni za novogradnje; kadar to ni mogoče zaradi tehnoloških zahtev, naj se upoštevajo načela za določanje stavbne gmote, fasadnih razmerij in strukture predvidene pozidave na osnovi funkcije objekta.
9. Za oblikovanje nadomestnih stanovanjskih in gospodarskih objektov veljajo enaki pogoji kot za novogradnje v točkah 1., 2. in 3. tega člena.
10. Za oblikovanje počitniških objektov veljajo določila točke 1. tega člena s tem, da je lahko tlorisna površina objekta največ 65 m2.
11. Za druge objekte (lovski, gozdno gospodarski) veljajo pogoji oblikovanja iz točk 1., 2. in 3. tega člena.
12. Ostali objekti:
Njihovo oblikovanje se določa na osnovi funkcije, skupnih meril in posebnosti prostora, v posebnih strokovnih podlagah, na osnovi katerih se predhodno pridobi pogoje in mnenja nosilcev urejanja prostora.
Posebni pogoji za oblikovanje objektov
32. člen
Na zahodnem delu prostora Občine Slovenske Konjice, ki ga ureja ta odlok, je opredeljeno večje območje urejanja, kjer veljajo posebni pogoji za oblikovanje objektov. To območje sestavljajo:
– del odprtega prostora znotraj opredeljene meje, ki je vrisana na grafičnih prilogah teh Sprememb in dopolnitev PUP;
– ureditvena območja naselij ali njihovi deli, ki ležijo znotraj opredeljene meje:
----------------------------------------------------------
Ev.št. u.o.   Ime u.o.
----------------------------------------------------------
1.            Zeče 1
2.            Polene 1
3.            Polene 2
4.            Zgornja Pristava 1
5.            Zgornja Pristava 2
37.           Zeče 2 – del južno od regionalne ceste R 430
38.           Zeče 3 – del jugozahodno od regionalne
              ceste R 430
39.           Zeče 3 – del zahodno od regionalne
              ceste R 430
40.           Zeče 5 – del zahodno od regionalne
              ceste R 430
41.           Zeče 6
42.           Zeče 7
----------------------------------------------------------
33. člen
Sestavni del projektne dokumentacije za objekte, ki bodo oblikovani na osnovi teh posebnih pogojev za oblikovanje objektov oziroma na osnovi 32., 33. in 34. člena tega odloka, je pridobljeno pozitivno mnenje Odbora za komunalno infrastrukturo, okolje in prostor pri Občini Slovenske Konjice k projektni dokumentaciji.
34. člen
Pri oblikovanju samostojnih stanovanjskih in drugih objektov je dovoljeno:
– oblikovanje razgibane, neformalne tlorisne zasnove objekta;
– oblikovanje razgibane etažnosti objekta tako, da se prilagaja terenu;
– oblikovanje razgibane strehe, z več strešinami, neobveznim naklonom strešin in z višinskimi poudarki;
– oblikovanje neformalnih fasad;
– uporaba sodobnih materialov v konstrukciji in obdelavi fasad;
– neobvezna barva fasad in kritine.
Izhodišča za oblikovanje, ki so podana v prvem odstavku tega člena, se lahko uporabijo tudi pri dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov vendar tako, da bo novi del objekta tvoril z obstoječim objektom oblikovno celoto.
c) Adaptacije, rekonstrukcije in investicijska
vzdrževalna dela
35. člen
Za oblikovanje objektov, ki se rekonstruirajo oziroma se na njih opravljajo investicijska vzdrževalna dela, veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje.
č) Urejanje okolice
36. člen
Postavljanje ograj naj bo skladno s 6. členom (vrste ograj) Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).
Postavitev ograj za obore za divjad je dovoljena na osnovi predhodno izdelanih strokovnih podlag za nameravano gradnjo, ki morajo biti usklajene s pogoji nosilcev urejanja prostora.
Višinske razlike terena naj bodo praviloma premoščene s travnatimi brežinami. V primeru gradnje opornih zidov, naj bodo le-ti intenzivno ozelenjeni. Okolica se praviloma lahko zasadi le z avtohtono vegetacijo.
VI. MERILA ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL
37. člen
Velikost gradbene parcele za novogradnjo stanovanjske hiše se določi ob upoštevanju kriterijev za gostoto poselitve; priporočena je gostota od 40 do 70 prebivalcev na hektar v ureditvenih območjih naselij ter do 40 prebivalcev na hektar izven ureditvenih območij naselij.
V ureditvenih območjih naselij (točka 1.a v 5. členu tega odloka) se določi velikost gradbene parcele za stanovanjski objekt s tlorisno površino od 400 m2 do 900 m2. Na območjih opredeljenih stavbnih zemljišč (u) (točka 2.b) v 5. členu tega odloka) naj velikost gradbene parcele za stanovanjski objekt ne presega 1.000 m2.
Na strmejših in reliefno zahtevnejših legah ter na območjih gozdnih zemljišč, kjer je težje izpolniti pogoje za odmike objekta, je lahko velikost gradbene parcele za stanovanjski objekt tudi do enkrat večja.
Na območju urejanja, kjer veljajo posebni pogoji za oblikovanje objektov in ki je opredeljeno v 32. členu tega odloka, naj velikost gradbene parcele za stanovanjski objekt ne presega 1.400 m2.
Za druge objekte se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju zahtev, ki jih narekuje funkcija objekta.
Za obstoječe objekte, ki še nimajo določenih gradbenih parcel, se kot osnova za določitev pripadajoče gradbene parcele upoštevajo v tem členu navedena pravila.
38. člen
Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt ali objekti in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile predvidenemu objektu ali objektom.
Če velikost gradbene parcele ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta, gradnja objekta ni dovoljena.
VII. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
a) Splošni pogoji
39. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma na novo zgrajeno komunalno in energetsko omrežje ter naprave v skladu s pogoji upravljalcev. Za komunalno urejanje stavbnega zemljišča oziroma gradbene parcele je dolžan poskrbeti investitor pred začetkom gradnje objekta.
Območja urejanja namenjena poselitvi, morajo biti opremljena vsaj z minimalno komunalno opremo, ki obsega cestno prometno omrežje, kanalizacijsko omrežje s čiščenjem, omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo in urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti ipd.).
b) Priključevanje na cestno omrežje
40. člen
Gradnja objektov, nadomestna gradnja, gradnja prizidav in nadzidav ter druge gradnje v prostoru niso možne, če ni zagotovljen dovoz in dostop do zemljišča, na katerem je predviden poseg.
Interni dovozi in dostopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne organizacije za vzdrževanje cestno-prometnega omrežja.
41. člen
Pri načrtovanju in izvedbi priključkov na regionalne ceste je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
1. Priključki posameznih objektov morajo biti praviloma navezani na občinsko cesto in z njo na regionalno cesto. Varno vključevanje in izključevanje z regionalne ceste se izvede z ureditvijo levih zavijalnih pasov v primeru, ko je cesta obremenjena z več kot 5000 vozili na dan, oziroma z razširitvijo voznega pasu na min. širino 6,50 m v primeru, ko je cesta obremenjena z manj kot 5000 vozil na dan.
2. Širina priključnih cest mora biti od 3,50 m do 7,00 m, na minimalni dolžini 5,00 m. Zavijalni radij mora biti določen glede na vrsto vozila, za katerega se načrtuje priključek (od 3,00 m do 12,00 m). Za zagotovitev prometne varnosti je potrebno zagotoviti preglednost priključka na osnovi zaustavitvene razdalje z reakcijskim časom 1,5 sekunde na primarni cesti.
3. Priključek k stanovanjskim hišam preko pločnika je potrebno izvesti z ugreznjenim robnikom širine 3,50 m in rampo širine 0,75 m. Priključek k posamezni stanovanjski hiši iz ceste brez pločnika se mora izvesti v širini 3,50 m na dolžini 5,00 m in z zavijalnimi radiji 3,50 m ter obojestransko bankino 0,75 m.
4. Morebitni novi priključki na regionalno cesto morajo biti po možnosti locirani v oseh obstoječih priključkov na nasprotni strani.
5. Minimalni razmik med posameznimi novimi priključki in obstoječimi križišči je 80,00 m.
c) Odvajanje fekalnih in ostalih odpadnih vod
42. člen
Vse objekte, ki so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na obstoječe kanalizacijsko omrežje za odvod fekalnih in ostalih odpadnih vod.
Na območjih, kjer ni urejene kanalizacije, se odvod fekalnih in ostalih odpadnih vod rešuje z individualnimi ali skupinskimi greznicami brez odtoka (na praznjenje) oziroma s čistilno napravo, kar naj bo usklajeno s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85 in Uradni list RS, št. 67/02) in z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
Gnojišča in gnojne jame pri kmečkih gospodarskih objektih – hlevih morajo biti grajena po določilih Strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85 in Uradni list RS, št. 67/02).
Samostojne garaže, garaže v objektih in urejena parkirišča izven objektov morajo biti opremljena z lovilci olj, ki morajo biti ustrezno dimenzionirani.
Vsi objekti morajo imeti zagotovljen odvod meteornih vod tako, da odvodnjavanje ne povzroča škode na sosednjih zemljiščih, objektih in napravah.
č) Oskrba z vodo
43. člen
Na območjih, kjer obstaja javno vodovodno omrežje, mora biti vsa nova in dopolnilna gradnja priključena na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljalca.
Na območjih, kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja, niti ni predvidena napeljava le-tega, si mora investitor zgraditi ustrezno vodooskrbno napravo (vodnjak, rezervoar s kapnico) v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji, praviloma za več objektov skupaj. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine.
Na območjih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom, če pretoki to dopuščajo, ob pogojih, ki jih določi pristojna občinska služba.
Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin vode (hlevi ipd.), je dovoljena le v primerih, da se predhodno zagotovi ustrezna vodooskrba.
d) Oskrba z električno energijo in javna razsvetljava
44. člen
Priključitev novogradenj in rekonstruktuiranih objektov na električno omrežje je dovoljena le na osnovi soglasja za priključitev oziroma v skladu s pogoji upravljalca. Pri gradnji enostavnih objektov je potrebno upoštevati omejitve iz 20. člena Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03) glede možnosti priključevanja enostavnih objektov na distribucijsko omrežje.
Pri načrtovanju in gradnji objewktov je potrebno upoštevati vse veljavne pravilnike, normative in tipizacijo, ki veljajo za to področje.
Na podeželju bodo grajeni srednjein nizkonapetostni vodi večinoma v nadzemni izvedbi, v podzemni (kabelski) izvedbi bodo vodi grajeni le v strnjenih, urbanih območjih.
Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20kV in 0,4kV) bo odvisna od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte.
Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v neposredni bližini obstoječih objektov. Pri tem bo potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa, skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
Za potrebe izgradnje večjih obrnih delavnic oziroma proizvodnih objektov, za katere je potrebna večja priključna moč, je potrebno pri upravljalcu pridobiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.
Prehodi za pešce preko cest, zlasti ob križiščih in avtobusnih postajališčih morajo biti osvetljeni.
e) Odstranjevanje komunalnih odpadkov
45. člen
Pri ravnanju s komunalnimi in drugimi odpadki je potrebno upoštevati določila veljavnega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Slovenske Konjice.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO V ZAVAROVANIH IN VARSTVENIH OBMOČJIH
46. člen
Za vse gradnje v prostoru, ki bi posegale v varovalne pasove že zgrajenih ali z Odlokom o PSPA Občine Slovenske Konjice načrtovanih infrastrukturnih objektov in naprav, je potrebno pridobiti predhodne pogoje in soglasja upravljalcev.
Zavarovana in varstvena območja so prikazana na grafičnih prilogah v kartografskem delu Prostorskega planskega akta občine Slovenske Konjice 2001 iz 4. člena tega odloka.
a) Cestno omrežje
47. člen
V koridorjih, ki so opredeljeni za gradnjo novih prometnic ali komunalne infrastrukture in v koridorjih prometnic, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je na obstoječih objektih dovoljeno opravljati le nujna vzdrževalna dela. V varovalnih pasovih ostalih obstoječih prometnic so dovoljene novogradnje in spremembe namembnosti pod pogoji, ki jih predpiše upravljalec ceste.
V varovalnih pasovih notranjega cestnega omrežja so dovoljeni posegi, ki ne slabšajo prometnih pogojev.
48. člen
Cestam so določeni varovalni pasovi, ki se merijo od zunanjega roba cestnega sveta, na vsako stran ceste in sicer:
– pri avtocestah 40 m
– pri državnih regionalnih cestah 15 m;
– pri občinskih lokalnih cestah 8 m;
– pri občinskih javnih poteh 6 m.
Za vse posege v varovalnih pasovih cest je potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljalca ceste. Posegi v varovalnem pasu ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi. Pri novogradnjah ali investicijskih vzdrževalnih delih na obstoječih objektih v varovalnem pasu državnih cest, DARS ter Direkcija RS za ceste ne prevzemata nobenih obveznosti zaradi hrupa, tresenja in drugih vplivov ceste. Vsi stroški investicij v zvezi z varstvom okolja, vključno z zaščito pred prekomernim hrupom, za uredirvena območja pod št. 47, 54, 55 in del Tepanja (D1 – del in S1 – del) bremenijo lokalne skupnosti oziroma investitorje the posegov.
Objekti se navezujejo na kategorizirane ceste praviloma preko obstoječih cestnih priključkov. Priključki iz posameznih območij urejanja na državno cesto morajo biti locirani na takšnih medsebojnih razdaljah, da je omogočena vpeljava tretjega pasu za leve zavijalce, kjer je to potrebno. Za morebitno gradnjo novih priključkov na kategorizirane ceste oziroma za rekonstrukcijo obstoječih cestnih priključkov, mora investitor na podlagi projektne dokumentacije pred izdajo dovoljenj za gradnjo pridobiti soglasje upravljalca ceste.
Minimalni odmik od roba asfalta regionalne ceste je pri novih objektih 8,00 m. Pri parkiriščih, ograjah, manipulativnih površinah in podobnem je minimalni odmik od roba asfalta regionalne ceste 5,00 m, v primeru, da je ob regionalni cesti izveden pločnik, pa je ta odmik 2,00 m od roba pločnika.
Vsa parkirišča ob regionalni cesti morajo biti ustrezno dimenzionirana in morajo imeti prostor za manipulacijo vozil tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.
Odpadne vode z objektov, parcel in zunanjih ureditev ne smejo pritekati na cesto ter ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
Na celotni trasi ceste kot tudi znotraj ureditvenih območij naselij je potrebno predvideti in izvesti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo skladno z zakoni in predpisi, ki urejajo to področje.
Bodoče rekonstruirane obstoječe ali nove prometnice, ki jim še ni določen dokončni potek ali tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo določen rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter gradbena dela v zvezi s komunalnim urejanjem. Širine rezervatov za ceste so glede na kategorijo prometnice, število voznih pasov in stopnjo izdelave projektne dokumentacije, naslednje:
– 20 m – rezervati za ceste brez idejnih projektov z dvema voznima pasoma za mešani motorni promet, javni potniški promet s postajališči izven vozišča in hodniki za pešce ter kolesarskimi stezami, s stranskimi zelenimi pasovi.
– 18 m – rezervati za zbirne stanovanjske ceste in povezovalne lokalne ceste brez idejnih projektov z dvema voznima pasoma za mešani motorni promet, hodniki za pešce ter kolesarskimi stezami.
– 13 m – rezervati za zbirne stanovanjske ceste, povezovalne in lokalne dvopasovne ceste in hodniki za pešce ter kolesarske steze, pri katerih so idejne osnove trasno tehničnih elementov izdelane.
Za vse gradnje v območju rezervatov cest predpiše pogoje predlagatelj rezervata in upošteva morebitne izboljšave prometnih uslug (nova trasa, postajališča, parkirišča, zavijalni pasovi) ter ščiti interese varnega poteka prometa.
b) Železnica
49. člen
Železnici se določa varovalni progovni pas 200 m od osi skrajnega zunanjega tira.
Za gradnje v varovalnem progovnem pasu je potrebno pridobiti pogoje in soglasje upravljalca železniške proge, upoštevati pa je potrebno tudi določila Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99, 11/01, 56/03, 83/03) in Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87 in RS, št. 85/00).
c) Primarne energetske napeljave
50. člen
Pri lociranju objektov in naprav ter drugih gradenj v prostoru je potrebno upoštevati varovalne koridorje elektro daljnovodov, ki so naslednji:
– do 1kV:         10m (2 x 5 m);
– od 1–20kv:      20m (2 x 10 m);
– od 10–20 kV:    20m (2 x 10 m);
– za 110 kV:      30m (2 x 15 m);
– za 220 kV:      40m (2 x 20 m);
– za 400kV:       50m (2 x 25 m).
Za vsako gradnjo v koridorjih obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljalca daljnovoda.
Za vse objekte (novogradnje, dozidave in nadzidave objektov, ki so namenjeni za stalno in občasno bivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja kot to določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
51. člen
Pri gradnjah objektov in naprav v prostoru je potrebno upoštevati zaščitni pas predvidenega plinovoda in sicer merjeno od osi plinovoda:
– za magistralni (visokotlačni) plinovod ožji nadzorovani pas (v širini 2 x 30 m po vsej dolžini trase) ter širši nadzorovani pas (2 x 250 m po vsej dolžini trase),
– za primarni (srednjetlačni) plinovod 5 m.
Gradnja stanovanjskih in poslovno storitvenih objektov praviloma ni možna v 30 m pasu magistralnega plinovoda ter v 5 m pasu primarnega plinovoda. Za vsako gradnjo v zaščitnih pasovih plinovoda je potrebno pridobiti pogoje upravljalca plinskega omrežja.
IX. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE
IN KULTURNE DEDIŠČINE
a) Ohranjanje narave
Splošno
52. člen
Območja ohranjanja narave oziroma naravnih vrednot so prikazani v grafičnih prilogah projekta Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice iz 4. člena tega odloka.
V tem odloku se upoštevajo tista območja ohranjanja narave, ki ležijo znotraj območij urejanja, ki so opredeljena v 5. členu tega odloka.
Območja ohranjanja narave s pogoji in usmeritvami za njihovo varovanje so določena na osnovi Naravovarstvenih smernic za spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprt prostor občine Slovenske Konjice, ki jih je izdelal Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje, pod št. 1-III-106/5-O-04 v septembru 2004; naravovarstvene smernice so sestavni del tega odloka in se hranijo na sedežu občine Slovenske Konjice.
Pregled območij ohranjanja narave
53. člen
Zavarovana območja in tisti deli narave, ki naj se zavarujejo, so naslednja:
+---------+-------+-----------------------------------------------------+
|evid.št. |*oznaka|                        **ime                        |
+-----------------------------------------------------------------------+
|                         ZAVAROVANA OBMOČJA                            |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+
|   367   |NS 329 |Žiče – rastišče žičkega grobeljnika                  |
+-----------------------------------------------------------------------+
|                    PREDLAGANA ZAVAROVANA OBMOČJA                      |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+
|  5917   |NR 715 |Ličenca – dolina (Ličenca – poplavni travniki)       |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+
|  5963   |NR 784 |Prežigal – gozdni rezervat (Prežigal – gozd s        |
|         |       |posebnim namenom)                                    |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+
|  6071   |NR 917 |Primestni gozdovi pri Slovenskih Konjicah            |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+
|  5607   |NR 918 |Konjiška gora – gozdni rezervat (Gozdni rezervat     |
|         |       |Jelenov vrh)                                         |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+
|  4495   |NS 883 |Dravinja                                             |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+
|  5940   |NS 744 |Klokočovnik                                          |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+
|  5916   |NS 713 |Spodnje Laže – jelševje                              |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+
|  6103   |NS 917 |Votla peč – nahajališče fosilov (Miocenski fosili na |
|         |       |Homcu)                                               |
+---------+-------+-----------------------------------------------------+
54. člen
Naravne vrednote:
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
| evid.  |* oznaka|                          ** ime                           |
|  št.   |        |                                                           |
+-----------------------------------------------------------------------------+
|                  DELI NARAVE PREDLAGANI ZA NARAVNE VREDNOTE                 |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|     367|NS 329  |Žiče – rastišče žičkega grobeljnika                        |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|    5917|NR 715  |Ličenca – dolina                                           |
|        |        |(Ličenca – poplavni travniki)                              |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|    4495|NS 883  |Dravinja                                                   |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|    5607|NR 918  |Konjiška gora – gozdni rezervat (Gozdni rezervat Jelenov   |
|        |        |vrh)                                                       |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|    5916|NS 713  |Spodnje Laže – jelševje                                    |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|    5918|NV 719  |Žiče – lipa (Lipa pri »Spomeniku«)                         |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|    5919|NV 717  |Valandov drevored (Loče – Valandov drevored)               |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|    5920|NV 718  |Loče – lipi (Loče – cerkveni lipi)                         |
|        |        |                                                           |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|    5940|NS 744  |Klokočovnik                                                |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|    5963|NR 784  |Prežigal – gozdni rezervat (Prežigal – gozd s posebnim     |
|        |        |namenom                                                    |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|    5966|NV 789  |Škedenj – rastišče žičkega grobeljnika                     |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|    5990|NV 819  |Stoparjeva lipa (Stoparjeva lipa v Strteniku)              |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|    6056|NV 902  |Železnikova jama                                           |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|    6068|NV 915  |Bezinščica s pritoki (Potok Bezinščica)                    |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|    6071|NR 917  |Slovenske Konjice – dobovi gozdovi (Primestni gozdovi pri  |
|        |        |Slovenskih Konjicah)                                       |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|    6103|NS 914  |Votla peč – nahajališče fosilov (Miocenski fosili na Homcu)|
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|    6066|NV 916  |Koprivnica s pritoki (Potok Koprivnica)                    |
+-----------------------------------------------------------------------------+
|                       NOVO PREDLAGANE NARAVNE VREDNOTE                      |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|   1.   | NV 765 |Mlače – ribniki                                            |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|   2.   | NV 770 |Ribnik Jernejček                                           |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|   3.   | NV 899 |Močvirni travniki v Žičah                                  |
+-----------------------------------------------------------------------------+
|                    OBMOČJA PRIČAKOVANIH NARAVNIH VREDNOT                    |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
|   1.   |        |Območje karbonatnih kamnin                                 |
|        |        |Južni del območja občine je zgrajen iz karbonatnih kamnin, |
|        |        |kjer lahko pričakujemo odkritja novih podzemnih            |
|        |        |geomorfoloških tvorb (jame, brezna).                       |
+--------+--------+-----------------------------------------------------------+
 
   * Oznaka in ** ime naravne vrednote v »Naravovarstvenih smernicah za
spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Slovenske Konjice«,
št.: 02-2193/26-97/02, marec 2002 in 02-2193/29-97/02, junij 2002.
55. člen
Na območju občine Slovenske Konjice so kot ekološko pomembna območja določena:
(11500) Velenjsko-Konjiško hribovje, (18400) Slovenske Konjice, (44100) Dravinjska dolina, (45200) Ličenca, (17200) Zbelovska gora.
56. člen
Na območju občine Slovenske Konjice so določena naslednja posebna varstvena območja (območja Natura 2000):
(SI5000005) Dravinjska dolina, (SI3000115) Dravinja pri Zbelovem, (SI3000217*) Dravinja pri Poljčanah, (SI3000214*) Ličenca pri Poljčanah, (SI3000061) Slovenske Konjice.
Znak * pomeni prednostno rastlinsko ali živalsko vrsto ali prednostni habitatni tip ali območje, v katerem so prisotne prednostne vrste ali habitatni tipi.
57. člen
Ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Na območju občine so taki značilni elementi krajine: travniški sadovnjaki, posamezna drevesa v urbani ali agrarni krajini, skupine dreves v odprti krajini ter grmišča.
Varstveni režimi, usmertive in priporočila
za varstvo narave
58. člen
Občina Slovenske Konjice je z Odlokom o razglasitvi rastišča Žičkega grobeljnika za naravni spomenik (Uradni list RS, št. 4/01) zavarovala njegovo rastišče v Žičah.
Pri urejanju prostora se obvezno upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo botaničnega naravnega spomenika, ki so podani z varstvenim režimom v sprejetem aktu o zavarovanju.
59. člen
Pri načrtovanju in izvedbi posegov v prostor na območjih varstva narave, kot so določena s tem odlokom, je potrebno upoštevati usmeritve iz Naravovarstvenih smernic iz 52. člena tega odloka, in sicer:
– usmeritve za varstvo naravnih vrednot (za naravno vrednoto kot tudi za območje vpliva na naravno vrednoto); usmeritve so splošne in podrobne za posamezne zvrsti naravnih vrednot (geomorfološke, geološke, hidrološke, botanične, ekosistemske, drevesne in oblikovane);
– priporočila za varstvo novo predlaganih naravnih vrednot;
– priporočila za ravnanje na območjih pričakovanih naravnih vrednot;
– usmeritve za ohranjanje habitatnih tipov v ugodnem stanju;
– usmeritve za varstvo ekološko pomembnih območij;
– usmeritve za varstvo posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000).
60. člen
Poleg usmeritev iz 59. člena odloka, je potrebno pri načrtovanju posegov v prostor upoštevati še naslednje konkretne varstvene usmeritve in priporočila iz Naravovarstvenih smernic iz 52. člena tega odloka, in sicer:
– Konkretne varstvene usmeritve za varstvo naravnih vrednot;
– Konkretne varstvene usmeritve na ekološko pomembnih območjih;
– Konkretne varstvene usmeritve na posebnih varstvenih območjih;
– Priporočila za ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini in na območjih strnjene poselitve.
61. člen
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je treba pred začetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
V primeru odkritja naravne vrednote je potrebno o tem obvestiti pristojno naravovarstveno službo, da izdela smernice in navodila za tako rabo prostora, ki ne bo ogrožala naravne vrednote; do takrat je potrebno zaustaviti vse dejavnosti, ki bi ogrozile naravno vrednoto.
b) Kulturna dediščina
62. člen
Objekti in območja kulturne dediščine so vrisani v kartografskem delu Prostorskega planskega akta občine Slovenske Konjice 2001 iz 4. člena tega odloka.
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, 23. 7. 2002, št. elaborata NC 631/00).
Po Zakonu o varstvu kulturne dediščine (ZVKD – Uradni list RS, št. 7/99) se ob samem objektu dediščine varuje tudi njegova neposredna okolica. To je območje, katerega varstvo zagotavlja funkcionalno integriteto varovane kulturne dediščine ter je identično z območjem enote dediščine v registru dediščine. Poleg tega se varuje tudi vplivno območje kulturne dediščine, to je ves tisti prostor, kjer lahko pojavi (posegi), ki so povezani z drugimi dejavnostmi v prostoru, vplivajo na dediščino. Ti vplivi imajo lahko negativne posledice na lastnosti, pomen ali celo na materialno substanco varovane dediščine.
Za vsako spremembo funkcije varovanega objekta ali njegovega dela ter za vse posege na enotah kulturne dediščine (objekti, skupine objektov in območja) se izdajajo ustrezni kulturnovarstveni akti po ZVKD. Te akte izdaja pooblaščeni zavod za varstvo nepremičnine kulturne dediščine, izdajajo pa se za gradnjo in rekonstrukcijo obstoječih objektov, za odstranitev objekta ter za vsa vzdrževalna dela. Za vzdrževalna dela izdaja občinski organ lokacijsko informacijo, v kateri je potrebno lastnika in investitorja del opozoriti, da je potrebno za vsa dela pridobiti kulturnovarstvene akte pristojne službe za varstvo nepremičnine kulturne dediščine.
S kulturnovarstvenimi pogoji se določijo zahteve, ki jih mora izpolnjevati projektna dokumentacija, oziroma zahteve, po katerih je potrebno izvajati vzdrževalna dela na objektu. S kulturnovarstvenimi pogoji se določi, glede na naravo in obseg posega, izdelavo konservatorskih smernic, konservatorskih programov in konservatorskih projektov prenove ter predhodne arheološke in gradbene raziskave.
Za enote dediščine, ki so ovrednotene kot kulturni spomeniki velja, da se varujejo v celoti, izvirnosti in neokrnjenosti, ter da se poleg splošnih določb za varstvo stavbne dediščine lahko predpišejo tudi posebni varstveni pogoji.
Vsi objekti in območja kulturne dediščine naj se funkcionalno vključijo v njihovi življenjski prostor, s tem da se ohrani in revitalizira njihova vloga in njihove avtentične stavbnofunkcionalne sestavine.
Kot obvezno izhodišče prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije so opredeljene naslednje enote pomembnejše kulturne dediščine:
– Slovenske Konjice – trško jedro (644),
– Stare Slemene-območje Žičke Kartuzije (692),
– Slovenske Konjice – Cerkev sv. Jurija (3379),
– Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Cerkev Marijinega obiskanja (759),
– Slovenske Konjice – grad Konjice (665),
– Slovenske Konjice – vrt družine Pipuš (7927).
Kot obvezno izhodišče prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije sta opredeljena pomembnejša območja kulturne dediščine:
– Žička Kartuzija (ŠO 56),
– Slovenske Konjice (ŠO 38).
Kot kulturna dediščina so opredeljeni:
– kulturna krajina: Škalce – vinogradniško območje,
– naselbinska dediščina: Loče pri Poljčanah-vas, Slovenske Konjice-trško jedro, Špitalič pri Slovenskih Konjicah-vaško jedro, Žiče-vas,
– arheološka dediščina: 6 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov,
– sakralna stavbna dediščina: 18 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov,
– profana stavbna dediščina: 36 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov,
– profana stavbna dediščina,
– etnološka dediščina: 81 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov,
– vrtnoarhitekturna dediščina: 3 objekti kulturnega spomenika.
X. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
63. člen
Pred posegom v prostor, ki bi lahko imel negativne vplive na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03).
V skladu z veljavnim Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) je potrebno pridobiti vodnogospodarsko soglasje in vodnogospodarsko dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane:
– z rabo in izkoriščanjem vode,
– z izpuščanjem onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažuje vodo,
– z gradnjo in rekonstrukcijo vodnogospodarskih in drugih objektov in naprav,
– z drugimi posegi v naravni ali umetni vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih.
Za gradnjo objektov in naprav za obrtno in obrtno storitveno dejavnost, na lokacijah znotraj območij urejanja, za katera je v 5. in 11. členu tega odloka določena kot prevladujoča (pretežna) namembnost stanovanjska, je potrebno v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti presojo vplivov na okolje.
64. člen
Pri gospodarjenju s prostorom (kmetijska proizvodnja in gospodarstvo, prenova, obnova, novogradnja, vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro in hidromelioracije, vzdrževanje obrežij in drugega vaškega zelenja), je potrebno upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin:
– ohranjanje krajinskih vzorcev naravnih prvin in njihovih površinskih in volumenskih razmerij ter fiziografske in ekološke strukture krajine (predvsem mikro vegetacijski elementi in specifične biocenoze),
– ohranjanje krajinsko-oblikovne strukture rabe prostora (razmerja kmetijske rabe, naselij in gozda) ter zaščita gozdnega roba.
Dovoljene so vse vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje erozije in drugo). Vsi posegi v prostor morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi, ter upošteva naravne značilnosti prostora (materiali, vegetacija, neformalna zasnova zasaditve, značilne smeri in oblike pri regulacijah in melioracijah).
Za vse posege v prostor je treba pridobiti in upoštevati pogoje iz geotehničnega poročila, ki bo obsegalo pogoje za temeljenje objektov in pogoje za varno odvodnjavanje terena, brez negativnih posledic za okolje.
65. člen
Na območjih opuščenih kamnolomov mora lastnik zemljišča izvesti ustrezno sanacijo opuščenega kamnoloma, kar naj zagotovi varnost tega prostora za ljudi in živali ter vzpostavitev krajinskih kvalitet prostora. K sanaciji opuščenega kamnoloma naj se pristopi le v primeru, da padanje kamenja ogroža okolico ali da kamnolom predstavlja nevarnost za prehod ljudi, žival in bližnjo okolico. Če so se v opuščenih kamnolomih že razvili sekundarni habitati, kjer se lahko naselijo ogrožene rastlinske in živalske vrste, ki so pomembne z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, se naj taki opuščeni kamnolomi prepustijo sanaciji po naravni poti.
Za območja vseh delujočih površinskih kamnolomov morajo lastniki zemljišča pridobiti za izkoriščanje vsa predpisana dovoljenja v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi, na osnovi predhodne opredelitve območja kamnoloma v osnovni rabi planskih aktov Občine slovenske Konjice kot območje mineralnih surovin.
66. člen
Za varovanje vodnih virov je potrebno upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo vodno gospodarstvo, tudi naslednje pogoje:
– Posegi v območje širšega varstvenega pasu vodnega vira pitne vode so mogoči ob upoštevanju pogojev iz predhodnega soglasja upravljalca oziroma skrbnika vodnih virov pitne vode v občini.
– V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, katerih morebitne škodljive vplive v okolje (prekomerni hrup, onesnaževanje zraka, površinskih voda in podtalnice ter odvodnjavanje tekočih in trdnih odpadkov) je možno z ustreznimi ukrepi preprečiti, kar je potrebno prikazati v investicijskem elaboratu in zagotoviti s projektno dokumentacijo in samo izvedbo objekta.
– Da bi se zavarovali vodni viri pred onesnaženjem, je pri posegih v varstvene pasove varovanja virov pitne vode, potrebno upoštevati določila Odloka o določitvi varstvenega pasu za varovanje vodnih virov konjiškega vodovoda (Uradni vestnik Celje, št. 67/64) in Odloka o varstvenem območju izvirov pitne vode občinskega vodovoda v Žičah (Uradni list SRS, št. 19/73).
– Za vse posege v varstvene pasove daje pogoje in soglasja upravljalec in skrbnik vodnih virov za oskrbo s pitno vodo.
– Varujejo se tudi vsi vodni viri z manjšo izdatnostjo (zajeti in nezajeti), ki nimajo določenega varstvenega pasu.
– Obstoječe hišne vodnjake je potrebno ohranjati in vzdrževati.
67. člen
Za varstvo zraka pred onesnaževanjem je potrebno za obstoječe objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav pa je potrebno zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije.
68. člen
Območja urejanja po teh Spremembah in dopolnitvah PUP, kot so opredeljena v določilih od 5. do 8. člena tega odloka, se po 4. in 5. členu Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), opredeljujejo v več stopenj varstva pred hrupom. Za posamezna območja urejanja se stopnja varstva pred hrupom določa na osnovi prevladujoče namembnosti, kot je za posamezna območja urejanja določena v 11. in 12. členu tega odloka:
Obravnavano ureditvena območja PUP se na osnovi zgoraj navedenih parametrov opredeljujejo v:
a) območja za poselitev – ureditvena območja naselij:
1. Ureditvena območja naselij, za katera so določene prevladujoče namembnosti proizvodna dejavnost (P), dejavnost za potrebe komunalne deponije (KO) in za posebne dejavnosti (PD) se opredeljujejo v IV. stopnjo varstva pred hrupom (IV. območje), ki navaja: območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transportni, skladiščni in servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim. Za to območje so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 70 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 70 dBA (od 6. do 22. ure).
2. Ureditvena območja naselij, za katera so določene prevladujoče namembnosti individualna stanovanjska gradnja (S), večstanovanjska (blokovna) gradnja (SB), centralne dejavnosti naselja – oskrbne in storitvene – (C), mešane dejavnosti – stanovanja in centralne dejavnosti (M), obrtne in obrtno storitvene dejavnosti (O) in kmetijske dejavnosti (K), se opredeljujejo v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje), ki navaja: trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski dejavnosti ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske storitvene ali gostinske dejavnosti. Za to območje so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 50 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 60dBA (od 6. do 22. ure).
3. Ureditvena območja naselij, za katera so določene prevladujoča namembnost športne in rekreacijske površine, parkovne površine (ŠR), počitniški objekti (V) in dejavnosti za potrebe turistične dejavnosti (TD), se opredeljujejo v II. stopnjo varstva pred hrupom (II. območje), ki navaja: območje, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, to je območje, ki je primarno namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori, čisto stanovanjsko območje, okolica objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin. Za to območje so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 45 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 50 dBA (od 6. do 22. ure).
b) območja za poselitev – opredeljena stavbna zemljišča z oznako (u) izven ureditvenih območij naselij in
d) območje vodotokov:
Opredeljena stavbna zemljišča z oznako (u) ter območja vodotokov (skupaj s pasom 5 m na obeh straneh vodotokov, za Dravinjo velja varstveni pas 15 m na obeh straneh) so opredeljena v tisto stopnjo varstva pred hrupom, kot je določena za sosednje območje urejanja, ki obkroža stavbno zemljišče oziroma leži ob vodotoku.
c) kmetijska območja, kjer je prevladujoča (pretežna) namembnost kmetijska dajavnost, to so najboljša kmetijska zemljišča ter druga kmetijska zemljišča in
č) gozdna območja z oznako G, kjer je prevladujoča namembnost gozdarstvo:
Kmetijska in gozdna območja se opredeljujejo v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje), razen tistih gozdnih območij, ki so opredeljena kot območja gozdov s posebnim pomenom oziroma gozdovi s prvo stopnjo poudarjenosti biotopske funkcije, ki se opredeljujejo v II. stopnjo varstva pred hrupom (II. območje).
e) Območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture (skupaj z varstvenimi pasovi) se opredeljujejo v IV. stopnjo varstva pred hrupom (IV. območje).
Pri načrtovanju objektov in naprav je potrebno upoštevati raven hrupa, ki bo nastajala zaradi dejavnosti v objektih in predvideti ustrezne rešitve (izolacija fasadnih elementov ipd.) za zmanjšanje teh vplivov.
Ob začetku obratovanja oziroma uporabe objektov in naprav, v katerih bi utegnil nastajati prekomerni hrup, je potrebno opraviti meritve hrupa pri najbližjem objektu. V primeru, da bi bilo stanje hrupnosti poslabšano oziroma bi bile presežene dovoljene ekvivalentne ravni hrupa, je potrebno stanje hrupnosti sanirati z ustreznimi tehničnimi ukrepi (aktivna, pasivna zaščita).
XI. POGOJI PRI UREJANJU PROSTORA ZA OBRAMBO
IN ZAŠČITO
69. člen
Interesi in potrebe po zaklanjanju in zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah je potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje.
Za varstvo pred požarom je potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je potrebno:
– zagotoviti dostop interventnih vozil vsaj iz treh strani objekta ali naprave;
– zagotoviti takšno izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bodo omogočale vožnjo za interventna vozila (širina vsaj 3,5m ter dovoljeni osni pritisk vozil do 10t);
– zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječe oziroma predvidene hidrantne mreže;
– ob objektih in napravah zagotoviti zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov in naprav;
– upoštevati je potrebno razdalje, čas prihoda in oddaljenost najbljižje gasilske enote.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
70. člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati tekstualni del Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice, (Uradni list RS, št. 43/02).
Grafičnih priloge, razen listov: 1, 2.1 do 2.12, 3, 4.2, 4.8, 4.9, 4.17 in 4.20, iz projekta Prostorski ureditveni pogoji za ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice, ki ga je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.o.o. Velenje, pod številko projekta 338/01 z datumom Oktober 2001 in ki je bil sestavni del Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 43/02), ostanejo v veljavi kot sestavni del tega odloka.
71. člen
Spremembe in dopolnitve PUP oziroma projekta iz 6. člena tega odloka so na vpogled na upravi Občine Slovenske Konjice in Upravni enoti Slovenske Konjice.
72. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske službe.
73. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-03-0003/2003-200
Slovenske Konjice, dne 28. oktobra 2004.
Župan
Občine Slovenske Konjice
Janez Jazbec l. r.