Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/2004 z dne 23. 7. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/2004 z dne 23. 7. 2004

Kazalo

3561. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa devetletne osnovne šole, stran 9753.

Na podlagi 84. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 – uradno prečiščeno besedilo) minister za šolstvo, znanost in šport izdaja
P R A V I L N I K
o normativih in standardih za izvajanje programa devetletne osnovne šole
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
Normativi in standardi, ki jih določa ta pravilnik, obsegajo učno obveznost strokovnih delavcev, učno obveznost ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe, ter merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin.
S tem pravilnikom se določijo tudi normativi in standardi za vzgojo in izobraževanje:
– na območjih s posebnimi razvojnimi problemi,
– otrok Romov,
– otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov.
S tem pravilnikom se določijo tudi elementi za sistemizacijo delovnih mest za obvezni in razširjeni program ter za druga dela, za katera se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom ter normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo iz državnega proračuna.
II. NORMATIVI IN STANDARDI
2. člen
(učna obveznost učiteljev)
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:
– 22 ur za učitelje,
– 21 ur za učitelje slovenščine,
– 22 ur za učitelje, ki izvajajo druge oblike individualne in skupinske pomoči in dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami,
– 25 ur za učitelje v bolnišničnih oddelkih,
– 30 ur sodelovanja pri pouku za laboranta.
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 50 minut, je:
– 25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju.
Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela, izražena v urah po 60 minut, je:
– 35 ur za strokovne delavce v jutranjem varstvu za učence 1. razreda.
3. člen
(tajnik šolske komisije)
Tajnik šolske komisije za vodenje postopka nacionalnih preizkusov znanja ob koncu tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja ima zmanjšano tedensko učno obveznost pouka ali delovno obveznost svetovalnega dela:
– za 1 uro pouka ali 2 uri svetovalnega dela, če je učencev 9. razreda do 28,
– za 2 uri pouka ali 4 ure svetovalnega dela, če je učencev 9. razreda od 29 do 84,
– za 3 ure pouka ali 6 ur svetovalnega dela,če je učencev 9. razreda 85 in več.
Pomočniku ravnatelja šole, ki je tajnik šolske komisije, se učna obveznost zmanjša za število ur iz prejšnjega odstavka, vendar ne pod 4 ure pouka ali 8 ur svetovalnega dela.
4. člen
(član predmetne komisije)
Učitelj, ki je član predmetne komisije za pripravo nacionalnih preizkusov znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost za polni delovni čas, in sicer:
– učitelj, član predmetne komisije za matematiko in materni jezik, za 4 ure,
– učitelj, član predmetne komisije za tuji jezik, za 3 ure,
– učitelj, član predmetne komisije za ostale predmete, za 2 uri.
Ravnatelju šole in pomočniku ravnatelja šole, ki je član predmetne komisije, se učna obveznost lahko zmanjša v skladu z določili iz prejšnjega odstavka, vendar pomočniku ravnatelja ne pod 4 ure pouka ali 8 ur svetovalnega dela.
5. člen
(drugi strokovni delavec v 1. razredu)
Obseg ur pouka za drugega strokovnega delavca se določi glede na število učencev v posameznem oddelku 1. razreda, in sicer:
– 15 – 23 učencev 10 ur,
– 24 – 28 učencev 15 ur.
Drugi strokovni delavec se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 10 ur, če je v kombiniranem oddelku iz dveh razredov najmanj 12 učencev, v oddelku za izvedbo skupinskega dela z učenci iz treh in več razredov pa 10 učencev.
V osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju Slovenske Istre se drugi strokovni delavec vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 11 ur, če je v oddelku 1. razreda 15 do 23 učencev.
6. člen
(razredništvo, mentorstvo)
V 1., 7. in 9. razredu se za naloge razrednika prizna vrednost dveh ur pouka tedensko, v drugih razredih pa ene ure.
Za opravljanje nalog mentorja pripravniku se strokovnemu delavcu prizna vrednost ene ure pouka tedensko.
7. člen
(direktor, ravnatelj)
Osnovno šolo, ki ima po določilih ustanovitvenega akta oblikovane najmanj 3 organizacijske enote, vodi direktor.
V osnovni šoli, ki ima po določilih ustanovitvenega akta oblikovani 2 organizacijski enoti, opravlja funkcijo direktorja ravnatelj ene izmed njih.
8. člen
(učna obveznost ravnatelja)
Tedenska učna obveznost ravnatelja oziroma ravnatelja organizacijske enote je v okviru delovne obveznosti v osnovnih šolah:
– z 8 oddelki in manj 6 ur pouka ali 12 ur svetovalnega dela,
– z 9 – 10 oddelki 5 ur pouka ali 10 ur svetovalnega dela,
– z 11 – 12 oddelki 4 ure pouka ali 8 ur svetovalnega dela,
– s 13 – 14 oddelki 3 ure pouka ali 6 ur svetovalnega dela,
– s 15 – 16 oddelki 2 uri pouka ali 4 ure svetovalnega dela.
Ravnatelj osnovne šole, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja, in ravnatelj organizacijske enote z več kot 16 oddelki, v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti.
Poleg predpisane učne obveznosti lahko ravnatelj poučuje tedensko še največ 5 ur oziroma opravi 10 ur svetovalnega dela.
Ure pouka oziroma svetovalnega dela, ki jih opravi ravnatelj šole, ravnatelj organizacijske enote in ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.
Za določitev učne obveznosti ravnatelja se upoštevajo čisti in kombinirani oddelki, oddelki za izvedbo skupinskega dela z učenci iz 3 ali več razredov, bolnišnični oddelki, oddelki podaljšanega bivanja in oddelki predšolske vzgoje.
9. člen
(pomočnik ravnatelja)
Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli z 18 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 38 oddelkih, tretjega pa pri 58 oddelkih.
Učna obveznost pomočnika ravnatelja v šoli z 18 oddelki je v okviru njegove delovne obveznosti 13 ur pouka ali 26 ur svetovalnega dela tedensko. Za vsaka 2 oddelka več se mu učna obveznost zmanjša za 1 uro pouka ali 2 uri svetovalnega dela, tako da ima pri 36 oddelkih 4 ure pouka ali 8 ur svetovalnega dela.
Učna obveznost drugega in tretjega pomočnika ravnatelja se določi po merilih, določenih v prejšnjem odstavku.
V osnovni šoli, ki je organizacijska enota in ima najmanj 18 oddelkov, ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja. Njegova učna obveznost je v okviru delovne obveznosti 15 ur pouka ali 30 ur svetovalnega dela tedensko. Za vsaka 2 oddelka več se mu učna obveznost zmanjša za 1 uro pouka ali 2 uri svetovalnega dela, tako da ima pri 36 oddelkih 6 ur pouka ali 12 ur svetovalnega dela.
Za sistemizacijo delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti se upoštevajo čisti in kombinirani oddelki, oddelki za izvedbo skupinskega dela z učenci iz 3 ali več razredov, bolnišnični oddelki in oddelki podaljšanega bivanja.
10. člen
(svetovalni delavec)
V osnovni šoli z 20 oddelki se sistemizira 1 delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu.
11. člen
(knjižničar)
V osnovni šoli z 20 oddelki ali več se sistemizira 1 delovno mesto knjižničarja, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu.
12. člen
(računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti)
V osnovni šoli z več kot 45 oddelki se sistemizira 1 delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti.
V osnovni šoli s 45 oddelki in manj se to delovno mesto sistemizira:
– za 37 do 45 oddelkov 0,90 delovnega mesta,
– za 33 do 36 oddelkov 0,75 delovnega mesta,
– za 29 do 32 oddelkov 0,65 delovnega mesta,
– za 25 do 28 oddelkov 0,55 delovnega mesta,
– za 21 do 24 oddelkov 0,45 delovnega mesta,
– za od 17 do 20 oddelkov 0,35 delovnega mesta,
– za 13 do 16 oddelkov 0,30 delovnega mesta,
– za 9 do 12 oddelkov 0,25 delovnega mesta,
– do 8 oddelkov 0,20 delovnega mesta.
13. člen
(osnove za sistemiziranje delovnih mest)
Kot osnova za sistemiziranje delovnih mest svetovalnega delavca, knjižničarja in računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti štejejo čisti in kombinirani oddelki ter bolnišnični oddelki in oddelki za izvedbo skupinskega dela z učenci treh in več razredov.
14. člen
(organizator šolske prehrane)
V osnovni šoli se sistemizira 1 delovno mesto organizatorja šolske prehrane za 4200 učencev.
15. člen
(laborant)
Osnovna šola v oddelkih 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot 15 učenci sistemizira delovno mesto laboranta s štiriletno strokovno šolo v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom pri naravoslovju v 6. in 7. razredu, ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu.
16. člen
(spremljevalec gibalno oviranega učenca)
Za nudenje fizične pomoči osnovna šola na podlagi odločbe o usmeritvi gibalno oviranega učenca sistemizira delovno mesto spremljevalca, če ne more zagotoviti izvajanja odločbe v okviru obstoječe kadrovske zasedbe oziroma na drug ustrezen način. Obseg delovne obveznosti in čas trajanja delovnega razmerja spremljevalca se določi glede na število učencev, ki se jim nudi fizična pomoč in število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisno od trajanja pouka in podaljšanega bivanja, kolikor so učenci vanj vključeni.
Spremljevalec mora imeti štiriletno strokovno šolo ali gimnazijo.
17. člen
(računovodska dela)
V osnovni šoli z 20 oddelki in več se za računovodska dela sistemizira 1 delovno mesto računovodje. Imeti mora štiriletno strokovno šolo.
18. člen
(administrativna dela)
V osnovni šoli z 20 oddelki in več se za administrativna dela sistemizira 1 delovno mesto pisarniškega referenta. Imeti mora štiriletno strokovno šolo.
19. člen
(tehnična dela)
V osnovni šoli z 20 oddelki in več se za opravljanje tehničnih vzdrževalnih del sistemizira 1 delovno mesto hišnika vzdrževalca. Imeti mora triletno strokovno šolo.
V osnovnih šolah s podružnicami se za vsako podružnico sistemizira dodatnih 0,10 delovnega mesta hišnika vzdrževalca.
V osnovni šoli z 20 oddelki in več z lastno kurilnico na trdna goriva se sistemizira 1 delovno mesto kurjača. Imeti mora triletno strokovno šolo.
V osnovni šoli z manj kot 10 oddelki, ki ima lastno kurilnico na trdno gorivo, se sistemizira 1 delovno mesto hišnika kurjača. Imeti mora triletno strokovno šolo.
V osnovni šoli se za pripravo malic sistemizira 1 delovno mesto kuharja za 400 učencev. Imeti mora triletno strokovno šolo.
V osnovni šoli se na 900 m2 talne hišne čistilne neto površine sistemizira 1 delovno mesto čistilca. Imeti mora končano osnovno šolo.
V podružnici šole z majhnim številom oddelkov in učencev, v kateri na osnovi normativov za posamezne vrste tehničnih del ni mogoče sistemizirati ustreznih deležev delovnih mest tehničnih delavcev, lahko šola sistemizira kombinirano delovno mesto ali delež kombiniranega delovnega mesta za opravljanje tehničnih del. Zaposleni mora imeti končano osnovno šolo in potrdila o ustreznih tehničnih znanjih, ki so nujna za delo, ki ga opravlja.
20. člen
(osnova za sistemiziranje delovnih mest administrativnih, računovodskih in tehničnih delavcev)
Osnova za sistemiziranje delovnih mest hišnika vzdrževalca, kurjača in hišnika kurjača so čisti in kombinirani oddelki, oddelki za izvedbo skupinskega dela z učenci treh in več razredov ter oddelki podaljšanega bivanja, za sistemiziranje računovodskih in administrativnih delavcev pa tudi bolnišnični oddelki.
21. člen
(določitev števila oddelkov podaljšanega bivanja)
Število oddelkov podaljšanega bivanja, ki je merilo za sistemizacijo delovnih mest v skladu z 9. in 20. členom tega pravilnika in določitev učne obveznosti ravnatelja v skladu z 8. členom tega pravilnika, se določi tako, da se število ur programa podaljšanega bivanja, ki ga šola izvaja, deli s 25. Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetin zaokroži navzgor do celega števila.
22. člen
(merila za oblikovanje oddelkov)
Normativ za oblikovanje oddelka v osnovni šoli je 28 učencev.
Normativ za oblikovanje oddelka, v katerem so najmanj 3 romski učenci, je 21.
Normativ za oblikovanje oddelka v bolnišnični osnovni šoli je 12 učencev, če se lahko gibljejo, in 6 učencev, če ležijo.
23. člen
(merila za oblikovanje oddelkov, v katere so usmerjeni učenci s posebnimi potrebami)
Če so v oddelek osnovne šole ali v oddelek podaljšanega bivanja usmerjeni učenci s posebnimi potrebami, se število učencev v oddelku lahko zniža.
V posamezen oddelek so lahko usmerjeni največ 3 učenci s posebnimi potrebami.
Normativ za oblikovanje oddelka iz prvega odstavka tega člena je od 18 do 28 učencev.
O številu učencev v oddelku odloči šolska strokovna skupina ob upoštevanju predloga komisije za usmerjanje.
Če ob vključitvi učenca oziroma učencev s posebnimi potrebami, odločitev šolske strokovne skupine o znižanju števila učencev v oddelku zahteva povečanje števila oddelkov, mora šola pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za šolstvo (v nadaljevanju: ministrstvo).
24. člen
(merila za oblikovanje kombiniranih oddelkov)
Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov je 21 učencev, za skupinsko delo z učenci treh razredov ali več pa 14 učencev.
25. člen
(merila za oblikovanje oddelkov podaljšanega bivanja)
Normativ za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja je 28 učencev.
Normativ za oddelek podaljšanega bivanja, kombiniranega iz dveh razredov, je 24 učencev, iz treh in več pa 21. Oddelek se oblikuje za najmanj 16 učencev.
26. člen
(oddelek za odrasle)
Če je v osnovni šoli 1 oddelek za odrasle, se oblikuje za najmanj 12, v kombiniranem oddelku pa za 8 udeležencev. Če je udeležencev več kot 18, v kombiniranem oddelku pa 14, se oblikujeta 2 oddelka.
27. člen
(oddelki na območjih s posebnimi razvojnimi problemi)
V samostojnih, matičnih in podružnicah šol na območjih s posebnimi razvojnimi problemi je lahko normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov 19 učencev, za skupinsko delo z učenci iz treh in več razredov pa 12 učencev.
V podružnicah šol na območjih s posebnimi razvojnimi problemi se oddelek podaljšanega bivanja oblikuje za najmanj 10 učencev.
28. člen
(merila za oblikovanje učnih skupin)
Normativ za oblikovanje učnih skupin pri gospodinjstvu v 6. razredu, tehniki in tehnologiji v 6., 7. in 8. razredu in največ 30% ur likovne vzgoje v 7., 8. in 9. razredu ter izbirnih predmetih s področja računalništva, športa, plesa, prehrane, tehnike in tehnologije, ter kemije je 20 učencev.
Normativ za oblikovanje skupine pri športni vzgoji od 6. razreda dalje je 20 učencev. Skupine se oblikujejo po spolu v okviru enega razreda. V primeru, da je število učencev ali učenk določenega razreda manjše, se skupine oblikujejo iz sosednjih razredov. Kadar to ni mogoče, se učenci po spolu delijo le v primeru, če je v posamezni skupini najmanj 8 učencev.
29. člen
(učne skupine za izvedbo nivojskega pouka)
Število učnih skupin za izvedbo nivojskega pouka pri posameznem predmetu je praviloma za eno skupino večje, kot je število oddelkov posameznega razreda.
V čisti učni skupini, v kateri se izvaja pouk ene ravni zahtevnosti, je lahko največ 28 učencev.
V kombinirani učni skupini, v kateri se izvaja pouk dveh ravni zahtevnosti, je lahko največ 21 učencev.
V kombinirani učni skupini, v kateri se izvaja pouk vseh treh ravni zahtevnosti, je lahko največ 14 učencev.
V kombinirani učni skupini, v kateri se izvaja pouk več ravni zahtevnosti z učenci različnih razredov iz kombiniranega oddelka, je lahko največ 14 učencev.
30. člen
(učne skupine za izvedbo izbirnih predmetov)
Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov se določi tako, da se količniku med skupnim številom učencev 7., 8. ter 9. razreda in številom 23 prišteje dvakratno število oddelkov teh razredov (število učencev: 23 + 2 n, pri čemer je n število oddelkov).
Šole, ki po določilu prejšnjega odstavka oblikujejo manj kot 10 skupin, lahko oblikujejo 1 dodatno učno skupino.
V skupini za izvajanje izbirnih predmetov je lahko največ 28 učencev, razen pri izbirnih predmetih, določenih v prvem odstavku 28. člena tega pravilnika.
31. člen
(jutranje varstvo)
Normativ za oblikovanje skupine jutranjega varstva je 28 učencev.
Skupina učencev za jutranje varstvo se oblikuje, če je vanjo vključenih najmanj 10 učencev 1. razreda, v podružnicah šol na območjih s posebnimi razvojnimi problemi pa najmanj 5 učencev 1. razreda.
32. člen
(spremstvo)
Normativ za spremstvo učencev na ekskurzijah, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora, je 15 učencev.
33. člen
(šola v naravi)
Šola mora za izvedbo šole v naravi zagotoviti enega strokovnega delavca na 15 učencev. Za izvajanje posameznih dejavnosti v okviru šole v naravi se uporabljajo merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin v skladu s tem pravilnikom.
34. člen
(plavanje in smučanje, kolesarski izpit)
Normativ za oblikovanje skupine pri tečajnem pouku plavanja je 8 učencev neplavalcev oziroma 12 učencev plavalcev.
Normativ za oblikovanje skupine pri tečajnem pouku smučanja je 12 učencev oziroma 10 učencev smučarjev začetnikov.
Normativ za oblikovanje skupine za učenje in preverjanje vožnje v prometu za kolesarski izpit je 5 učencev.
35. člen
(izjeme)
Število učencev, določeno za oblikovanje oddelkov v 22., 24., 25. in 27. členu tega pravilnika ter skupin v 28., 29., 30. in 31. členu tega pravilnika, se lahko v soglasju z ministrstvom poveča za 2 učenca.
Če se med šolskim letom število učencev v učnih skupinah iz 28., 29., 30. in 31. člena tega pravilnika poveča za 2 učenca nad številom, določenim z normativom, se dodatna skupina ne oblikuje.
III. ELEMENTI ZA SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST
36. člen
(strokovni delavci – učitelji)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev – učiteljev za obvezni program so:
– ure pouka v skladu s predmetnikom,
– ure pouka, pri katerih se učenci delijo v učne skupine,
– ure pouka v 1. razredu, pri katerih sodeluje drugi strokovni delavec,
– ure vzgojno-izobraževalnega programa v bolnišničnih oddelkih.
Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev – učiteljev za razširjeni program so:
– ure dopolnilnega in dodatnega pouka – 1 ura tedensko na oddelek,
– program dela v podaljšanem bivanju,
– ure drugih oblik individualne in skupinske pomoči učencem – ½ ure tedensko na oddelek,
– 2 uri tedensko za otroški pevski zbor in največ 4 ure tedensko za mladinski pevski zbor,
– 3 ure interesnih dejavnosti s področja umetnosti ter tehnike in tehnologije tedensko v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju,
– 20 ur letno na oddelek 5. razreda za pripravo in izvedbo kolesarskega izpita,
– največ 2 uri jutranjega varstva za skupino učencev 1. razreda dnevno.
Element za sistemizacijo delovnih mest so tudi ure dodatne strokovne pomoči za učence s posebnimi potrebami na podlagi odločbe o usmeritvi.
37. člen
(drugi strokovni delavci)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest drugih strokovnih delavcev so:
– izvajanje šolskega svetovalnega dela,
– vodenje šolske knjižnice,
– organiziranje šolske prehrane,
– organiziranje in izvajanje računalniško-informativnih dejavnosti,
– delo laboranta.
38. člen
(administrativni, računovodski in tehnični delavci)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest administrativnih, računovodskih in tehničnih delavcev so:
– opravljanje računovodskih del,
– opravljanje administrativnih del,
– opravljenje tehnično vzdrževalnih del,
– pripravljanje šolskih malic,
– čiščenje šolskih prostorov.
39. člen
(pogodba o opravljanju storitev)
Šola lahko za opravljanje računovodskih, administrativnih in tehnično vzdrževalnih del, za čiščenje šolskih prostorov in za pripravljanje šolskih malic ter za izvajanje pouka tečaja plavanja, v okviru sistemiziranih delovnih mest, sklene pogodbo o opravljanju storitev. Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi določi minister, pristojen za šolstvo.
40. člen
(sistemiziranje delovnih mest za nadstandardni del programa)
Šola lahko sistemizira tudi druga delovna mesta za opravljanje nalog, ki presegajo elemente za sistemizacijo delovnih mest, določenih v 36., 37. in 38. členu tega pravilnika, ali pa sistemizira določeno delovno mesto v večjem obsegu, kot je določeno z normativi in standardi v II. poglavju tega pravilnika.
V primeru iz prejšnjega odstavka si mora šola potrebna sredstva za opravljanje teh nalog zagotoviti iz:
– proračuna lokalne skupnosti,
– sredstev, pridobljenih z opravljanjem nadstandardnih storitev v skladu s sklepom sveta zavoda,
– drugih virov.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
(kombinirane učne skupine)
Zaradi utemeljenih kadrovskih in prostorskih razlogov se lahko v šolskih letih 2004/05 in 2005/06 nivojski pouk v 8. in 9. razredu izvaja v posameznem razredu v enakem številu skupin kot je število oddelkov.
V primeru iz prejšnjega odstavka je v kombinirani učni skupini, v kateri se izvaja pouk 2 ravni zahtevnosti, lahko največ 28 učencev, v kombinirani učni skupini, v kateri se izvaja pouk vseh 3 ravni zahtevnosti, pa največ 24 učencev.
Šola lahko začne izvajati nivojski pouk v skladu s prejšnjim odstavkom po pridobitvi strokovnega mnenja Zavoda RS za šolstvo in soglasja ministrstva.
Šola mora predlog za pridobitev strokovnega mnenja in vlogo za pridobitev soglasja iz prejšnjega odstavka pisno utemeljiti. Vlogi mora šola priložiti načrt reševanja kadrovskih oziroma prostorskih problemov.
42. člen
(predpis, ki preneha veljati)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o normativih in standardih ter elementih za sistemizacijo delovnih mest, ki so podlaga za organizacijo in financiranje programa 9-letne osnovne šole iz sredstev državnega proračuna (Uradni list RS, št. 27/99, 62/01, 69/02 in 82/03), uporablja pa se do začetka uporabe tega pravilnika.
43. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2004.
Št. 011-03-53/2004
Ljubljana, dne 21. julija 2004.
EVA 2004-3311-0088
Minister
za šolstvo, znanost in šport
dr. Slavko Gaber l. r.

AAA Zlata odličnost