Uradni list

Številka 85
Uradni list RS, št. 85/2004 z dne 2. 8. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 85/2004 z dne 2. 8. 2004

Kazalo

3834. Ustanovitveni akt Ekološkega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, stran 10379.

Na podlagi drugega odstavka 4. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) in 184. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Vlada Republike Slovenije sprejela
U S T A N O V I T V E N I A K T
Ekološkega sklada Republike Slovenije, javnega sklada
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(ustanovitev)
Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, javni sklad (v nadaljnjem besedilu: pravni prednik), ustanovljen po Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), zakonu o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00; v nadaljnjem besedilu: ZJS) z Ustanovitvenim aktom Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (Uradni list RS, št. 96/00), ki je subjekt vpisa v sodnem registru Okrožnega sodišča v Ljubljani z matično številko 5854067, se s tem aktom preoblikuje v Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad (v nadaljnjem besedilu: sklad) v skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) in ZJS.
2. člen
(ustanovitelj)
Ustanovitelj sklada je Republika Slovenija.
Pravice in odgovornosti ustanovitelja sklada izvršuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
Ministrstvo, pristojno za področje delovanja sklada je ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
3. člen
(organizacijska oblika in pravna sposobnost)
Sklad je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi z zakonom in s tem aktom.
Sklad pridobi pravno sposobnost z dnem vpisa v sodni register.
4. člen
(ime)
Ime sklada je: Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad.
Skrajšano ime je: Eko sklad, j.s.
Angleško ime sklada je: Environmental Fund of the Republic of Slovenia.
Skrajšano ime v angleščini je: Eco Fund.
5. člen
(sedež)
Sedež sklada je v Ljubljani.
Naslov sklada je: Trg Republike 3, 1000 Ljubljana.
Sprememba naslova ne pomeni spremembe ustanovitvenega akta.
6. člen
(znak in žig)
Sklad bo pri svojem poslovanju poleg firme uporabljal storitveni znak, zaščiten s storitveno znamko, prijavljeno pri uradu, pristojnemu za varstvo industrijske lastnine.
Sklad ima žig pravokotne oblike. Žig vsebuje ime oziroma skrajšano ime sklada, njegov znak in sedež.
II. NAMEN IN POSLOVANJE SKLADA
7. člen
(namen)
Sklad je specializirana finančna organizacija, ustanovljena z namenom spodbujanja razvoja na področju varstva okolja.
Naloge iz prvega odstavka tega člena so zlasti:
– kreditiranje naložb varstva okolja s krediti z ugodno obrestno mero,
– izdajanje garancij in drugih oblik poroštev za naložbe varstva okolja,
– finančno, ekonomsko in tehnično svetovanje in
– naloge, ki se nanašajo na izvajanje politike varstva okolja.
Sklad opravlja naloge iz prejšnjega odstavka skladno z nacionalnim programom varstva okolja in s skupno okoljsko politiko Evropske unije.
Sklad opravlja naloge iz drugega odstavka tega člena tudi, če te niso vezane na upravljanje z namenskim premoženjem.
8. člen
(naloge v imenu in za račun ustanovitelja)
Naloge sklada, ki niso vezane na upravljanje namenskega premoženja sklada in jih le-ta opravlja v imenu in za račun ustanovitelja v zvezi s financiranjem in sofinanciranjem iz sredstev državnega proračuna, so:
1. dodeljevanje sredstev proračuna Republike Slovenije za:
1.1. sofinanciranje naložb v infrastrukturo varstva okolja državnega in lokalnega pomena s področja vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadni vod in ravnanja s komunalnimi odpadki:
– priprava in izvedba razpisov za investicijske projekte,
– vodenje postopkov pregleda, ocenitve in izbire investicijskih projektov in
– strokovni tehnično-finančni pregled izvajanja investicij po situacijah skladno s pogodbami z investitorji;
1.2. sofinanciranje spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije:
– subvencioniranje energetskih pregledov ustanov, podjetij in večstanovanjskih objektov,
– subvencioniranje izdelave investicijske dokumentacije za projekte učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplote in električne energije,
– subvencioniranje energetskih konceptov lokalnih skupnosti,
– finančne spodbude za izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih,
– finančne spodbude za investicije v izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih,
– finančne spodbude za podjetja in samostojne podjetnike za investicije v izrabo obnovljivih virov energije,
– finančne spodbude za izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v javnem sektorju in
– sofinanciranje informativnih, ozaveščevalnih in promocijskih dejavnosti za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije;
1.3. financiranje namenov, za katere se lahko porabljajo sredstva Sklada za vode so:
– sodelovanje na področju tehnično-ekonomske ocene in izbire optimalne variante izvedbe v postopku priprave lokacijskih načrtov za investicije,
– priprava in izvedba razpisov za izdelovalce tehnično-investicijske dokumentacije za investicije,
– strokovno-tehnični pregled vlog prijaviteljev za izdelavo tehnično-investicijske dokumentacije za investicije,
– priprava in izvedba razpisov za izvajalce (izgradnjo) investicij,
– strokovno-tehnični pregled vlog prijaviteljev za izvedbo (izgradnjo) investicij,
– strokovni tehnično-finančni pregled priprave tehnično-investicijske dokumentacije za investicije po faznih poročilih, skladnih s pogodbami z izdelovalci, in
– strokovni tehnično-finančni pregled izvajanja investicij po situacijah, skladnih s pogodbami z izvajalci;
1.4. financiranje državne infrastrukture v primeru odpravljanja posledic naravnih nesreč so:
– priprava in izvedba razpisov za izdelovalce tehnično-investicijske dokumentacije za investicije,
– strokovno-tehnični pregled vlog prijaviteljev za izdelavo tehnično-investicijske dokumentacije za investicije,
– priprava in izvedba razpisov za izvajalce (izgradnjo) investicij,
– strokovno-tehnični pregled vlog prijaviteljev za izvedbo (izgradnjo) investicij,
– strokovni tehnično-finančni pregled priprave tehnično-investicijske dokumentacije za investicije po faznih poročilih, skladnih s pogodbami z izdelovalci, in
– strokovni tehnično-finančni pregled izvajanja investicij po situacijah, skladnih s pogodbami z izvajalci;
1.5. financiranje obveznosti države v zvezi s subsidiarnim ukrepanjem;
2. strokovne naloge na področju informiranja, svetovanja, izobraževanja in ozaveščanja javnosti na področju varstva okolja, izrabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije:
2.1. vzdrževanje mreže energetsko svetovalnih pisarn na celotnem teritoriju Slovenije,
2.2. izdajanje informativnih in izobraževalnih gradiv,
2.3. organiziranje informativnih in izobraževalnih dogodkov;
3. strokovne naloge, potrebne zaradi dodeljevanje sredstev EU, ki se porabljajo za vlaganja v infrastrukturo varstva okolja in vodno infrastrukturo državnega pomena in lokalnega pomena, spodbujanje porabe obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in soproizvodnje toplotne in električne energije:
3.1. pripravo programa projektov:
– koordinacija priprave državnega razvojnega programa, enotnih programskih in iz njih izvedenih dokumentov ter nacionalnih planov investicij,
– priprava in sprotno usklajevanje, skladno z dejansko izvedbo, izvedbenih večletnih planskih dokumentov investicijskih projektov po kriterijih posameznih programov,
– priprava projektnih nalog za strokovno podporo priprave in vodenja investicij,
– priprava in izvedba razpisov za izdelavo strokovnih nalog za podporo priprave in vodenja investicij in
– strokovni tehnično-finančni pregled izdelave strokovnih nalog za podporo priprave in vodenja investicij po faznih poročilih, skladnih s pogodbami z izdelovalci;
3.2. usklajevanje priprave, strokovno svetovanje in nadzor nad pripravo investicijsko-tehnične dokumentacije projektov:
– koordinacija priprave vsebin in obsega investicijskih projektov, ki kandidirajo za sredstva programa Evropske komisije Kohezijski sklad,
– strokovno svetovanje in vodenje lokalnih skupnosti in ostalih sodelujočih strokovnih institucij pri zasnovi, pripravi in izdelavi tehnično-investicijske dokumentacije investicijskih projektov, ki kandidirajo za sredstva programa Evropske komisije Kohezijski sklad,
– strokovno svetovanje pri tehnično-ekonomskih analizah za izbiro optimalne variante izvedbe načrtovanih investicijskih projektov, ki kandidirajo za sredstva programa Evropske komisije Kohezijski sklad,
– strokovno spremljanje in koordinacija priprave vloge za prijavo investicijskih projektov, ki kandidirajo za sredstva programa Evropske komisije Kohezijski sklad,
– koordinacija revizije tehnično-investicijske dokumentacije investicijskih projektov, ki kandidirajo za sredstva programa Evropske komisije Kohezijski sklad,
– koordinacija priprave vsebin in obsega okoljskih investicijskih projektov v okviru medresorskih programov, ki kandidirajo za sredstva programa Evropske komisije Strukturni skladi, in
– strokovno svetovanje lokalnim skupnostim in ostalim sodelujočim strokovnim institucijam pri zasnovi, pripravi in izdelavi tehnično-investicijske dokumentacije okoljskih investicijskih projektov, v okviru medresorskih programov, ki kandidirajo za sredstva programa Evropske komisije Strukturni skladi;
3.3. sodelovanje z organi EU v postopku odobravanja posameznih projektov:
– koordinacija in strokovno sodelovanje pri pripravi dodatnih pojasnil Evropski komisiji v postopku pregleda in odobritve predlaganih investicijskih projektov, ki kandidirajo za sredstva programa Evropske komisije Kohezijski sklad;
3.4. strokovno svetovanje pri pripravi, pregledu in potrditvi razpisne dokumentacije za projekte:
– strokovno svetovanje pri pripravi razpisne dokumentacije (postopkovni del, tehnično-investicijske priloge) za izbiro izvajalcev investicijskih projektov, ki bodo potrjeni za sofinanciranje s sredstvi programa Evropske komisije Kohezijski sklad in programa Evropske komisije Strukturni skladi in
– pregled in potrditev razpisne dokumentacije (postopkovni del, tehnično-investicijske priloge) za izbiro izvajalcev investicijskih projektov, ki bodo sofinancirani s sredstvi programa Evropske komisije Kohezijski sklad;
3.5. vodenje razpisov za izbiro izvajalcev projektov:
– koordinacija priprave, vodenje in sodelovanje pri ocenjevanju ponudb pri mednarodnih razpisih za izbiro izvajalca za izvedbo potrjenih investicijskih projektov za sofinanciranje s sredstvi programa Evropske komisije Kohezijski sklad,
– strokovno sodelovanje in priprava kriterijev v okviru razpisov za izbor izvajalca za izvedbo okoljskih investicijskih projektov v okviru medresorskih programov, ki kandidirajo za sredstva programa Evropske komisije Strukturni skladi, in
– koordinacija priprave in sodelovanje pri razpisih za izbiro izvajalca za izvedbo potrjenih investicijskih projektov za sofinanciranje s sredstvi programa Evropske komisije Strukturni skladi;
4. spremljanje in poročanje o ustreznosti namenske porabe sredstev iz prejšnjih točk:
4.1. priprava pogodb z izbranimi izvajalci del potrjenih investicijskih projektov, ki bodo sofinancirani s sredstvi programa Evropske komisije Kohezijski sklad;
4.2. strokovno spremljanje in potrjevanje posameznih situacij, po postopkih, ki jih zahtevajo EU programi sofinanciranja, izvedbe investicijskih projektov, ki bodo sofinancirani s sredstvi programa Evropske komisije Kohezijski sklad;
4.3. priprava poročil za poročanje Evropski komisiji o izvajanju investicij, sofinanciranih s sredstvi programa Kohezijski sklad;
4.4. spremljanje in priprava poročil o upravičenosti investicijskih projektov – končna evaluacija investicijskih projektov;
4.5. strokovno spremljanje po posameznih potrjenih situacijah, po postopkih, ki jih zahtevajo EU programi sofinanciranja, izvedbe okoljskih investicijskih projektov, ki bodo sofinancirani v okviru medresorskih programov s sredstvi programa Evropske komisije Strukturni skladi;
4.6. priprava poročil in obrazložitev ministrstvu za potrebe finančnega nadzora in revidiranja in
4.7. izdelava in ažuriranje informacijskega sistema za pripravo in vodenje investicij.
Za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka sklad sklene posebno pogodbo z ustanoviteljem, s katero se podrobneje določijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Pogodbo iz prejšnjega stavka s skladom sklene minister, pristojen za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: minister).
9. člen
(dejavnost po standardni klasifikaciji)
Naloge iz 7. in 8. člena tega akta opravlja sklad v okviru naslednjih dejavnosti po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02):
– DE/22.110   Izdajanje knjig,
– DE/22.120   Izdajanje časopisov,
– DE/22.130   Izdajanje revij in periodike,
– DE/22.150   Drugo založništvo
– J / 65.22   Drugo kreditiranje,
– J / 65.2    Drugo finančno posredništvo,
– J / 65.23   Drugo finančno posredništvo, d.n.,
– J / 66.03   Druga zavarovanja, razen življenjskega,
– J / 67.13   Pomožne dejavnosti, povezane s finančnim posredništvom,
– K / 74.14   Podjetniško in poslovno svetovanje,
– K / 74.87   Druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
– K / 72.400  Omrežne podatkovne storitve,
– K/72.300    Obdelava podatkov,
– K/72.600    Druge računalniške dejavnosti,
– K/74.130    Raziskovanje trga in javnega mnenja,
– K/74.400    Oglaševanje,
– K/74.871    Prirejanje razstav, sejmov in kongresov,
– L / 75.11   Splošna dejavnost uprave,
– M/80.422    Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.
III. NAMENSKO PREMOŽENJE
10. člen
(vrednost namenskega premoženja)
Vrednost namenskega premoženja pravnega prednika po stanju na dan 31. 12. 2003 znaša 19.410,472.376,85 SIT.
Povečanje namenskega premoženja se vpiše v sodni register enkrat letno.
Za zmanjšanje vrednosti namenskega premoženja se smiselno uporabljajo določba prejšnjega odstavka in določbe predpisov, ki urejajo javne sklade.
11. člen
(vrste namenskega premoženja)
Za namensko premoženje iz 10. člena tega akta štejejo sredstva pravnega prednika iz naslova:
– posojil, danih za namene varstva okolja (posojil strankam, ki niso banke),
– terjatev do bank za dane kratkoročne depozite (posojil bankam) in
– tržnih vrednostnih papirjev.
IV. VIRI, NAČIN IN POGOJI PRIDOBIVANJA NAMENSKEGA PREMOŽENJA SKLADA
12. člen
(namensko premoženje)
Vrednost namenskega premoženja se lahko poveča.
Sklad pridobiva sredstva namenskega premoženja:
– iz sredstev, pridobljenih po zakonu, ki ureja lastninsko preoblikovanje podjetij,
– iz sredstev državnega proračuna, skladno z zakonom, in
– z dotacijami in darili domačih in tujih oseb ter tujih držav.
13. člen
(povečanje vrednosti namenskega premoženja)
Vlada na predlog nadzornega sveta sklada ob obravnavi poslovnega poročila sklada in na podlagi evidenc o pridobljenih sredstvih iz prejšnjega člena določi obseg povečanja vrednosti namenskega premoženja.
14. člen
(pozitivni rezultat upravljanja)
Presežek prihodkov nad odhodki se razporedi v:
– namensko premoženje in
– sredstva za delo sklada.
Delež sredstev za namen iz prve oziroma druge alinee prejšnjega odstavka določi vlada na predlog nadzornega sveta ob obravnavi poslovnega poročila sklada.
15. člen
(negativni rezultat upravljanja)
Za presežek odhodkov nad prihodki (primanjkljaj) se:
– zmanjša vrednost namenskega premoženja ali
– zagotovi dodatno namensko premoženje.
O pokrivanju primanjkljaja odloči vlada na predlog nadzornega sveta sklada ob obravnavi poslovnega poročila sklada.
V. SREDSTVA DRŽAVNEGA PRORAČUNA
16. člen
(namenska sredstva proračuna)
Sredstva državnega proračuna se lahko uporabljajo le za izvajanje nalog iz 8. člena tega akta na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta porabe teh sredstev. Stroški izvedbe nalog v imenu in za račun ustanovitelja se krijejo iz sredstev za delo sklada.
Predlog letnega programa dela in porabe sredstev državnega proračuna za izdelavo predloga finančnega načrta ministrstva pripravi sklad in ga posreduje v potrditev ministru ob pripravi državnega proračuna.
Potrjeni predlog letnega programa dela in porabe sredstev državnega proračuna sklad uskladi s sprejetim državnim proračunom najkasneje v roku 45 dni od sprejema državnega proračuna in ga predloži v mnenje ministrstvu in v sprejem nadzornemu svetu.
17. člen
(poraba sredstev proračuna)
Za opravljanje nalog iz 8. člena sklene sklad posebno pogodbo z ustanoviteljem najkasneje v roku 60 dni po sprejemu državnega proračuna, s katero se podrobneje določijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter obvezno določi način prenosa sredstev državnega proračuna na sklad in opredelijo pogoji in način porabe teh sredstev skladno s programom porabe iz prejšnjega člena tega akta. Pogodbo iz prejšnjega stavka s skladom sklene minister.
VI. UPRAVLJANJE NAMENSKEGA PREMOŽENJA
18. člen
(upravljanje namenskega premoženja)
Sklad mora zagotavljati ločeno vodenje sredstev za vplačila in izplačila iz naslova namenskega premoženja preko posebnega denarnega računa.
Sklad uporablja:
– obstoječi transakcijski račun pravnega prednika številka: 01100-6270960308 kot poseben denarni račun namenskega premoženja za sprejemanje vplačil in opravljanje izplačil iz poslov v zvezi z namenskim premoženjem in
– obstoječi transakcijski račun pravnega prednika številka: 01100-6950960378 kot račun sredstev za delo.
Sklad lahko za opravljanje servisiranja kreditiranja naložb varstva okolja sklepa pogodbe z bankami samo v svojem imenu in za račun namenskega premoženja.
V primeru iz prejšnjega odstavka sklad zagotavlja ločeno spremljanje poslovanja z namenskim premoženjem oziroma denarnega toka tega premoženja na posebnih podračunih in jih evidentira v svojih poslovnih knjigah in poslovnih poročilih na osnovi mesečnih zbirov.
Za naložbe namenskega premoženja v posojila, bančne depozite in vrednostne papirje se uporabljajo določbe predpisov o javnih skladih.
19. člen
(zadolževanje)
Sklad se lahko zadolžuje samo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi o javnih skladih.
20. člen
(omejitve pri kreditiranju)
Poleg določb o obvladovanju kreditnih tveganj iz predpisov o javnih skladih in internih meril za razvrščanje aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk po tveganosti mora sklad pri dodeljevanju kreditov oziroma poroštev in drugih oblik pomoči iz namenskega premoženja upoštevati tudi naslednje omejitve:
– največji možen posamezen kredit, izdano poroštvo oziroma druga oblika pomoči eni osebi ne sme presegati 10% vrednosti namenskega premoženja sklada in
– skupni obseg zadolženosti posamezne osebe do sklada ne sme presegati 20% vrednosti namenskega premoženja.
VII. UPRAVLJANJE SREDSTEV PRORAČUNA
21. člen
(upravljanje sredstev proračuna)
Sklad mora zagotavljati ločeno vodenje sredstev za vplačila in izplačila iz proračuna preko posebnega denarnega računa.
Sklad odpre nov transakcijski račun kot posebni denarni račun za upravljanje sredstev državnega proračuna za sprejemanje vplačil in opravljanje izplačil iz poslov, ki jih opravlja v imenu in za račun ustanovitelja v zvezi s financiranjem in sofinanciranjem iz sredstev državnega proračuna.
VIII. UPORABA SREDSTEV NAMENSKEGA PREMOŽENJA
22. člen
(uporaba sredstev)
Sredstva namenskega premoženja sklada se lahko uporabljajo samo za namene in z njimi povezane izdatke iz 7. člena tega akta.
Obseg uporabe sredstev namenskega premoženja po namenih se določi s finančnim načrtom sklada.
O prerazporeditvah med posameznimi nameni na predlog uprave sklada odloča nadzorni svet sklada.
IX. SREDSTVA ZA DELO
23. člen
(zagotavljanje sredstev za delo)
Sredstva za delo sklada se lahko zagotavljajo na naslednje načine:
– v državnem proračunu,
– iz prejemkov od upravljanja namenskega premoženja sklada,
– iz presežka prihodkov nad odhodki,
– iz prihodkov dejavnosti, ki se ne nanaša na namensko premoženje,
– iz prihodkov v postopkih odločanja o posamičnih zadevah, ki niso prihodek proračuna, in
– iz drugih prihodkov, ki jih določi ustanovitelj.
X. UVELJAVLJANJE PRAVIC
24. člen
(splošni pogoji poslovanja)
Pogoji kreditiranja oziroma dajanja poroštev in drugih oblik pomoči iz 7. člena tega akta, kriterije in merila za določitev vrstnega reda upravičencev do teh sredstev in merila za določitev namenske rabe teh sredstev in vsebino pravic in obveznosti sklada in upravičencev do teh pomoči, se določijo s splošnimi pogoji poslovanja sklada.
25. člen
(pristojnost odločanja)
O posamičnih stvareh iz pristojnosti sklada odloča uprava sklada.
O pritožbi zoper odločitev sklada odloča ministrstvo.
26. člen
(postopek odločanja)
Za odločanje o stvareh, ki se nanašajo na upravljanje namenskega premoženja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Za odločanje o stvareh, ki se nanašajo na porabo sredstev proračuna se uporabljajo predpisi, ki urejajo postopke dodeljevanja oziroma rabe proračunskih sredstev, za odločanje o stvareh, ki se nanašajo na porabo sredstev iz naslova ekonomske in socialne kohezije EU pa tudi predpisi, ki urejajo postopke dodeljevanja oziroma rabe sredstev strukturnih in Kohezijskega sklada.
27. člen
(zahteva za uveljavitev pravic)
Postopek iz prvega odstavka prejšnjega člena se začne na zahtevo upravičenca.
Zahteva iz prejšnjega odstavka se vloži na posebnem obrazcu. Vsebina obrazca zahteve se v skladu s splošnimi pogoji poslovanja določi z vsakokratnim javnim razpisom.
28. člen
(plačilo stroškov)
Za spise in dejanja v postopku iz prvega odstavka 26. člena tega akta se plačuje taksa v skladu z zakonom.
Za ostale storitve sklada upravičenec plača nadomestilo v skladu s tarifnim pravilnikom.
29. člen
(obveznost objav)
Splošni pogoji poslovanja, javni razpisi za uveljavljanje pravic in tarifni pravilnik za opravljanje storitev se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
XI. UPRAVLJANJE SKLADA
30. člen
(pristojnosti vlade)
Vlada odloča o:
– imenovanju in razrešitvi članov nadzornega sveta in uprave,
– povečanju oziroma zmanjšanju vrednosti namenskega premoženja,
– razporejanju in uporabi pozitivnega rezultata poslovanja,
– zadolževanju sklada, ki presega obseg zadolženosti, določen s predpisi o javnih skladih, in
– drugih zadevah, določenih z zakonom in s tem aktom.
K poslovnemu načrtu, finančnemu načrtu in poslovnemu poročilu sklada daje vlada soglasje.
Vlada lahko v skladu z zakonom odpravi vsako razpolagalno dejanje, ki je v nasprotju z namenom iz 7. člena tega akta.
XII. ORGANI SKLADA
31. člen
(organi)
Organa sklada sta nadzorni svet in uprava sklada.
32. člen
(nadzorni svet)
Nadzorni svet ima predsednika in štiri člane, za katere ne smejo biti podane ovire iz predpisov o javnih skladih.
Predsednik nadzornega sveta je po svoji funkciji minister.
Predsednika nadzornega sveta v času njegove odsotnosti zamenjuje eden izmed članov, ki ga določi predsednik.
Vlada v nadzorni svet sklada na predlog ministra imenuje dva predstavnika ministrstva ter enega predstavnika ministrstva, pristojnega za finance, in enega predstavnika ministrstva, pristojnega za energijo. Člani nadzornega sveta so praviloma:
– generalni direktor, ki vodi direktorat za okolje,
– generalni direktor, ki vodi direktorat za energijo,
– generalni direktor, ki vodi direktorat za proračun in javno računovodstvo, in
– generalni sekretar ministrstva.
33. člen
(mandat članov nadzornega sveta)
Mandat predsednika in članov nadzornega sveta traja 4 leta. Po poteku mandata so lahko člani nadzornega sveta ponovno imenovani.
Nadzorni svet lahko imenuje delovna oziroma posvetovalna telesa.
34. člen
(pristojnosti nadzornega sveta)
Nadzorni svet:
– skrbi za zagotavljanje namenskega delovanja sklada,
– sprejema poslovni načrt, finančni načrt in poslovno poročilo sklada in jih predloži v soglasje vladi,
– po pozitivnem predhodnem mnenju ministrstva sprejme letni program dela in porabe sredstev državnega proračuna,
– daje soglasje upravi sklada k aktu o organizaciji sistema notranje kontrole,
– daje soglasje upravi sklada k aktu o splošnih pogojih poslovanja,
– daje soglasje upravi sklada k aktu o notranji organizaciji,
– daje predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi uprave sklada,
– daje vladi in upravi predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,
– pregleduje in preverja poslovne knjige in poslovno dokumentacijo,
– obravnava poročila o posameznih poslih v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja in drugimi zadevami, povezanimi s poslovanjem sklada,
– daje soglasje upravi sklada za zadolževanje sklada v obsegu, določenem s predpisi o javnih skladih,
– daje soglasje upravi sklada za sklepanje poslov nad vrednostjo 10,000.000 SIT,
– določa besedilo javnih razpisov za uveljavitev pravic in
– odloča o drugih zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, tem aktom in drugimi predpisi.
35. člen
(odločanje nadzornega sveta)
Nadzorni svet je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča večina članov nadzornega sveta. Za veljavnost sklepa nadzornega sveta je potrebna večina glasov vseh članov.
Nadzorni svet sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim podrobneje določi način dela, sklicevanje in vodenje sej ter druga vprašanja v zvezi z delovanjem nadzornega sveta.
36. člen
(dolžnosti in odgovornosti nadzornega sveta)
Predsednik in člani nadzornega sveta morajo pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja in so dolžni varovati poslovno skrivnost sklada.
Predsednik in člani nadzornega sveta so odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti.
37. člen
(predčasna razrešitev članov nadzornega sveta)
Član nadzornega sveta je lahko predčasno razrešen:
– na njegovo pisno prošnjo,
– če ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu oziroma tem aktu,
– če ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi iz prejšnjega člena ali
– če mu preneha služba oziroma funkcija v organu iz četrtega odstavka 32. člena tega akta.
V primeru iz prejšnjega odstavka je član nadzornega sveta dolžan opravljati svojo funkcijo do imenovanja novega.
38. člen
(plačilo članom nadzornega sveta)
Nagrade za delo predsednika in članov nadzornega sveta se skladno s predpisi, ki urejajo izplačila, do katerih so upravičeni člani nadzornega sveta, izplačujejo v obliki sejnin in povračil drugih stroškov.
39. člen
(uprava)
Upravo sestavljata predsednik in član.
Predsednika in člana uprave na podlagi javnega razpisa in po predhodnem mnenju nadzornega sveta imenuje in razrešuje vlada in sicer enega za področje varstva okolja ter enega za področje izrabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije.
Javni razpis določi nadzorni svet.
40. člen
(pogoji za imenovanje uprave)
Za predsednika oziroma člana uprave je lahko imenovana oseba, ki je poslovno popolnoma sposobna in ki ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, če ta še ni bila izbrisana.
Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora predsednik oziroma član uprave izpolnjevati še naslednje pogoje:
– da ima najmanj univerzitetno izobrazbo,
– da ima najmanj deset let delovnih izkušenj, od tega najmanj osem let na področju priprave, vodenja in financiranja investicijskih projektov s področja varstva okolja in/ali s področja varčne rabe energije, oziroma obnovljivih virov energije,
– da ima praktične delovne izkušnje pri načrtovanju in dodeljevanju sredstev javnih financ za namene varstva okolja in/ali varčne rabe energije, oziroma obnovljivih virov energije,
– da pozna delovanje finančnih instrumentov in skladov Evropske unije ter da ima praktične delovne izkušnje pri načrtovanju in dodeljevanju sredstev teh skladov,
– druge pogoje, določene z javnim razpisom.
41. člen
(mandat uprave)
Predsednik oziroma član uprave je imenovan za dobo 4 let z možnostjo ponovnega imenovanja.
42. člen
(odločanje uprave)
Svoje odločitve sprejema uprava na sejah soglasno in v obliki sklepov. V primeru, da soglasja o odločitvi ni, je odločilen glas predsednika uprave.
Predsednik in član uprave odločata v okviru svojega delovnega področja posamično, neomejeno in samostojno, v vseh ostalih zadevah pa odločata v skladu s prvim odstavkom tega člena.
43. člen
(pristojnosti uprave)
Uprava:
– organizira in vodi delo ter poslovanje sklada,
– izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti sklada,
– sprejema ukrepe za ohranjanje rentabilnosti in likvidnosti sklada in predlaga sanacijske ukrepe,
– sprejema in izvaja ukrepe za izvajanje razvojnih usmeritev s temelji poslovne politike sklada,
– s soglasjem nadzornega sveta določa splošne pogoje poslovanja in organizacijski sistem notranje kontrole ter notranjo organizacijo sklada,
– na zahtevo nadzornega sveta poroča o posameznih poslih v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja oziroma drugimi zadevami, povezanimi s poslovanjem sklada,
– določa interna merila za razvrščanje aktivnih in zunajbilančnih postavk po tveganosti naložb,
– predlaga sklic sej nadzornega sveta,
– daje predloge in uresničuje sklepe nadzornega sveta,
– pripravlja gradiva in sodeluje na sejah nadzornega sveta,
– s soglasjem nadzornega sveta odloča o zadolževanju sklada v obsegu, določenem v predpisih o javnih skladih,
– samostojno, brez predhodnega soglasja nadzornega sveta sklepa pravne posle, katerih vrednost ne presega 10,000.000 SIT, in
– opravlja druge naloge, določene z zakonom in tem aktom.
Omejitev iz dvanajste alinee prejšnjega odstavka se ne nanaša na sklepanje pogodb za razpolaganje s prostim namenskim premoženjem v skladu z omejitvami iz zakona in tega akta.
44. člen
(predstavljanje in zastopanje)
Sklad zastopata predsednik in član uprave v okviru svojega delovnega področja posamično, samostojno in neomejeno, za ostale zadeve pa skupaj, če ta akt ne določa drugače.
Predsednik in član uprave smeta sklepati pogodbe o razpolaganju z namenskim premoženjem vsak v okviru svojega delovnega področja samostojno, posamično in neomejeno, skladno z določbo prejšnjega odstavka in drugega odstavka 43. člena tega akta.
Predsednik ali član uprave lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem aktom, prenese opravljanje posameznih zadev na javnega uslužbenca z univerzitetno izobrazbo in najmanj petimi leti delovne dobe. S pooblastili lahko prenese na te uslužbence tudi pravico podpisovanja aktov, pogodb in listin, kakor tudi pravico zastopanja sklada pred sodiščem in drugimi organi skladno z zakonom. Uprava ne glede na dana pooblastila drugim uslužbencem obdrži vsa pooblastila, ki jih ima po zakonu in tem aktu.
Sporočila javnosti posredujeta predsednik nadzornega sveta ali predsednik uprave, oziroma po njegovem pooblastilu član uprave ali druga, za to pooblaščena oseba.
45. člen
(omejitev dejavnosti)
Omejitve dejavnosti, ki jih lahko opravlja predsednik oziroma član uprave sklada, se uredijo s pogodbo o zaposlitvi.
46. člen
(obveznosti in odgovornosti)
Predsednik oziroma član uprave mora pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja in je dolžan varovati poslovno skrivnost sklada.
Predsednik oziroma član uprave mora zagotoviti in je odgovoren, da sklad posluje v skladu z zakonom in s tem aktom.
Predsednik oziroma član uprave je odgovoren skladu za škodo, ki je nastala zaradi njegovega nevestnega ali nezakonitega ravnanja ali za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njegovih obveznosti.
47. člen
(predčasna razrešitev člana uprave)
Predsednik oziroma član uprave je lahko predčasno razrešen, če:
– to sam zahteva,
– ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu oziroma tem aktu, ali
– ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi iz 45. ali prejšnjega člena tega akta.
V primeru iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka razreši predsednika oziroma člana uprave vlada na predlog nadzornega sveta.
V primeru iz prvega odstavka tega člena ali v primeru drugačnega prenehanja mandata predsednika in člana uprave in če zaradi tega uprava ne more zastopati in predstavljati javnega sklada, opravlja funkcijo uprave predsednik nadzornega sveta, vendar najdlje šest mesecev.
48. člen
(pogodba o zaposlitvi)
Na podlagi sklepa o imenovanju sklene pogodbo o zaposlitvi s predsednikom oziroma članom uprave sklada predsednik nadzornega sveta.
Za pravice in obveznosti predsednika oziroma člana uprave sklada do plače in drugih pravic iz delovnega razmerja se uporabljajo zakoni in drugi predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev in sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev ter določajo kriterije za uvrstitev delovnih mest direktorjev v plačne razrede.
XIII. ORGANIZACIJA POSLOVANJA SKLADA
49. člen
(notranja organizacija)
Notranjo organizacijo sklada v skladu z namenom iz 7. člena in nalogami iz 8. člena tega akta določi uprava s soglasjem nadzornega sveta.
Z aktom o notranji organizaciji se določi:
– notranje organizacijske enote,
– delovna področja notranjih organizacijskih enot,
– sistemizacija delovnih mest ter njihovo vrednotenje in
– pooblastila uslužbencev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
50. člen
(delovna razmerja)
Delovna razmerja uslužbencev sklada se urejajo v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, akti sklada in sklepi pristojnih organov sklada.
XIV. ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI
51. člen
(odgovornost sklada)
Sklad odgovarja upnikom za svoje obveznosti, nastale v zvezi z namenom, zaradi katerega je sklad ustanovljen, z namenskim premoženjem.
Izvršba na namensko premoženje je dovoljena samo za zavarovanje ali poplačilo terjatve, nastale v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja.
Za druge obveznosti sklad odgovarja upnikom s premoženjem, ki ga kot sredstva za delo zagotovi ustanovitelj.
Za obveznosti, nastale pri opravljanju dejavnosti iz četrtega odstavka 7. člena tega akta, odgovarja sklad s sredstvi, pridobljenimi za opravljanje te dejavnosti.
52. člen
(izključitev odgovornosti ustanovitelja)
Republika Slovenija za obveznosti sklada ne odgovarja.
XV. POSLOVNE KNJIGE
53. člen
(vodenje)
Poslovne knjige in poročila, knjigovodske in računovodske listine in poročila mora sklad voditi v skladu z zakonom o javnih financah, zakonom o računovodstvu, slovenskimi računovodskimi standardi in drugimi predpisi o računovodskih postopkih, enotnem kontnem načrtu, vodenju knjig in izdelavi poročil, ki veljajo za državni proračun in posredne uporabnike proračuna.
XVI. POSLOVNA TAJNOST
54. člen
(poslovna tajnost)
Zaposleni in člani organov sklada so dolžni varovati poslovno tajnost ter odgovarjajo za morebitno nepooblaščeno razkritje podatkov, ki imajo značaj poslovne tajnosti.
Za poslovno tajnost se štejejo dokumenti in podatki, ki so po svoji naravi zaupni in predstavljajo tajnost poslovanja, oziroma bi njihovo razkritje nepooblaščenim osebam ali javnosti škodovalo interesu in ugledu sklada in jih kot take določi uprava.
Osebni podatki so poslovna tajnost in se varujejo v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
XVII. TRAJANJE IN PRENEHANJE SKLADA
55. člen
(trajanje in prenehanje sklada)
Sklad je ustanovljen za nedoločen čas.
Sklad preneha delovati pod pogoji določenimi s predpisi o javnih skladih.
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56. člen
(pričetek poslovanja)
Sklad prične poslovati po določbah tega akta s 1. januarjem 2005, razen določb 31. do 48. člena ter 56., 57., 59. in 62. člena, ki stopijo v uporabo z dnem uveljavitve tega akta.
57. člen
(prenehanje veljavnosti in sprejem aktov)
Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati Ustanovitveni akt Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (Uradni list RS, št. 96/00), vendar se uporablja do 1. januarja 2005, razen določb 27. do 43. in 50. do 60. člena.
Predpisi izdani na podlagi akta iz prejšnjega odstavka ostanejo v veljavi do izdaje novih.
Akt o organizaciji sistema notranje kontrole in akt o notranji organizaciji sklada morata biti sprejeta najkasneje do 1. januarja 2005.
58. člen
(sredstva)
Sklad nadaljuje delo s sredstvi namenskega premoženja in s sredstvi za delo pravnega prednika.
Za sredstva namenskega premoženja štejejo tudi vsa sredstva namenskega premoženja pravnega prednika, prejeta po 31. 12. 2003 do dne pričetka poslovanja sklada po določbah tega akta.
59. člen
(imenovanje začasnih organov)
Z dnem sprejema tega akta se mandat članom uprave in nadzornega sveta Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, javnega sklada podaljša do imenovanja novih članov.
Državni sekretarji, ki v skladu s 58. členom Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04 in 58/04) vodijo direktorate iz 32. člena tega akta, se štejejo za generalne direktorje iz 32. člena tega akta do izvedbe postopkov natečajev za generalne direktorje v ministrstvih.
60. člen
(prevzem uslužbencev)
Uslužbenci pravnega prednika nadaljujejo delo na skladu na podlagi akta iz 49. člena tega akta. Do uveljavitve akta iz 49. člena tega akta se za pravice in obveznosti uslužbencev uporabljajo določbe sedaj veljavnega akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in njihova razvrstitev v plačne razrede v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
Uslužbenci za opravljanje nalog iz 8. člena tega akta se skladu praviloma zagotovijo s prerazporeditvami iz Ministrstva za okolje, prostor in energijo in Agencije Republike Slovenije za učinkovito rabo in obnovljive vire energije z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/03 in 45/04) ob prenosu teh nalog na sklad in ob ustrezni uskladitvi aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest teh organov.
61. člen
(nasledstvo)
Z dnem, ko začne veljati ta akt, sklad prevzame vse pravice in obveznosti pravnega prednika.
62. člen
(pričetek veljavnosti)
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 408-37/2004-1
Ljubljana, dne 29. julija 2004.
EVA 2004-2511-0231
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti