1.   Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) naj v
     okviru strategijeprotidiskriminacijske politike, glede na veliko
     družbeno razslojevanje, vodi odločnejšo politiko skupnega razvoja
     celotne družbe, katere cilj bo predvsem aktivno vključevanje vseh
     skupin ljudi v razvoj.
2.   Državni zbor Republike Slovenije podpira pobudo Varuha človekovih
     pravic, da se znotraj obstoječe institucije varuha oblikuje
     notranja organizacijska enota, ki se bo specializirala za
     spremljanje diskriminacije in nestrpnosti.
3.   Vlada in pristojna ministrstva naj glede na dejstvo, da še vedno
     ne prihaja do pravočasne izvršitve odločb Ustavnega sodišča, s
     katerimi je ugotovljena neustavnost zakonov in podzakonskih aktov,
     vložijo vse potrebne napore v sprotno reševanje tovrstnih zadev.
     Kadar pa o že vloženih predlogih odloča državni zbor – kot je
     primer izbrisanih, mora uporabiti vsa pravna sredstva in
     predvidene postopke, da se izvršitev odločb ustavnega sodišča
     zagotovi.

4.   Vlada naj predlaga sistemsko ureditev za priznanje sedaj ustavno
     neimenovanih narodnih manjšin in za njihovo enakopravnejšo obravnavo.
5.   Vlada in pristojni državni organi naj vodijo bolj usklajeno politiko
     za reševanje romske problematike. V zvezi s tem je potrebna celovita
     zakonska ureditev tega vprašanja, predvsem v področni zakonodaji, ki
     ureja področja socialnega varstva in zavarovanja, zdravstvenega
     varstva in zavarovanja, zaposlovanja in brezposelnosti, vzgoje in
     izobraževanja kot jo predvideva že Ustava RS, še bolj pa je potrebno
     povesti ustrezne aktivnosti za integracijo romske skupnosti v
     delovno, socialno in politično življenje.

6.   Vlada naj v zvezi z zakonom o varstvu osebnih podatkov še posebej
     vztraja na oblikovanju enotne neodvisne institucije za varovanje
     osebnih podatkov oziroma za nadzor nad vzpostavljanjem zbirk in
     uporabo teh podatkov, ki mora biti strokovno močna institucija, ker
     bo le na ta način sposobna tehtati med javnim in zasebnim interesom
     na področju varstva osebnih podatkov. Ta institucija bi morala tudi
     poskrbeti za uresničevanje tako zakona o varstvu osebnih podatkov kot
     tudi zakona o dostopu do informacij javnega značaja.
7.   Vlada naj v zvezi z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja v
     čim večji meri prenese spodbujevalne in svetovalne naloge na
     izvajalce v nevladnem sektorju, saj mora te naloge izvajati od
     izvršilne veje neodvisen organ.
8.   Vlada in pristojni državni organi naj zagotovijo večjo odprtost,
     preglednost in javnost njihovega dela, kar je možno uresničevati s
     pravilnim dostopom do podatkov javnega značaja, kar vse so pomembni
     elementi sodobne, demokratične in pravne države.

9.   Vlada in pristojni organi, ki sodelujejo pri kazenskem postopku, naj
     delujejo še posebej hitro, če je obdolženec v priporu.
10.  Vlada in pristojni organi naj oblikujejo takšno kriminalitetno
     politiko, ki bo poleg zatiranja kriminalitete z represijo,
     zagotavljala tudi sistem primernih ukrepov za njeno preprečevanje. V
     zvezi s tem je dobrodošla vsebina Priporočila odbora ministrov Sveta
     Evrope Rec (2003)22 o pogojnem odpustu z dne 24. 9. 2003, ki
     vzpodbuja uporabo pogojnega odpusta kot enega najučinkovitejših
     ukrepov za preprečevanje povratništva, ko obsojenčev predčasni odpust
     s prestajanjem zaporne kazni spremljajo ukrepi pomoči in nadzora med
     trajanjem pogojnega odpusta.
11.  Vlada in pristojno ministrstvo ter drugi državni organi so zavezani
     zagotoviti varnost zaprtim osebam, zato naj sprejmejo vse razumne
     ukrepe, da se obsojencem zagotovi varnost tudi v razmerju do
     soobsojencev.
12.  Pristojni državni organi in institucije naj zagotovijo spoštovanje
     zakonskih določb o sodnem nadzoru neprostovoljnega pridržanja na
     zaprtih oddelkih zdravstvenih in socialno-varstvenih zavodov.

13.  Vlada oziroma pristojno ministrstvo, sodstvo, državno tožilstvo,
     državno pravobranilstvo in odvetništvo naj si vsak v okviru svojih
     pristojnosti prizadevajo za redno in učinkovito odločanje v vseh
     sodnih postopkih, saj so še vedno prisotni sodni zaostanki na
     posameznih področjih.
14.  Vlada in sodišča naj si prizadevajo za zakonito, učinkovito in hitro
     delo izvršiteljev pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in
     zavarovanja.
15.  Odvetniška zbornica Slovenije naj v skladu s pomenom odvetništva in
     njegovo vlogo pri delovanju celotnega pravosodnega sistema, preveri
     učinkovit pristop organov zbornice, zlasti disciplinskih komisij, da
     se zagotovi hitro in objektivno odločanje v primerih kršitev
     dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica ter kršitev vestnega
     opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni in ga po potrebi
     dogradi.
16.  Vlada oziroma pristojno ministrstvo naj v sodelovanju z Notarsko
     zbornico Slovenije (na podlagi novele zakona o notariatu) čimprej
     odpravijo nepravilnosti pri opravljanju notariata ter z zaostrovanjem
     odgovornosti notarjev, celovitejšo zakonsko ureditvijo disciplinskih
     postopkov, vključno z daljšimi zastaralnimi roki za disciplinske
     kršitve ter učinkovitejšim nadzorom nad delom notarjev in notarske
     zbornice, zagotovijo večjo pravno varnost in zaupanje v delovanje
     notariata kot javne službe.

17.  Vlada in pristojno ministrstvo naj zagotovita pravočasno in dosledno
     uvedbo disciplinskega postopka zoper policista vedno, kadar so podane
     okoliščine, ki utemeljujejo uvedbo takšnega postopka, saj bo z
     odločnim ravnanjem na tem področju dano policistom jasno sporočilo,
     da nobeno protipravno ali samovoljno ravnanje pri opravljanju nalog
     in zlasti pri izvajanju policijskih pooblastil ne bo ostalo
     nekaznovano.
18.  Vlada oziroma pristojno ministrstvo naj uveljavita zakonsko ureditev
     policijskih pooblastil, ki bo zagotavljala predvidljivost primerov, v
     katerih je posamezno pooblastilo mogoče uporabiti, hkrati pa mora
     biti zagotovljen tudi učinkovit pravni nadzor skupaj z ustreznimi in
     učinkovitimi sredstvi zoper zlorabo policijskih pooblastil.
19.  Policija naj zagotovi pravico pridržane osebe do dostopa do zdravnika
     po lastni izbiri in izvedbo zdravniškega pregleda v skladu z
     zdravniškimi pravili.

20.  Vlada oziroma pristojno ministrstvo naj sprejmeta ukrepe za
     pospešitev postopkov pri popravljanju krivic po zakonu o popravi
     krivic, vplivata na skrajšanje zamikov pri zaključevanju
     denacionalizacije ter pospešita oblikovanje in sprejem dokončnih
     stališč o povračilu materialne in nematerialne škode materialnim
     oškodovancem, vojnim ujetnikom in prisilno mobiliziranim v nemško
     vojsko.
21.  Vlada oziroma pristojno ministrstvo naj razrešita pereč problem
     nerazčiščenih pristojnosti različnih inšpektorjev v primerih, ko neka
     aktivnost krši predpise z več področij, saj se večkrat določena
     inšpekcija poskuša izogniti odgovornosti in ukrepanje prevaliti na
     drugo inšpekcijo.
22.  Vlada oziroma pristojno ministrstvo naj poskrbita, da bodo predpisi
     za področje vzgoje in izobraževanja, ki je specifično upravno
     področje, v svojih določbah jasnejši, popolnejši in bolj prilagojeni
     posebnostim tega področja.

23.  Vlada oziroma pristojno ministrstvo naj zagotovita zakonsko ureditev
     uresničevanja bolnikovih pravic.

24.  Vlada oziroma pristojno ministrstvo naj zagotovita možnosti za
     aktivno učenje o otrokovih pravicah na vseh nivojih izobraževanja.
     Prav tako je treba usposobiti za izobraževanje o otrokovih pravicah
     tudi učitelje in tudi druge strokovne delavce.
25.  Vlada naj s pripravo ustreznih predpisov zagotovi, da bodo otroci
     imeli pravico do svojega zastopnika v vseh postopkih, kadar jih
     starši ali njihovi skrbniki ne znajo ali ne zmorejo ustrezno
     zastopati.
26.  Vlada naj sistemsko uredi področje nasilja v družini tako, da bo
     omogočeno učinkovito ukrepanje pristojnih državnih organov in da
     bosta natančno opredeljena tudi vloga in način dela nevladnih
     organizacij, tako z žrtvami nasilja, kakor tudi s storilci. Sočasno s
     pripravo posebnega zakona o preprečevanju nasilja v družini naj vlada
     pripravi analizo in oceno stanja na vseh področjih, ki jih že urejajo
     posebni zakoni v zvezi s postopki in pooblastili državnih organov ter
     na tej podlagi pripravi ustrezne spremembe in dopolnitve zakona. V
     tem okviru naj vlada prouči tudi možnosti ustanovitve
     specializiranega sodišča ali oddelkov sodišč za celovito obravnavo
     mladoletniške, družinske in spolne kriminalitete.