Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/2004 z dne 23. 7. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/2004 z dne 23. 7. 2004

Kazalo

3592. Odlok o Zazidalnem načrtu P1 S11 - Motel v Pivki, stran 9839.

Na podlagi 23. in 175. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.), ter na podlagi 16. člena statuta Občine Pivka (Uradni list RS, št. 58/99, 77/00, 24/01) je Občinski svet občine Pivka na 15. seji dne 28. 6. 2004 sprejel
O D L O K
o Zazidalnem načrtu P1 S11 – Motel v Pivki
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme Zazidalni načrt P1 S11 Motel v Pivki, ki ga je izdelalo podjetje ISAN 12 d.o.o. iz Dekanov, v mesecu decembru 2003, pod številko projekta 53/2001 in dopolnil na osnovi pripomb iz javne razgrnitve, sprejme se tudi program opremljanja, ki je priloga zazidalnega načrta, izdelan pri podjetju Espri d.o.o., Novo mesto, v juniju 2004.
2. člen
Zazidalni načrt je izdelan v skladu s Spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Pivka v letu 1995 (Uradni list RS, št. 82/98).
3. člen
Zazidalni načrt vsebuje tekstualni in grafični del, ki se nanaša na lego, potek, zmogljivost in oblikovanje objektov in naprav.
Vsebina zazidalnega načrta:
a) tekstualni del
1. Besedilo odloka o zazidalnem načrtu
2. Soglasja pristojnih organov in institucij
3. Izvleček iz planskih dokumentov
4. Tehnično poročilo
5. Ocena stroškov za izvedbo zazidalnega načrta
b) grafične priloge:
1. Pregledna situacija                                 M 1:1000
2. Umestitev ZN s prikazom vpliva
in povezav s sosednjim območjem
in idejna zasnova ZN Bedink                            M 1:1000
3. Situacija obstoječega stanja                        M 1: 500
4. Situacija arhitektonsko urbanistične ureditve       M 1: 500
5. Situacija arhitektonsko geodetske ureditve          M 1: 500
6. Situacija prometne ureditve – obstoječe             M 1: 500
7. Situacija prometne ureditve – predvideno            M 1: 500
8. Situacija prometne ureditve – začasno               M 1: 500
9. Situacija obstoječe infrastrukture                  M 1: 500
10. Situacija predvidene infrastrukture                M 1: 500
11. Situacija predvidene
infrastrukture – začasno                               M 1: 500
12. Situacija obstoječe parcelacije                    M 1: 500
13. Situacija predvidene parcelacije                   M 1: 500
II. MEJE OBMOČJA
4. člen
Meje ureditvenih območij in morfoloških enot so razvidne iz grafičnih prilog.
Območje ZN Motel se razprostira preko parcel: 736/2, 736/3, 740/3, 740/1, 735/4, 737/2, 737/1, 1740/2, 740/6, 740/4, 858, 864, 858, 865, 866, 879 (del), 880 (del), 988(del), 989(del), 992(del), 990(del), 992(del), 1007/2, 1007/1, 1007/3, 1011/2, 1010/3, 1014, 1011/1, 1010/1, 1009, 1088/5(del), 1008/1(del), 1015/2, 1004/2 (del) 4391/9 in 4391/12 (del)
III. SPLOŠNA MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO UREJANJE
5. člen
Splošna merila in pogoji se nanašajo na vse tiste posege, za katere je predviden upravni postopek in mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje ter za tiste posege, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno in zadošča lokacijska informacija.
Za vse posege v prostor, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, je po tem odloku potrebno izdelati izris iz grafičnega dela zazidalnega načrta.
6. člen
Območje ZN Motel je namenjeno stanovanjskim, družbenim in oskrbnim dejavnostim. Izhodišča pri urejanju območja in razvoja dejavnosti temeljijo na ustvarjanju enovitega in na osnovi medsebojno dopolnjujočih programov zaključenega kompleksa.
Območje ZN se deli na sledeče morfološko-funkcionalne enote:
A – prometne površine
BS – območje bencinskega servisa, trgovsko-poslovni program
B – trgovsko-poslovni program, stanovanja
7. člen
V okviru skladnega urejanja območja se z zazidalnim načrtom predvideva:
– odstranitev in delno rušenje nekaterih objektov in naprav za potrebe priprave stavbnega zemljišča, novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije objektov, naprav in zunanje ureditve
– novogradnje, dozidave obstoječih objektov ter sanacijska dela.
V posameznih morfološko-funkcionalnih enotah, ki so grafično prikazane, so dovoljene novogradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in odstranitve objektov, sprememba namembnosti po določilih tega akta.
8. člen
V posameznih morfološko-funkcionalnih enotah so predvideni naslednji posegi:
Enota A
Ureditev prometnih tokov na stiku glavne državne ceste s priključki, ureditev prometnih tokov območja, ter ureditev zelenih površin.
Enota BS
Bencinski servis s trgovsko in gostinsko dejavnostjo, služnostna dejavnost
Enota B
Poslovni in javni program, stanovanjski program in sicer:
– objekt B1: trgovsko poslovna, proizvodna in služnostna dejavnost
– objekt B2: trgovsko poslovna dejavnost, gostinska in služnostna dejavnost
– objekt B3: poslovne in služnostne dejavnosti, stanovanjski program
Obstoječi objekti ohranjajo obstoječo dejavnost.
9. člen
V prvi fazi je predvidena izvedba le dela zazidalnega načrta:
Enota A
Začasna ureditev prometnih tokov na stiku državne ceste s priključki, ureditev prometnih tokov območja, ter ureditev zelenih površin.
Enota B
Poslovni in javni program, stanovanjski program, in sicer:
– objekt B2: trgovsko poslovna dejavnost, gostinska in služnostna dejavnost
– objekt B3: poslovne in služnostne dejavnosti, stanovanjski program
Obstoječi objekti ohranjajo obstoječo dejavnost.
10. člen
S tem odlokom se dovoljujejo gradbena in vzdrževalna dela na tistih komunalnih in infrastrukturnih objektih in napravah, ki so predvideni z družbenim planom, oziroma v občinskih programih in programu krajevne skupnosti, lahko na pobudo posameznih investitorjev.
IV. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE PRI POSEGIH V PROSTOR
11. člen
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav določajo:
– velikost funkcionalnega zemljišča
– oblikovanje objektov
– urejanje okolice.
12. člen
Velikost funkcionalnega zemljišča
Funkcionalno zemljišče je del gradbene parcele, na kateri stoji oziroma je predviden objekt ali naprava in je potrebno za njeno normalno rabo.
13. člen
Oblikovanje objektov
Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati urbanistične in arhitekturne značilnosti lokalnega graditeljstva, oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih, ekoloških in kulturnih značilnosti prostora.
Pri oblikovanju fasad in okolice naj se upošteva uporaba značilnih detajlov, proporcev in materialov.
14. člen
Tlorisni in vertikalni gabariti so opredeljeni v grafičnih prilogah. Ti opredeljujejo celovitost organizacije in izgleda območja. Gabariti vključujejo vetrolove, terase, dostopna stopnišča:
– Območje A: gabariti so opredeljeni v grafičnih prilogah
– Območje BS: v grafičnih prilogah so opredeljeni gabariti predvidenih objektov. Etažnost objektov je predvidena P s koto temelja 546 m. Minimalni odmik od glavne državne ceste je predviden na južni strani 17,0 m na severni strani objekta pa 9,4 m. Zmanjšanje odmika do glavne državne ceste ni mogoče. Ostali gabariti lahko odstopajo od predvidenih do 5%. Višinski gabarit je lahko maksimalno 7,0 m.
– Območje B:
· Objekt B1: Predvidena je etažnost P+1, objekt ima predvideno obliko pravokotnika, tlorisni gabariti so predvideni 40,0x14,7m s koto praga 546,0, koto venca 553,0 in koto slemena 560,0. Smer slemena je sever – jug. Streha je predvidena dvokapnica ali štirikapnica. Minimalni odmik od ceste je 9,7m. Toleranca gabaritov je maksimalno 5%.
· Objekt B2: Južni del objekta je predviden etažnosti P, severni del etažnosti P+1. Tlorisni gabariti južnega dela pravokotne oblike so 32,0 x 36,0 m, severnega dela nepravilne oblike pa 32,0x32,0 m. Kota praga je predvidena 546,0, višinski gabarit južnega dela je 7,5 m, severnega dela pa max 9 m. V grafičnem delu so opredeljeni odmiki od glavne državne ceste. Odmiki od gradbene linije na zahodni strani v stiku z državno cesto – niso mogoči, ostali odmiki so lahko s toleranco maksimalno 5%.
· Objekt B3: Predvidena je etažnost P+2, objekt ima obliko podolgovatega členjenega objekta, tlorisnih gabaritov severnega (obstoječega objekta) 11,9x16,7m in južnega objekta 14,8x50,7m. Kota praga je predvidena 546,0, kota venca 556,0 in kota slemena 563,5. Smer slemena je sever – jug. Streha je predvidena dvokapnica ali štirikapnica. V grafičnem delu so opredeljeni odmiki od glavne državne ceste. Odmik od gradbene linije na zahodni strani – stik z državno cesto – niso mogoči, ostali odmiki so lahko s toleranco maksimalno 5%.
Z ustreznim oblikovanjem objektov bo vzpostavljena mestotvornost ureditvenega območja. Pri objektih BS in B2 je zahtevana oblikovanost fasade v smeri proti glavni cesti in krožišču na način, ki zagotavlja primerno estetsko oblikovanje prostora.
15. člen
Gradnja pomožnih in začasnih objektov, naprav in prostorskih struktur, ki niso predvidene z zazidalnim načrtom, je dovoljena s posebnim dovoljenjem za poseg v prostor in soglasjem Občine Pivka.
Reklamne panoje in zastave se opredeljuje s posameznimi projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja. Višina le-teh ne sme presegati višinskega gabarita objektov za katere so namenjeni ali ovirati prometne varnosti.
V središču krožišča je predvidena skulptura. Ta ne sme zmanjševati prometne varnosti krožišča.
16. člen
Gradnja objektov je lahko klasična ali montažna. Možno je graditi fazno. Specifične namembnosti se urejajo znotraj podanih gabaritov za posamezne objekte.
V poslovnih stavbah z več etažami je predvidena etažna lastnina.
17. člen
Urejanje okolice
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovnimi značilnostmi ožjega območja nameravanega posega in se mora podrediti večinskim kvalitetnim rešitvam v prostoru.
Pri ureditvenih delih je potrebno uporabljati lokalna gradiva in značilno vegetacijo.
Urejanje in vzdrževanje javnih površin se mora izvajati v skladu z veljavnim občinskim odlokom, ki ureja to področje.
V. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE OBMOČJA
18. člen
Promet
Predvidena je izgradnja krožišča – del objekta se nahaja na območju UN Center, del pa na območju ZN Motel – z notranjim radijem 33,0 m in zunanjim radijem 44,0 m. Krožišče bo opremljeno z zelenicami, ter pločnikom za peš promet ter stezo za kolesarje. Na krožišče se priključuje s severne strani Postojnska cesta, z zahodne strani priključek Vilharjeve ceste in Prečne ulice, z južne strani Postojnska cesta, z vzhodne strani cesta za Bedink in odcep za bencinski servis. Priključki na krožišče se izvedejo z razširitvijo vozišča po grafičnih prilogah.
Križišče priključka ceste za Bedink na glavno državno cesto med objektoma B2 in B3 se izdela z omogočanjem zavijanja v desno – iz smeri Ilirska Bistrica proti Bedinku in iz smeri Bedinka proti Postojni. Zavijanje iz smeri Postojne proti Bedinku ni omogočeno.
Križišče priključka objekta B3 na državno cesto med objektom B2 in že obstoječim objektom na južni strani se izdela z omogočanjem priključevanja na glavno državno cesto v smeri proti Postojni.
Cesta za Bedink je predvidena za dvosmerni promet z obojestranskimi pločniki za enosmerni promet. Predvidena je v dveh smereh:
– od priključka med objektoma B2 in B3 na državno cesto po južni strani predvidenega parkirišča objekta B2 – ob južni meji ZN in ob jugovzhodni meji ZN Motel z ZN Bedink. Prometnica napaja objekt B3 in omogoča dovoz za objekt B2 iz sourne smeri.
– od priključka na krožišče po severni strani predvidenega parkirišča objekta B2 do območja ZN Bedink. Prometnica napaja parkirišče objekta B2 in obstoječi objekt na parceli 858.
Uvoz za bencinski servis je predviden s krožišča, izvoz je predviden na cesto neposredno ob severni meji ZN med objektoma BS in obstoječim objektom Elektro. Cesta je predvidena za dvosmerni promet s pločnikom za dvosmerni promet do izvoza BS, nato pa zaradi bistvenega zmanjšanja peš prometa le s pločnikom širine 1,0m.
Vilharjeva cesta je predvidena pretežno za avtomobilski promet, predvidena je za dvosmerni promet z obojestranskim pločnikom za enosmerni promet.
Uvoz na Prečno ulico se izdela za dvosmerni promet s pločniki na zahodni strani za dvostranski peš promet in kolesarsko stezo in na zahodni strani za enosmerni peš promet.
Pri rekonstrukciji cest in preplastitvah je potrebno nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z nivoji vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne zmanjša.
Začasna prometna ureditev
Do izgradnje krožišče je predvidena začasna prometna ureditev. Ta predvideva na državni cesti izvedbo posebnih pasov za leve zavijalce iz smeri Pivka za Vilharjevo naselje in za Prečno ulico in iz smeri Postojna proti Bedinku.
Začasna prometna ureditev lokalne ceste proti Bedinku velja samo za predvidene obremenitve iz območja cone ZN Motel.
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti za izvedbo začasne in končne prometne ureditve projektne pogoje in soglasje DRSC.
Mirujoči promet
Za potrebe parkiranja je glede na posamezne dejavnosti privzeto izhodišče minimalnega števila parkirnih mest na površino objektov. Parkiranje se v smislu potreb v morfološko-funkcionalnih enotah ureja kompleksno in je prikazano v grafičnem delu odloka. Območja mirnega prometa so predvidena:
– Na območju objekta BS za 6 pm
– Na območju objekta B1 za 15 pm
– Na območju objekta B2 za 110 pm
– Na območju obstoječega gostinskega objekta na parceli 858 za 18 pm
– Na območju objekta B3 za 53 pm
Na parkiriščih je potrebno zagotavljati skladno s predpisi ustrezno število parkirnih mest za invalide, čim bliže objektom, katerim so parkirna mesta predvidena. Razpored parkirnih mest se opredeli s projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vodovod, kanalizacija, elektrika, javna razsvetljava, TT zveze, KTV omrežje, ogrevanje
Za priključevanje na predmetna omrežja je potrebno upoštevati pogoje, ki jih predpišejo pristojni upravljavci. V skladu s soglasji upravljavca javne kanalizacije je obvezna tudi priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje.
Obstoječi vodovod ( 300 in ( 140 poteka v zemljišču, na katerem je predviden objekt BS. Potrebno je izdelati nadomestni tranzitni vodovod ( 350, ta poteka od ceste ob Elektro Primorska med objektoma BS in B1 do priključka ceste Bedink na krožišče, po vzhodni strani objekta B2 in se v telesu priključka Bedink priključuje na obstoječi cevovod ( 300. Nadomestni cevovod ( 350 se bo v bodočnosti navezoval na tranzitni sistem Pivka. Vzporedno z nadomestnim cevovodom ( 350 je predviden glavni razdelilni cevovod ( 150. Iz tega se napajajo vsi predvideni objekti in odcep ( 100 za ZN Bedink, ki poteka v cestnem telesu ceste Bedink. Nanj bodo priključeni tudi hidranti. Izdela se tudi priključek za vzdrževanje zelenice v krožišču. Od stika nadomestnega cevovoda ( 350 z obstoječim ( 300 se izdela tudi navezava ( 150 na vodovod Vilharjeve ceste (območje UN Pivka Center).
Kanalizacija je predvidena v ločenem sistemu, meteorne vode se odvajajo v meteorni kanal in v Pivko, fekalne vode se odvajajo na začasno čistilno napravo in v fekalno kanalizacijo. Po izgradnji centralne čistilne naprave Pivka, se bodo fekalne vode v celoti odvajale na centralno čistilno napravo Pivka.
Meteorna kanalizacija obravnavanega območja se odvaja po najkrajši poti v Reko Pivko.
Za napajanje predvidene zazidave in ZN Bedink je predvidena na južni strani objekta B1 nova trafopostaja. Ta je vezana na VNN omrežje preko podzemnega vodnika, ki poteka vzporedno s kanalizacijo od TP mimo priključka severnega kraka ceste na Bedink in po vzhodni strani objekta B2 do južnega kraka ceste za Bedink in nato po zemljišču izven ZN do VNN omrežja. Objekti ZN se bodo napajali z NN omrežjem, ki poteka za objekt B2 vzporedno z VNN, za objekta B1 in BS v zemljišču med tema objektoma in za ZN Bedink v cestnem telesu severnega kraka ceste za Bedink. Nova trafopostaja se navezuje preko krožišča po Vilharjevi cesti na obstoječo trafopostajo Vilharjevo naselje.
Vzporedno z elektroenergetskimi napravami – v pločnikih cestnih navezav – potekajo tudi naprave javne razsvetljave. Javna razsvetljava je predvidena za cesto med BS in Elektro Primorska, krožišče in oba kraka ceste za Bedink.
Obstoječa telefonska instalacija ne omogoča novih priključkov. Nova telefonska instalacija je predvidena v cesti med Elektro Primorska in BS, med objektoma BS in B1 do priključka ceste za Bedink na krožišče, nato pa po Postojnski ulici do telefonske centrale. Na priključku ceste za Bedink na krožišče se odcepi telefonska linija v telesu ceste za Bedink do ZN Bedink. KTV omrežje poteka vzporedno s telefonskimi napravami in ni posebej grafično prikazano.
Ogrevanje se do izgradnje toplovodnega omrežja rešuje lokalno.
Požarna varnost
Pri izdelavi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za posamezne objekte je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja zaščite objektov pred požarom. Potrebno je zagotoviti ustrezne intervencijske poti.
Odpadki
Zbiranje odpadkov je predvideno v smetnjakih standardne izvedbe. Rešitve in lokacije se natančno opredelijo z izvajalcem javne službe in za vsak primer posebej. Predvideno je ločeno zbiranje odpadkov. V grafičnih prilogah so predvidene lokacije zbirnih mest za odpadke.
VI. VAROVANJE IN UREJANJE NARAVNIH IN KULTURNIH VREDNOT
18.a člen
Pri vseh posegih v prostor je potrebno varovati naravne in kulturne prostorske prvine.
VII. VAROVANJE KVALITETE ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA
19. člen
Varstvo zraka
Na območju zazidalnega načrta ni pričakovati zapraševanja oziroma drugih oblik onesnaženja zraka, ker jih je potrebno preprečevati že na izvoru.
Varstvo pred hrupom
Na območju zazidalnega načrta ni pričakovati povečanje emisije hrupa v okolje.
Varstvo tal
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v podtalje.
Varstvo voda in podtalnice
Predvideni posegi ne smejo poslabšati obstoječih odvodnih razmer meteorne vode. Meteorni odvodni sistem mora biti urejen do primarnega meteornega odvodnika, zagotovljena mora biti varnost meteornih odvodnikov na 100 letne vode. Do objektov meteornega odvodnega sistema mora biti omogočen dostop z mehanizacijo zaradi izvajanja vzdrževalnih del.
Fekalne in druge onesnažene vode se odvajajo na vodotesno fekalno kanalizacijo s predvidenimi čistilnimi napravami, razbremenjevanje onesnažene vode v meteorni sistem ni dovoljeno. V meteorni odvodni sistem se lahko izpušča le čista voda, ki ustreza veljavnim predpisom. Meteorne vode s parkirišč in manipulativnih površin se vodijo v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj, za katere je potrebno izdelati poslovnike obratovanja. Za skladiščenje nevarnih in škodljivih snovi je potrebno izdelati interventni plan ukrepanja. Na območju predvidene zazidave ni vodnih virov ali vodnjakov.
Varstvo favne
Izvedba javne razsvetljave mora zaščititi nočne metulje.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
20. člen
Elaborat za pripravljalna dela in elaborat za ureditev gradbišča morata, poleg drugega, vsebovati tudi presojo motečih ali škodljivih vplivov gradbenih del na obstoječe objekte in uporabnike, ustrezne ukrepe za njihovo preprečevanje in zmanjševanje ter časovno opredelitev poteka del.
IX. ETAPNOST IZVEDBE
21. člen
Etapnost bo potekala glede na dinamiko pobud posameznih investitorjev. Vsaka od predvidenih etap vključuje izvedbo objektov, parkirnih, manipulativnih površin in drugo zunanjo ureditev ter ustrezne komunalne naprave in priključke.
V območju novogradnje je faznost pogojena s splošnimi zahtevami urejanja območja ter določena z zahtevo, da je posamezna faza izvedljiva kot funkcionalna celota.
V prvi fazi je predvidena izgradnja le dela zazidalnega načrta, gradnja infrastrukture mora omogočati gradnjo objektov. Tako je predvidena začasna prometna ureditev in začasna izgradnja komunalne infrastrukture.
X. TOLERANCE PRI IZVEDBI ZAZIDALNEGA NAČRTA
22. člen
Pri izvedbi zazidalnega načrta lahko upravni organ, zaradi prilagajanja terenskim razmeram, ekonomičnosti izgradnje, in tehnoloških zahtev, z lokacijskim dovoljenjem dovoli minimalno preoblikovanje tlorisnih in višinskih gabaritov, ki so določeni v grafičnem delu ureditvenega načrta. Možne so tudi manjše spremembe ob upoštevanju splošnih pogojev tega odloka in ureditve celotnega območja, ki pa morajo biti utemeljene in prikazane v posebnem idejnem načrtu. Pri zunanjih ureditvah se dopuščajo tolerance do max 15%. Če je sprememba zunanje ureditve gradbene parcele glede na zazidalni načrt večja od 5% mora investitor pridobiti soglasje občine.
Kolikor terenske razmere in priključki na komunalno omrežje to dopuščajo je objekte možno podkletiti. Vkopati je možno tudi prostore funkcionalno vezane na objekte, ki sicer odstopajo od pozidanih površin objektov, oziroma njihovih zazidalnih linij. Ti prostori so zgoraj pohodni in so s tem del zunanje ureditve, za kar je potrebno izdelati poseben načrt.
Navedeni podkleteni in vkopani prostori so dopustni, kolikor ne spreminjajo urbanistične zasnove, razmerja pozidanih in prostih površin ter bistveno ne spreminjajo obremenitve in zasnove prometa, komunalnih naprav in njihovih priključkov.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri pristojnem organu Občine Pivka.
24. člen
Nadzor nad izvajanem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
25. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS.
Št. 03201-15/2004
Pivka, dne 28. junija 2004.
Župan
Občine Pivka
Robert Smrdelj l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti