Uradni list

Številka 88
Uradni list RS, št. 88/2004 z dne 10. 8. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 88/2004 z dne 10. 8. 2004

Kazalo

3982. Uredba o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu, stran 10713.

Na podlagi drugega odstavka 30. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 113/03-UPB1 in 63/04) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določa vrsto in obseg storitev, pogoje za njihovo zagotavljanje in način opravljanja gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: GJS) javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu, ki jih zagotavlja kot javno dobrino z gospodarsko javno službo.
2. člen
(1) Koncesije za GJS podeljuje v imenu Republike Slovenije (koncedent) vlada na podlagi javnega razpisa najugodnejšim ponudnikom prevozov.
(2) V imenu vlade izvaja postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarja ter sklepa koncesijske pogodbe Ministrstvo za promet – Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: direkcija).
(3) Nadzor nad izvajanjem GJS izvajata direkcija in Prometni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat), vsak v okviru svoje pristojnosti.
3. člen
Ta uredba se ne nanaša na prevoz potnikov v mestnem prometu, na posebne linijske prevoze in prevoze učencev osnovnih šol.
II. POMEN IZRAZOV
4. člen
(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
a) »AVRIS« je elektronski vozni red, ki ga vodi direkcija;
b) »območje koncesije« je izvajanje prevozov na liniji ali več linijah skupaj;
c) »izvajalec GJS – koncesionar« je pravna ali fizična oseba, ki ima licenco za opravljanje prevozov potnikov v cestnem prometu in ki na temelju podpisane koncesijske pogodbe opravlja javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu v skladu s predpisi o prevozih v cestnem prometu;
d) »linija« je določena relacija in smer vožnje od začetne do končne postaje;
e) »upravljalec sistema« je direkcija oziroma drugi organ ali organizacija, ki v imenu koncedenta upravlja in nadzira GJS;
f) »vrednost koncesijske pogodbe« je s pogodbo določena cena na prevoženi kilometer na linijah, za katere je prevoznik pridobil koncesijo, pomnoženo z letnim številom kilometrov, ki se morajo prevoziti na teh linijah.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določajo Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 113/03-UPB1 in 63/04) in drugi veljavni predpisi ter mednarodne pogodbe.
III. VSEBINA KONCESIJ
5. člen
Koncesija po tej uredbi obsega:
a) prevoz potnikov na linijah po voznem redu, v skladu s splošnimi prevoznimi pogoji, ki jih določi direkcija, na podlagi tarifnega sistema in javno objavljenega cenika;
b) prodajo vozovnic;
c) obveščanje uporabnikov javnega linijskega potniškega prometa o voznih redih, prevoznih pogojih in cenah prevoza;
d) prevoz izročene in nespremljane prtljage.
IV. OBMOČJE IZVAJANJA KONCESIJ
6. člen
(1) Koncesije se izvajajo na območju Republike Slovenije.
(2) Za izvajanje koncesij se oblikuje eno ali več linij, ki so predmet javnega razpisa. Ponudnikom se podelijo koncesije na podlagi javnega razpisa in ovrednotenja njihovih ponudb na podlagi meril, določenih v 39. členu te uredbe. Izbrani ponudniki s koncedentom sklenejo koncesijske pogodbe.
7. člen
(1) Direkcija pred podelitvijo koncesij in nato enkrat letno določi in registrira vozne rede za posamezno linijo. Vozni redi se določijo glede na dejanske potrebe prebivalstva in finančna sredstva, ki so za financiranje GJS na razpolago.
(2) Med koncesijskim obdobjem se vozni redi na posamezni liniji spremenijo izjemoma, in sicer v primeru sprememb migracijskih tokov oziroma povečanja ali zmanjšanja potreb po prevozih. Posamezne ukinitve prevozov oziroma zmanjševanje števila odhodov in prihodov je možno samo v primeru, ko se bistveno zmanjšajo potrebe po prevozih na določeni liniji. O vsaki spremembi direkcija obvesti inšpektorat in jo takoj vnese v elektronski vozni red – AVRIS.
V. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
8. člen
Koncesionar mora za pridobitev koncesije in ves čas trajanja koncesijske pogodbe izpolnjevati naslednje pogoje:
a) da ima licenco za opravljanje prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu;
b) da skupaj s podizvajalci razpolaga s potrebnim številom avtobusov z izvodom licence za izvajanje predvidenega obsega prevozov iz javnega razpisa, na katerega se je prijavil;
c) da skupaj s podizvajalci razpolaga z zadostnim številom voznikov, ki zagotavlja kvalitetno opravljanje koncesionirane dejavnosti. Upoštevajo se vozniki, ki so evidentirani pri izdajatelju licence;
d) da ima izdelan program izvajanja koncesionirane dejavnosti (organizacija izvajanja prevozov glede na število avtobusov, število voznikov, kvaliteta vozil, kalkulacija cene ipd.), ki ga predloži kot sestavni del ponudbe;
e) da ima vozila, ki so po svoji konstrukciji namenjena prevozu potnikov in imajo brez voznikovega sedeža najmanj 9 sedežev za prevoz potnikov ter izpolnjujejo pogoje, ki jih določajo predpisi o varnosti cestnega prometa;
f) da priloži pisno izjavo, da bo v 3 letih od določitve standardov oblike in izmenjave podatkov vozila opremil z napravami za elektronsko prodajo in nadzor vozovnic skladno s standardi koncedenta.
VI. DOLŽNOSTI KONCEDENTA IN KONCESIONARJA
9. člen
(1) Dolžnost koncedenta in koncesionarja je, da pod enakimi pogoji zagotovita dostopnost, prevoz in varnost v prometu vsem uporabnikom javnih linijskih prevozov potnikov v cestnem prometu, ki so predmet koncesij, pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi.
(2) Koncedent mora:
a) zagotavljati finančna sredstva za izvajanje GJS;
b) plačevati dejavnosti, za katere je podeljena koncesija, v skladu s pogodbo in na način, ki je opredeljen v 17. in 18. členu te uredbe.
10. člen
Koncesionar mora:
a) opravljati prevoze v skladu s podeljeno koncesijo na linijah, ki so predmet koncesijske pogodbe, in uporabnikom zagotavljati stalno in kvalitetno izvajanje koncesionirane dejavnosti;
b) zagotoviti ustrezno kapaciteto avtobusov za prevoz vseh zainteresiranih potnikov;
c) pri izvajanju GJS upoštevati predpisane strokovno-tehnične, organizacijske, stroškovne ter druge normative in standarde;
d) izvajati notranjo kontrolo v skladu s predpisi in obveznostjo stalnega funkcionalnega usposabljanja voznikov in osebja v prometni operativi na način, kot ga določi koncedent;
e) omogočiti strokovni in finančni nadzor ter nadzor nad zakonitostjo dela pristojnim organom;
f) zagotoviti preglednost finančnega poslovanja dejavnosti v skladu s koncesijsko pogodbo;
g) usklajevati svojo dejavnost z razvojnimi potrebami in interesi ter potrebami koncedenta;
h) prodajati vozovnice v skladu s pogoji in tarifami, ki jih določi koncedent;
i) opravljati prevoze v skladu z voznim redom in predlagati koncedentu morebitne spremembe, dopolnitve in izboljšave voznih redov;
j) zagotoviti, da je vozno osebje urejeno, uniformirano in opremljeno s priponkami firme prevoznika in s svojim imenom ter priimkom;
k) obvestiti javnost preko sredstev javnega obveščanja o spremembah poteka linij, spremembi voznega reda, prekinitvi prevozov in podobno, v primerih, ko nastopijo ali bodo nastopile okoliščine, ki pomenijo spremembo ali ukinitev prevozov;
l) objaviti vozni red na avtobusnih postajališčih, kjer so z voznim redom predvideni postanki;
m) skleniti vsa potrebna zavarovanja, določena v 24. členu te uredbe.
11. člen
(1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano GJS tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se koncedent in koncesionar v najkrajšem možnem času medsebojno obveščata in se dogovorita o nadaljnjem izvajanju GJS.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja GJS v nepredvidljivih okoliščinah, o katerih dosežeta soglasje.
(3) Koncesionar je o dogovoru iz prvega odstavka tega člena, ki pomeni odstopanje opravljanja prevozov od registriranega voznega reda, dolžan obvestiti javnost, direkcija pa o tem obvesti inšpektorat.
12. člen
(1) Koncesionar lahko v opravljanje GJS vključi drugo pravno ali fizično osebo (v nadaljnjem besedilu: podizvajalec), kar navede v svoji ponudbi.
(2) Podizvajalec mora izpolnjevati enake pogoje kot koncesionar.
(3) Če se podizvajalec vključi v izvajanje GJS po podpisu koncesijske pogodbe, mora koncedent s tem soglašati.
(4) V pogodbi med koncesionarjem in podizvajalcem morajo biti opredeljeni seznam linij ali posameznih voženj podizvajalca ter ostali pogoji za opravljanje prevozov.
(5) Koncedent lahko pri javnem razpisu določi obveznost vključitve podizvajalcev.
(6) Za delo podizvajalcev odgovarja koncedentu koncesionar, kot da bi ga opravljal sam.
VII. VRSTA IN OBSEG MONOPOLA
13. člen
Koncedent zagotavlja za čas trajanja koncesijske pogodbe koncesionarju izključno pravico opravljati koncesionirano dejavnost za linije, ki so predmet koncesijske pogodbe, in druge pravice, določene v tem aktu in v koncesijski pogodbi.
VIII. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE
14. člen
(1) Koncesijsko razmerje se začne z dnem podpisa koncesijske pogodbe, če ni v pogodbi drugače določeno.
(2) Koncesija za opravljanje GJS se podeli za dobo 8 let.
IX. VIRI FINANCIRANJA IN CENA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
15. člen
Gospodarska javna služba se financira iz:
a) plačil za storitve, ki jih plačujejo uporabniki v skladu z veljavnim cenikom;
b) sredstev proračuna Republike Slovenije;
c) sofinanciranja lokalnih skupnosti;
d) drugih virov.
16. člen
Koncesionar v razpisni ponudbi ponudi ceno za izvajanje storitev GJS, izraženo v slovenskih tolarjih (SIT) na prevoženi kilometer na linijo. Koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi določita končno ceno za izvajanje koncesije v SIT na prevoženi kilometer na linijo.
17. člen
(1) Koncesionar v svoji ponudbi predloži izračun ponujene cene iz prejšnjega člena. Ponujena cena se izračuna na podlagi upoštevanja naslednjih parametrov:
1. neposrednih stroškov:
a) stroškov energije – gorivo in mazivo,
b) amortizacija, število in starost avtobusov, ki bodo opravljali GJS,
c) vzdrževanje avtobusov,
d) stroški dela voznega osebja,
e) stroški zavarovanja:
– avtomobilska odgovornost,
– kasko zavarovanje,
– obvezno zavarovanje potnikov,
– zavarovanje dejavnosti pravnih oseb,
f) stroški, povezani s parkirnimi prostori,
g) peronizacija;
2. posrednih stroškov:
a) stroški dela spremljajočih služb, nujno vezanih na izvajanje GJS,
b) ostali stroški, nujno vezani na izvajanje GJS.
(2) Pri izračunu koncesionar lahko upošteva pričakovani dobiček, vendar največ do višine obrestne mere na državne vrednostne papirje primerljive ročnosti glede na koncesijsko pogodbo, povečano za največ 2%.
(3) Morebitno spremembo cene iz prejšnjega člena na podlagi novega izračuna spremenjenih stroškov določita koncedent in koncesionar praviloma enkrat letno do 20. februarja v tekočem letu, za obdobje od 1. marca tekočega leta do zadnjega dne februarja naslednjega leta.
(4) Spremembo cene iz prejšnjega člena lahko predlaga koncesionar ali koncedent tudi tekom leta, v primeru takih sprememb voznega reda oziroma spremembe vrednosti posameznih stroškov (npr. gorivo), ki bistveno vplivajo na izračun cene. Koncedent in koncesionar določita novo ceno v skladu z elementi izračuna cene, ki jo je pripravil koncesionar.
(5) Za bistveno spremembo izračuna cene se šteje povečanje posameznih elementov stroškov, ki za več kot 5% vplivajo na višino končne cene.
18. člen
(1) Koncesionar opravlja dejavnost v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Na enotno predpisanih obrazcih, ki jih predpiše direkcija, koncesionar enkrat mesečno, do 10. dne v mesecu, poroča o prejetih plačilih iz naslova storitev GJS za pretekli mesec. Koncesionar istočasno izdela in dostavi koncedentu predlog medsebojne kompenzacije doseženih plačil iz naslova opravljenih storitev GJS in v koncesiji dogovorjeno končno ceno plačila koncesionarju. Razliko po medsebojni kompenzaciji se nakaže v tridesetih dneh od prejema predloga medsebojne kompenzacije. Rok reklamacij je pet delovnih dni od dneva nakazila.
19. člen
(1) Vsi koncesionarji so pri zajemanju in vodenju podatkov dolžni:
a) zbirati in voditi istovrstne podatke,
b) uporabljati enak format zajemanja podatkov,
c) uporabljati enotne parametre, načine in postopke zbiranja ter vodenja podatkov tako, da je omogočena takojšnja in nemotena izmenjava teh podatkov.
(2) Upravljalec sistema določi format podatkov, parametre, načine in postopke zbiranja podatkov iz prejšnjega odstavka.
20. člen
Koncedent pri koncesionarju spremlja in ocenjuje kakovost opravljenih storitev. V primeru, da ugotovi odstopanje kvalitete storitve od standarda, dogovorjenega v koncesijski pogodbi, lahko ceno zmanjša, in sicer tako, kot je določeno v koncesijski pogodbi.
21. člen
(1) Koncesionar mora voditi o prihodkih in odhodkih natančno evidenco.
(2) Koncesionar mora koncedentu zagotoviti dostop do podatkov o stanju in prometu iz naslova plačil storitev GJS in mu na njegovo zahtevo dajati vse podatke, ki so potrebni za oceno stroškov storitev GJS.
22. člen
Koncesionar, ki poleg obravnavane GJS opravlja še druge dejavnosti, mora za navedene dejavnosti voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, ki ureja gospodarske družbe.
23. člen
(1) Koncesionar mora najkasneje v 20 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti koncedentu nepogojno, nepreklicno in na prvi pisni poziv plačljivo bančno garancijo, veljavno za čas trajanja koncesijske pogodbe, v višini 0,8% od vrednosti sklenjene koncesijske pogodbe, glede na predvideno število prevoženih kilometrov v času opravljanja GJS.
(2) Bančno garancijo sme koncedent vnovčiti v primeru, ko koncesionar brez utemeljenih razlogov ne izpolnjuje bistvenih pogodbenih obveznosti ali če preneha ali delno preneha izvajati dejavnost iz koncesijskega razmerja.
24. člen
(1) Koncesionar mora imeti za vsa vozila sklenjena obvezna zavarovanja za povzročeno škodo potnikom in drugim osebam.
(2) Najkasneje v 10 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe mora koncesionar skleniti tudi zavarovanje za škodo, ki bi jo z opravljanjem dejavnosti GJS povzročil potnikom ali tretji osebi (odgovornost prevoznika).
X. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST KONCESIONARJA IN KONCEDENTA
25. člen
(1) Koncesionar je odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem GJS povzroči koncedentu sam ali pri njem zaposleni.
(2) Koncedent je odgovoren za škodo, ki jo povzroči koncesionarju in je v vzročni zvezi z izvajanjem GJS.
XI. NADZOR NAD IZVAJANJEM GJS
26. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem GJS izvaja koncedent.
(2) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem javnih linijskih prevozov potnikov v cestnem prometu izvaja inšpektorat, strokovni nadzor nad izvajanjem GJS pa opravlja direkcija.
27. člen
(1) Koncesionar je koncedentu in organom, pristojnim za nadzor, dolžan omogočiti nadzor, ki ga ti opravljajo v skladu s to uredbo in drugimi predpisi. Na zahtevo koncedenta ali organa, pristojnega za nadzor, mora predložiti pisno dokumentacijo iz naslova opravljanja GJS.
(2) Koncesionar je dolžan koncedentu podati periodično poročilo o opravljenih storitvah vsake 3 mesece, letno poročilo pa do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.
28. člen
(1) Nadzor obsega pregled finančnega poslovanja, nadzor izvajanja dejavnosti in nadzor nad ustreznostjo uporabe prevoznih sredstev in naprav ter ostalih sredstev za izvajanje dejavnosti, kakor tudi izvajanja dejavnosti v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
(2) Koncesionar mora pristojni strokovni službi koncedenta ali organom, pristojnim za nadzor, kadarkoli dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanje koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik.
XII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
29. člen
Koncesijsko razmerje preneha:
a) s prenehanjem koncesijske pogodbe;
b) z odvzemom koncesije;
c) z odkupom koncesije.
30. člen
(1) Koncesijska pogodba preneha:
a) po preteka časa, za katerega je bila sklenjena;
b) z razdrtjem pogodbe.
(2) Koncedent lahko enostransko razdre koncesijsko pogodbo v primeru hujše kršitve koncesijske pogodbe s strani koncesionarja ali drugih ponavljajočih se nepravilnosti ali neodpravljenih koncesionarjevih kršitev.
(3) Koncedent kocesionarja pisno obvesti o ugotovljenih kršitvah in mu določi primeren rok za odpravo. Kolikor koncesionar kljub opozorilu nadaljuje s kršitvijo, koncedent ukrepa v skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) Koncesionar lahko enostransko razdre pogodbo, če koncendent več kot tri mesece zaporedoma ne poravna svojih obveznosti iz točke b) drugega odstavka 9. člena te uredbe.
31. člen
(1) Hujše kršitve koncesijske pogodbe so:
a) ponavljajoče nepravilno in nepopolno izvajanje prevozov;
b) uporaba cene vozovnice, ki ni v skladu z veljavno tarifo ali koncesijsko pogodbo;
c) opustitev vodenja dokumentacije, kot jo zahtevata ta uredba in koncesijska pogodba;
d) predložitev napačnih oziroma lažnih podatkov o stroških ter prihodkih na posameznih linijah ter drugih podatkov, pomembnih za izračun medsebojne kompenzacije za financiranje GJS;
e) onemogočanje strokovnega in finančnega nadzora nad izvajanjem koncesije;
f) hujše kršitve določil zakonov, ki urejajo prevoze v cestnem prometu in varnost cestnega prometa.
(2) Za ponavljajoče kršitve se štejejo dve kršitvi ali več, storjene v obdobju enega leta.
32. člen
(1) Koncesijske pogodbe ni mogoče enostransko razdreti, če je do okoliščin, ki bi utemeljevale razdor, prišlo zaradi višje sile.
(2) Višja sila je situacija, ki nastopi po sklenitvi koncesijske pogodbe in nastopi nepredvidljivo izven volje pogodbenih strank. Za višjo silo štejejo zlasti elementarne nezgode, stavke večjega značaja, razen tiste pri koncesionarju, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih pride do spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, pri katerem izvajanje javnih prevozov v cestnem prometu ni možno na večjem delu teritorialnega območja, zajetega s koncesijo.
33. člen
(1) Koncedent lahko delno ali v celoti odvzame koncesijo, če koncesionar:
a) ne izpolnjuje enega ali več pogojev iz 8. člena te uredbe;
b) ne začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo;
c) po lastni krivdi ne izvaja koncesije in zato nastanejo motnje pri izvajanju storitev;
d) pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo;
e) v primeru prostih kapacitet vozila neupravičeno odklanja opravljanje prevoza zainteresiranim potnikom;
f) v avtobus, v katerem so še proste kapacitete, ne sprejme potnikov z vnaprej kupljenimi vozovnicami;
g) koncesije ne izvaja skladno z zakoni, podzakonskimi akti in to uredbo.
(2) Koncesija se lahko odvzame tudi, če je izkazan javni interes, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana GJS.
(3) Delni odvzem koncesije pomeni odvzem koncesije za posamezno linijo. Delni odvzem je možen v primerih iz b), c), e), f) in g) točke prvega odstavka tega člena.
(4) Odvzem celotne koncesije pomeni odvzem koncesije za vse linije, na katerih v skladu s koncesijsko pogodbo opravlja prevoze koncesionar.
34. člen
(1) Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo GJS možno učinkoviteje opravljati na drug način.
(2) Ko koncesionar zaradi odkupa koncesije preneha opravljati dejavnost, ki je predmet koncesije, prevzema koncedent naslednje obveznosti:
a) izplačilo dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja;
b) povrnitev nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
35. člen
Koncesijska pogodba se brez soglasja koncesionarja lahko spremeni v primeru spremembe zakonov in drugih predpisov, ki vplivajo na izvajanje GJS ali na vsebino koncesijske pogodbe. Koncesionar je dolžan v roku 30 dni od poziva skleniti z koncedentom aneks h koncesijski pogodbi. Če tega ne stori, mu koncedent odvzame koncesijo.
XIII. IZBOR KONCESIONARJA
36. člen
(1) Koncesije, ki so predmet te uredbe, se podelijo na podlagi javnega razpisa in ovrednotenja ponudb najugodnejših ponudnikov.
(2) Direkcija pripravi in izvede javni razpis ter predlaga vladi izbiro koncesionarjev v skladu z deseto alineo tretjega odstavka 4. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu.
(3) O izbiri koncesionarjev odloči vlada z upravno odločbo.
37. člen
Javni razpis mora vsebovati:
a) podatke o koncedentu;
b) predmet koncesije s seznamom linij;
c) pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;
d) začetek in čas trajanja koncesije;
e) čas, kraj in način predložitve ponudb;
f) rok za izbor koncesionarja;
g) merila in postopek za izbor koncesionarja;
h) prednostna merila, ki bodo vplivala na izbor koncesionarja;
i) poziv za predložitev strokovnih referenc in drugih dokazil, ki bodo koncedentu omogočila ugotoviti ponudnikovo usposobljenost;
j) rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izboru koncesionarja;
k) kraj in čas dviga razpisne dokumentacije;
l) odgovorni osebi za dajanje informacij med razpisom.
38. člen
(1) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in traja 60 dni od dneva objave.
(2) Na javni razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe zasebnega in javnega prava.
(3) Javni razpis je uspešen, če do poteka razpisnega roka za posamezno koncesijo prispe vsaj ena veljavna ponudba. Ponudba je veljavna, če je pravočasna in v celoti izpolnjuje vse zahteve določene v javnem razpisu.
(4) Koncedent ima pravico do zavrnitve ponudbe v primeru nesprejemljive cene ali neprimernosti storitve, ki jo navede ponudnik.
(5) Za nesprejemljivo ceno se šteje cena, ki za več kot 30% odstopa od povprečne cene vseh ponudnikov skupaj.
(6) Za neprimernost storitve se šteje ponujena storitev, iz katere je že iz ponudbe možno razbrati, da storitev, ki jo nudi ponudnik, ne bo primerna z vidika kvalitete in varnosti prevozov.
(7) Če s to uredbo ni drugače določeno, se glede javnega razpisa smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo javna naročila.
39. člen
(1) Merila za izbiro najboljšega ponudnika so:
    1. cena:                                              35 točk
    a) najugodnejši ponudnik,                             35 točk
    b) število točk, ki pripadajo drugim (glede na
ponujeno ceno manj ugodnim prevoznikom) se izračuna
tako, da se primerja najugodnejša (najnižja) ponujena
cena (a) z drugimi (manj ugodnimi) ponudbami (b) in
dobljen rezultat pomnoži z maksimalnim možnim številom
točk za to merilo (c): a/b*c=število pripadajočih točk;
    2. reference na področju ponujenih storitev:          10 točk
    (trenutni izvajalci linij)
    a) že izvaja prevoze na linijah na območju
razpisane koncesije,                                      10 točk
    b) ne izvaja prevozov na linijah na območju
razpisane koncesije;                                       0 točk
    3. kvaliteta voznega parka:                           25 točk
    a) povprečna starost voznega parka:                   10 točk
    – do 8,00 let,                                        10 točk
    – od 8,01 do 12 let,                                   7 točk
    – nad 12,01 let;                                      4 točke
    b) hladilne naprave na avtobusih (hlajen potniški
prostor):                                                  5 točk
    – nad 20% avtobusov voznega parka ima
hladilne naprave,                                         1 točka
    – nad 60% avtobusov voznega parka ima
hladilne naprave,                                         3 točke
    – 100% avtobusov voznega parka ima hladilne
naprave;                                                   5 točk
    c) vgrajeni euro2 motorji in motorji višjega
standarda (euro3 ipd.):                                   10 točk
    – nad 20% avtobusov voznega parka ima
 vgrajen euro2 in motorje višjega standarda,              4 točke
    – nad 60% avtobusov voznega parka ima
vgrajen euro2 in motorje višjega standarda,                6 točk
    – 100% avtobusov voznega parka ima vgrajen
euro2 in motorje višjega standarda;                       10 točk
    4. standard vzdrževanja avtobusov na območju
koncesije:                                                 8 točk
    a) ima ustrezne lastne delavnice,                      8 točk
    b) ima sklenjeno pogodbo o servisiranju,               5 točk
    c) nima pogodbe o servisiranju in nima ustrezne
lastne delavnice;                                          0 točk
    5. razpolaganje z ustreznimi parkirnimi prostori
na območju koncesije:                                     12 točk
    a) razpolaga z ustreznimi lastnimi parkirnimi
prostori nad 50% voznega parka,                           12 točk
    b) razpolaga z ustreznimi najetimi parkirnimi
prostori nad 50% voznega parka,                            8 točk
    c) ne razpolaga z ustreznimi parkirnimi prostori
 nad 50% voznega parka (vsak avtobus ima svoje
 parkirno mesto na območju koncesije);                     0 točk
    6. razpolaganje z ustrezno opremo za računal-
niško izdajo in nadzor vozovnic:                          10 točk
    a) razpolaga z ustrezno opremo za računalniško
izdajo in nadzor vozovnic,                                10 točk
    b) ne razpolaga z ustrezno opremo za računalniško
izdajo in nadzor vozovnic (razpolaga z ustrezno
opremo za računalniško izdajo in nadzor vozovnic
pomeni, da so vsi avtobusi opremljeni s tako opremo);      0 točk
    SKUPAJ 1-6                                           100 točk
(2) Pri enakem številu točk dveh ali več ponudnikov odloča na prvem mestu cena, na drugem mestu reference in tretjem mestu kvaliteta voznega parka. Pri referencah odloča večje število linij, ki jih izvaja ponudnik na razpisanem koncesijskem območju.
(3) Ponudnik mora k razpisu priložiti oziroma razpisni komisiji omogočiti:
a) pod 1. točko prvega odstavka tega člena mora ponudnik priložiti ceno za prevoženi kilometer v tolarjih; pod to ceno je mišljena dokončna cena na prevoženi kilometer, za katero je prevoznik pripravljen izvajati linije, za katere se poteguje; poleg tega mora predložiti še kalkulacijo te cene, kot je opredeljena v tej uredbi;
b) pod 2. točko prvega odstavka tega člena mora ponudnik priložiti veljavni vozni red, ki ga v času razpisa izvaja (izvlečki iz AVRIS);
c) pod 3. točko prvega odstavka tega člena mora pri merilu iz točke a) priložiti fotokopije vseh prometnih dovoljenj, pri točki b) dati izjavo o številu avtobusov, opremljenih s hladilno napravo, in omogočiti ogled voznega parka, pri točki c) pa tehnično dokumentacijo, iz katere je razvidno, kakšen motor je vgrajen v avtobuse, s katerimi kandidira za koncesijo. Za avtobuse, za katere te dokumentacije nima, mora dati izjavo za vsak avtobus posebej, kakšne kvalitete je vgrajeni motor, in omogočiti ogled voznega parka;
d) pod 4. točko prvega odstavka tega člena mora ponudnik priložiti:
– odločbo upravne enote o ustreznosti delavnic;
– pogodbo o servisiranju;
– omogočiti ogled delavnic;
e) pod 5. točko prvega odstavka tega člena mora prevoznik priložiti:
– uporabno dovoljenje za parkirišča;
– pogodbo o najemu parkirišč;
– omogočiti ogled;
f) pod 6. točko prvega odstavka tega člena mora ponudnik priložiti:
– račun ali pogodbo o nakupu ustrezne računalniške opreme za prodajo in nadzor vozovnic ali izpisek iz osnovnih sredstev;
– omogočiti ogled voznega parka.
40. člen
(1) Dokončne določitve elementov koncesijske pogodbe glede voznih redov, cenika in števila prevoženih kilometrov usklajuje s ponudniki direkcija.
(2) V postopek dokončne določitve voznih redov direkcija lahko vključi tudi predstavnike zainteresiranih lokalnih skupnosti.
XIV. KONCESIJSKA POGODBA
41. člen
(1) Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesijske pogodbe v imenu koncedenta pripravi direkcija.
(3) V imenu vlade koncesijsko pogodbo s koncesionarji sklene Ministrstvo za promet – Direkcija Republike Slovenije za ceste.
(4) Da začne koncesijska pogodba veljati, jo mora koncesionar podpisati najkasneje v roku 30 dni od določitve cene prevozov iz 17. člena te uredbe.
42. člen
Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, učinkovati pa začne ob izteku roka prejšnje koncesije.
XV. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
43. člen
(1) Prve koncesije za opravljanje GJS na dosedanjih linijah se do 31. 12. 2008 podeli prevoznikom, ki so na podlagi registriranih voznih redov iz prometnega leta 2003/2004 opravljali javne linijske prevoze.
(2) Koncesije iz prejšnjega odstavka se začnejo izvajati s 1. 9. 2004.
(3) Direkcija prevoznikom iz prvega odstavka tega člena ponudi izvajanje prevozov na linijah, ki so jih izvajali do sedaj, in jih pozove, da v roku 14 dni od prejema poziva direkciji odgovorijo, ali so pripravljeni sprejeti koncesijo za opravljanje GJS, ter predložijo izračun cene v skladu s 17. členom te uredbe.
(4) Za koncesije, podeljene po prvem odstavkom tega člena, se višina kompenzacije določi na podlagi analize stroškov, ki bi jih imelo na tem področju tipično dobro delujoče podjetje.
(5) Da koncesijska pogodba velja, jo mora koncesionar podpisati najkasneje v roku 30 dni od določitve cene prevozov iz 17. člena te uredbe.
(6) Če na posamezni liniji, za katero je v skladu s prejšnjim odstavkom potrebno podeliti koncesijo, opravlja prevoze več prevoznikov, vendar z različnimi voznimi redi (odhodi in prihodi), se vsakemu podeli koncesijo za to linijo, vendar samo za prihode in odhode, ki jih že izvajajo. Po izteku teh koncesij se za vsako linijo oziroma paket linij podeli koncesija samo enemu izvajalcu.
(7) Če se pojavi potreba po določitvi novega voznega reda (odhoda in prihoda – nov stolpec voznega reda) na isti liniji, kjer prevoze izvaja več prevoznikov, se izvajanje tega prevoza dodeli prevozniku, ki glede na čas odhoda že izvaja časovno najbližji prevoz na tej liniji.
(8) Če se pojavi potreba po uvedbi nove linije, na kateri nihče še ne izvaja prevozov v okviru GJS, ali če dosedanji prevoznik ne želi več opravljati prevozov na posamezni liniji, direkcija izvede razpis in koncesijo za linijo podeli najugodnejšemu ponudniku. Te koncesije se podelijo za dobo 8 let v skladu s postopki in pravili, ki jih določa ta uredba.
(9) Direkcija pred podelitvijo koncesij iz tega člena določi vozne rede glede na dejanske potrebe in glede na finančna sredstva, ki so na razpolago. Vozne rede lahko pred registracijo usklajuje tudi s prevozniki, ki na posameznem območju že opravljajo linijske prevoze, in z zainteresiranimi lokalnimi skupnostmi.
(10) Za podelitev koncesij iz tega člena te uredbe se ne uporabljajo drugi odstavek 14. člena, 36., 37., 38. in 39. člen te uredbe.
44. člen
Pred določitvijo linij in voznih redov, ki se bodo izvajali v okviru GJS, so prevozniki, ki linijske prevoze iz prvega odstavka prejšnjega člena že izvajajo, dolžni dati direkciji točne podatke o vrstah prevozov in vrstah potnikov, ki se na posameznih linijah prevažajo (npr. prevoz šoloobveznih otrok, dijakov, delavcev ipd.). Če koncedent kasneje ugotovi, da prevoznik za določeno linijo ni dal točnih podatkov, mu lahko odvzame koncesijo.
45. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 346-32/2004-1
Ljubljana, dne 2. avgusta 2004.
EVA 2003-2411-0014
Vlada Republike Slovenije
dr. Dušan Mramor l. r.
Minister