Uradni list

Številka 72
Uradni list RS, št. 72/2004 z dne 2. 7. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 72/2004 z dne 2. 7. 2004

Kazalo

3224. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za morfološko celoto urbanistične zasnove mesta Kranja, stran 8783.

Na podlagi 27., 31., 33., 175. in 190. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 –popr.), 18. in 96. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00 in 85/02) in Programa priprave prostorskih ureditvenih pogojev za morfološko celoto urbanistične zasnove mesta Kranja (Uradni list RS, št. 118/02) je Svet mestne občine Kranj na 15. seji dne 10. 6. 2004 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za morfološko celoto urbanistične zasnove mesta Kranja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se, v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 76/03 in 32/04), sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za morfološko celoto urbanistične zasnove mesta Kranja (v nadaljnem besedilu: PUP Kranj), ki jih je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o., iz Domžal, pod številko projekta 20/03 v maju 2004.
2. člen
(vsebina PUP Kranj)
PUP Kranj vsebuje:
1. Tekstualni del:
– odlok,
– obrazložitev, v kateri so opisana in utemeljena merila in pogoji za prostorske ureditve in gradnje;
– smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora;
2. Grafični del: 
– prikaz območja urejanja s PUP Kranj         M 1:25000,
– prikaz namenske rabe prostora
  ter meril in pogojev na DKN
  Kranj 18, 19, 20, 28, 29, 30, 38, 39, 48     M 1:5000,
– usmeritve za kompleksne zazidave             M 1:2000,
                                                 1:2500,
                                                 1:4000.
3. člen
(vsebina odloka PUP Kranj)
Besedilo odloka sestavljajo:
I. Splošne določbe
II. Skupne določbe
1. Obseg območja urejanja
2. Namenska raba prostora
3. Merila in pogoji za:
3.1 vrsto prostorskih ureditev in gradenj,
3.2 oblikovanje prostorskih ureditev in gradnjo objektov,
3.3 določanje gradbenih parcel in parcelacije zemljišč,
3.4 prometno urejanje,
3.5 komunalno urejanje,
3.6 ohranjanje narave,
3.7 varstvo kulturne dediščine,
3.8 varstvo okolja,
3.9 varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ureditve za potrebe obrambe.
III. Posebne določbe
(1) Glede vrste prostorskih ureditev in gradenj v območjih za katera je dolgoročno načrtovana izdelava LN:
1.1 Ko1 – LN Čukova Jama,
1.2 Kk1 – LN Kanjon Kokre,
1.3 Sa2 – LN Železniška postaja,
1.4 La1 – LN Pokopališče Bitnje.
(2) Usmeritve za območja kompleksnih zazidav:
2.1 Kokrica Ko – M1,
2.2 Britof Br – M1, Br – M2 in Primskovo Pri – M5,
2.3 Primskovo Pri – S1/2,
2.4 Savska dolina Sa – M5,
2.5 Bitnje Bi – M2,
2.6 Bitnje Bi – S5,
2.7 Stražišče Sta – S16,
2.8 Kanjon Kokre Kk – Z1,
2.9 Planina Pl – M8.
(3) Glede vrste prostorskih ureditev in gradenj:
3.1 Britof Br – S1,
3.2 Planina Pl – S11,
3.3 Planina Pl – S12,
3.4 Planina Pl – S14,
3.5 Drulovka Dr – S1,
3.6 Savska dolina Sa – O,
3.7 Struževo – Stu – P1,
3.8 Kanjon Kokre Kk – Z2,
3.9 Kanjon Kokre Kk – S1,
3.10 Kanjon Kokre Kk – G5,
3.11 Stražišče Sta – S2,
3.12 Stražišče Sta – S3, Sta – S5, Sta – S7 in Sta – S9,
3.13 Stražišče Sta – S6,
3.14 Stražišče Sta – D1,
3.15 Šmarjetna gora Šg – D1,
3.16 Labore La – P1,
3.17 Zlato polje Zp – S1,
3.18 Zlato polje Zp – KP1,
3.19 Rupa Ru – K1,
3.20 Kranj sever Ks – S2, Ks – S5 in Ks – S9,
3.21 Jedro splošno,
3.22 Jedro Je – I1,
3.23 Jedro Je – D5,
3.24 Jedro Je – D9,
3.25 Jedro Je – M1,
3.26 Jedro Je – M4,
3.27 Jedro Je – M5,
3.28 Jedro Je – M6,
3.29 Jedro Je – M7,
3.30 Jedro Je – M8,
3.31 Jedro Je – S5,
3.32 Jedro Je – Z2,
3.33 Planina Pl – S2.
(4) Za oblikovanje območij:
4.1 Jedro,
4.2 Jedro Je – D1,
4.3 Jedro Je – D2,
4.4 Jedro Je – M2,
4.5 Jedro Je – M9,
4.6 Jedro Je – S3, Je – S6, Je – S7 in Je – S12,
4.7 Jedro Je – S5, Je – M2,
4.8 Jedro Je – M13,
4.9 Jedro Je – Z4,
4.10 Kranj sever Ks – S1,
4.11 Kranj sever Ks – S4,
4.12 Kranj sever Ks – S8, Ks – S9,
4.13 Primskovo Pri – S1, Pri – D1,
4.14 Planina Pl – M1,
4.15 Planina Pl – S14,
4.16 Savska dolina Sa – M1.
IV. Prehodne določbe
V. Končne določbe
II. SKUPNE DOLOČBE
1. Obseg območja urejanja s PUP Kranj
4. člen
PUP Kranj obsega območje urbanistične zasnove mesta Kranja, ki vključuje poselitveno območje mesta Kranja ter poselitvena območja primestnih naselij:
Bobovek, Britof, Ilovka, Kokrica, Mlaka pri Kranju, Orehovlje, Predoslje, Spodnje Bitnje, Srednje Bitnje, Zgornje Bitnje, Šutna in Žabnica.
S PUP Kranj se poleg naštetih poselitvenih območij urejajo tudi gradnje zunaj poselitvenih območij (zaselki in razpršene gradnje), ki so v planskih aktih Mestne občine Kranj opredeljena kot stavbna zemljišča in območje krajine (kmetijska, gozdna in ostala zemljišča).
Območje urejanja je razdeljeno na 21 makrocelot, in sicer: 
-------------------------------------------
  Zaporedna     Oznaka      Ime makrocelote
  številka   makrocelote
-------------------------------------------
     01           Ml              Mlaka
     02           Ko            Kokrica
     03           Kk          Kanjon Kokre
     04          Pre            Predoslje
     05           Br             Britof
     06           Je              Jedro
     07          Pri            Primskovo
     08           Pl            Planina
     09           Či              Čirče
     10           Dr            Drulovka
     11           Sa              Sava
     12           La             Labore
     13           Bi             Bitnje
     14           Ža            Žabnica
     15          Sta            Stražišče
     16          Stu            Struževo
     17           Šg         Šmarjetna Gora
     18           Zp          Zlato Polje
     19           Ru              Rupa
     20           Ks          Kranj sever
     21           AC            avtocesta
-------------------------------------------
(1) S PUP se do sprejetja lokacijskih načrtov (v nadaljnjem besedilu: LN) urejajo tudi območja, za katera je v planskih aktih dolgoročno načrtovana izdelava LN, in sicer:
– LN Ko1 Čukova jama,
– LN cesta Tenetiše – Mlaka – Zlato polje,
– LN Kk1 Kanjon Kokre,
– LN Je2 Pod obvoznico,
– LN Je3 Beksl,
– LN Pl3 Center Huj,
– LN Či1 Senožet,
– LN Sa2 Železniška postaja,
– LN La1 Pokopališče Bitnje,
– LN La2/1 Iskra – južni del,
– LN podaljšek Delavske ceste,
– LN Bi3 Bantale/Gomile,
– LN cesta Žabnica – Bitnje – Stražišče.
(2) S PUP Kranj se ne urejajo:
– območja sprejetih izvedbenih prostorskih aktov:
– Zazidalni načrt – Revitalizacija starega mestnega jedra Kranja (UVG št. 7/83),
– Zazidalni načrt D02/3 Šolski center Zlato polje (Uradni list RS, št. 82/02),
– Ureditveni načrt M07/1 Gorenjski sejem (Uradni list RS, št. 16/02),
– Lokacijski načrt rekonstrukcije regionalne ceste R 322 in L-3812 ter sprememba R2-410 (Uradni list RS, št. 23/94 in 94/00)
– in območja za katera je v I. etapi predvidena izdelava LN:
– LN Ml1 Mlaka zahod,
– LN Br1 Britof jug,
– LN Ceste R1-210 Zg. Jezersko – Preddvor – Kranj,
– LN Vzhodna vpadnica,
– LN R2-410 Kidričeva cesta,
– LN Severna obvoznica,
– LN Pl2 Planina jug,
– LN Pl8 Planina vzhod,
– LN Sta1 Pševo.
2. Namenska raba prostora
5. člen
Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj določajo osnovno namensko rabo zemljišč. Podrobnejša namenska raba pa je določena s PUP Kranj v poglavju skupnih določb oziroma, za specifične primere, tudi v poglavju posebnih določb tega odloka.
Prostorske ureditve in gradnje so dovoljene v poselitvenih območjih. Zunaj poselitvenih območij, na stavbnih zemljiščih (gradbenih parcelah) so dovoljene prostorske ureditve in gradnje posameznih objektov. Na območju krajine je dovoljena gradnja objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
Preko območij podrobnejše namenske rabe segajo območja sekundarne rabe. To so varstveni pasovi za oskrbo s pitno vodo, območja ohranjanja narave, območja varstva kulturne dediščine ter varovanja in varstveni pasovi gospodarske javne infrastrukture.
6. člen
Vsa območja urejanja so označena s šifro morfološke celote, šifro osnovne in prevladujoče dejavnosti z zaporedno številko ter šifro podrobnejše namenske rabe.
Območje PUP Kranj je opredeljeno z naslednjo namensko rabo: 
(1) NAMENSKA RABA NA POSELITVENIH OBMOČJIH
 
 S   - Območja stanovanj (območja pretežno namenjena bivanju s     
       spremljajočimi stavbami splošnega družbenega pomena,        
       storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem).
 SE  - Območja stanovanj (območja namenjena pretežno eno ali       
       dvostanovanjskim stavbam).                                  
 SN  - Stanovanjska območja s stavbami grajenimi v nizu.           
 SV  - Območja večstanovanjskih stavb (območja pretežno namenjena  
       večstanovanjskim stavbam).                                  
 SK  - Stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi (območja    
       pretežno namenjena stanovanjskim in nestanovanjskim         
       kmetijskim stavbam za opravljanje kmetijske dejavnosti).    
 SS  - Stanovanjska območja za posebne namene (območje namenjeno   
       domovom za ostarele, socialno varstvenim zavodom in drugim  
       skupinskim nastanitvenim stavbam).                          
 KP  - Območja kmetijske proizvodnje (območja namenjena objektom,  
       ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji in     
       stanovanjskim stavbam kmetij).                              
 
 D   - Območja stavb splošnega družbenega pomena                   
 DI  - Območja namenjena vzgoji in izobraževanju.                  
 DS  - Območja športa (območja namenjena za športne dvorane in     
       športna igrišča).                                           
 DZ  - Območja namenjena zdravstvu, bolnišnicam in zavodski oskrbi.
 DK  - Območja namenjena kulturi (muzeji, knjižnice, kulturni      
       domovi itd.).                                               
 DU  - Območja namenjena javni upravi                              
 DV  - Območja namenjena čaščenju in opravljanju verskih obredov.  
 
 M   - Mešana območja                                              
 MS  - Območja urbanih središč (centralno območje) namenjeno za    
       trgovske, hotelske in podobne gostinske stavbe ter stavbe za
       opravljanje osebnih storitev, stavbe za kulturo, javno      
       upravo in stanovanjske stavbe.                              
 MP  - Območja pretežno namenjena stanovanjskim, trgovskim,        
       gostinskim, proizvodnim, obrtnim, storitvenim in poslovnim  
       stavbam.                                                    
 MB  - Območja pretežno namenjena trgovskim, gostinskim,           
       storitvenim, obrtnim in poslovnim stavbam.                  
 MD  - Območja pretežno namenjena stanovanjskim, trgovskim,        
       gostinskim, obrtnim, storitvenim in poslovnim stavbam.      
 MT  - Turistična območja (območja namenjena turizmu z možnostjo   
       nastanitve in rekreacije).                                  
 
 P   - Območja proizvodnih dejavnosti                              
 PI  - Proizvodna območja pretežno namenjena proizvodnji,          
       skladiščem in parkiriščem.                                  
 PD  - Območja pretežno namenjena proizvodnim, skladiščnim,        
       obrtnim, storitvenim, trgovskim in poslovnim stavbam.       
 
 OB  - Območja izključne rabe za potrebe obrambe                   
 
 Z   - Območja športno-rekreacijskih in zelenih površin.           
 ZS  - Športna in rekreacijska območja namenjena zunanjim športnim 
       igriščem.                                                   
 ZP  - Območja urejenih javnih zelenih površin – parki.            
 ZK  - Območja namenjena pokopališčem.                             
 ZD  - Območja drugih zelenih površin.                             
 
(2) OBMOČJA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE                         
 
 DC  - Območja državnih cest.                                     
 LC  - Območja občinskih lokalnih cest in javnih poti.            
 DK  - Območja državnih kolesarskih poti.                         
 LK  - Območja občinskih kolesarskih poti.                        
 IP  - Območja prometnih površin izven vozišča.                   
 IŽ  - Območja železniških prog.                                  
 Ižp - Območja železniških postaj.                                
 EE  - Območja za oskrbo z električno energijo.                   
 EP  - Območja za oskrbo s plinom.                                
 OV  - Območja za oskrbo z vodo.                                  
 OC  - Območje za čiščenje voda.                                  
 T   - Območje telekomunikacijske infrastruktutre.                
 
(3) NAMENSKA RABA NA OBMOČJU KRAJINE                                 
 
 VC  - Vodna zemljišča celinskih voda.                          
 VI  - Območja vodne infrastrukture.                            
 K1  - Najboljša kmetijska zemljišča.                           
 K2  - Druga kmetijska zemljišča.                               
 G   - Lesno proizvodni gozdovi.                                
 GV  - Varovalni gozdovi.                                       
 GN  - Gozdovi s posebnim namenom.                              
 GRL - Območja rekreacijskih gozdov lokalnega pomena.           
 GDL - Območja gozdov s posebnim namenom – varovanje naravne    
       dediščine lokalnega pomena.                                  
 OB  - Območja za potrebe obrambe.
3. Merila in pogoji
3.1. Merila in pogoji za vrsto prostorskih ureditev in gradenj
7. člen
Merila in pogoji določajo skupne dopustne vrste prostorskih ureditev in gradenj za vsa istovrstna območja, v poselitvenih območjih in zunaj poselitvenih območij na stavbnih zemljiščih, razen če v posebnih določbah ni določeno drugače.
Merila in pogoji, določeni s tem odlokom so podlaga za izdelavo posebnega dela projekta ter gradnjo enostavnih objektov.
8. člen
(vrste ureditev in gradenj)
V območju PUP Kranj so možne naslednje vrste ureditev in gradenj: 
(1.)    gradnja novih objektov,
(1.1)   dozidave obstoječih stavb,
(1.2)   nadzidave obstoječih stavb,
(2.)    rekonstukcije obstoječih objektov,
(3.)    vzdrževanje obstoječih objektov,
(4.)    nadomestne gradnje objektov,
(5.)    odstranitev objektov,
(6.)    spremembe namembnosti objektov (stavb),
(7.)    spremembe rabe stavb,
(8.)    gradnja gospodarske javne infrastrukture in drugih
        omrežij in objektov v javni rabi,
(9.)    gradnja inženirskih objektov,
(10.)   gradnje in postavitve enostavnih objektov:
(10.a)  – gradnje in postavitve pomožnih objektov kot so:
        – objekti za lastne potrebe;
        – ograje;
        – pomožni infrastrukturni objekt;
        – pomožni kmetijski objekt;
        – pomožni gozdarski objekt;
(10.b)  postavitve začasnih objektov,
(10.c)  gradnja vadbenih objektov,
(10.d)  postavitev spominskih obeležij,
(10.e)  postavitev urbane opreme.
Pred pričetkom del je za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo, odstranitev objekta ali spremembo namembnosti objekta potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje je potrebno tudi za enostavne objekte kadar ne izpolnjujejo enega ali več pogojev, ki jih določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.
9. člen
(pomen izrazov)
V PUP Kranj imajo navedeni posamezni izrazi naslednji pomen:
– objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami;
– stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti;
– gradbeni inženirski objekti so objekti transportne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja, elektrovodi, kompleksni industrijski objekti in drugi gradbeni inženirski objekti;
– prostorska ureditev je načrtovana razmestitev dejavnosti in objektov na določenem območju;
– gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt, oziroma se objekt dozida ali nadzida, in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled;
– rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam, oziroma izvedba del s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave;
– vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna del in vzdrževalna dela v javno korist;
– nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani;
– odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje;
– sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico;
– sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremeni velikost in zunanji izgled stavbe ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo;
– zakonito zgrajen objekt je objekt ali stavba, ki je bil izveden na podlagi ustreznih pravnomočnih upravnih dovoljenj oziroma je bil izveden pred letom 1967;
– faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino stavbe in celotno površino gradbene parcele. Zazidano površino določajo dimenzije navpične projekcije zunanjih delov stavbe, ki so nad zemljiščem, na horizontalno ravnino zemljišča;
– faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe in celotno površino gradbene parcele. Bruto tlorisna površina je skupna površina vseh etaž stavbe;
– gospodarska javna infrastruktura so omrežja, neposredno namenjena izvajanju gospodarskih javnih služb s področja prometa, energetike, komunalnega gospodarstva, upravljanja z vodami in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja, kakor tudi druga omrežja in objekti v javni rabi;
– objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe namenjene javni rabi;
– pomožni objekt je objekt za lastne potrebe znotraj gradbene parcele, ki pripada stanovanjski stavbi oziroma kmetijskemu gospodarstvu, zgrajenem na podlagi gradbenega dovoljenja, in služi izboljšavi bivalnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin, ograja, ki omejuje dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni infrastrukturni objekt, ki predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, vključno s cestninskimi postajami, ali del druge javne infrastrukture oziroma omrežja v javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma omrežje in pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, s pomočjo katerega se opravlja dejavnost kmetijstva, lova, gozdarstva oziroma ribištva;
– začasni objekt je enostavni objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja;
– vadbeni objekt je enostavni objekt, namenjen športu in rekreaciji na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, golf, vzletišča za zmaje, ultralahka letala in druga podobna športna vzletišča, rekreacijsko jahanje, kolesarjenje, trim steze in druga podobna športna oziroma rekreacijska igrišča na prostem, kakor tudi enostavni objekt, namenjen vajam za zaščito in reševanje, vojaškemu vadišču in podobno pod pogojem, da se s takšnim objektom ne spreminja vodnih in reliefnih značilnosti;
– spominsko obeležje je konstrukcijsko enostaven kip, plošča ali drugačen spomenik, namenjen obeležitvi zgodovinskega, kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega dogodka oziroma prireditve;
– urbana oprema so enostavno premakljivi objekti oziroma predmeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin;
– dopolnilna dejavnost kmetije je dejavnost turizma, gostinstva, gozdarstva, drobne obrti in proizvodov, nabiranja in sušenja zdravilnih rastlin, vrtnarstva, čebelarstva, perutninarstva ter reje divjadi;
– sanitarne sečnje so sečnje okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja;
– vodno zemljišče celinskih voda je zemljišče na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem;
– priobalno zemljišče celinskih voda je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče.
(1) VRSTE GRADENJ IN PROSTORSKIH UREDITEV TER UKREPOV IN OMEJITEV V CELOTNEM OBMOČJU PUP
10. člen
(1.1) Na celotnem območju, ki se ureja s PUP Kranj so, razen v območjih izključne rabe za potrebe obrambe, dovoljene naslednje vrste ureditev in gradnje:
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij v javni rabi (DC, LC, DK, LK, IP, IŽ, IŽp, EE, EP, OV, OC, T) za katere ni predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta;
– rekonstrukcije in vzdrževanja obstoječih zakonito zgrajenih stavb;
– nadomestne gradnje zakonito zgrajenih objektov (izjema so objekti kulturne dediščine);
– odstranitve stavb (izjema so objekti kulturne dediščine);
– spremembe rabe zakonito zgrajenih stavb;
– gradnje pomožnih infrastrukturnih objektov.
Nadzidave pomožnih objektov niso dovoljene. Spremembe namembnosti pomožnih objektov v stavbe za bivanje in opravljanje dejavnosti niso dovoljene.
Prepovedano je odstranjevati posamična drevesa ali skupine dreves razen sanitarne sečnje.
(1.2) Na celotnem območju, ki se ureja s PUP Kranj, so na vodnih zemljiščih celinskih voda, poplavnih in erozijskih območjih ter vodovarstvenih območjih dovoljene le naslednje gradnje in prostorske ureditve ter ukrepi in omejitve:
(1.2.1) Na vodnih zemljiščih celinskih voda vodnega in priobalnega zemljišča (VC, VI) so dovoljene le:
– vodnogospodarske ureditve, ki se urejajo kompleksno (ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda);
– gradnje objektov grajenega vodnega javnega dobra;
– gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture (prometne, telekomunikacijske, energetske, komunalne in okoljske);
– gradnje malih hidroelektrarn in drugih vodosilnih naprav na vodotokih, ki omogočajo sprejemljiv pretok;
– vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah;
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave;
– oživljanje reguliranih vodotokov;
– gradnje objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;
– gradnje objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;
– gradnje objektov, namenjnih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije;
– ureditve manjših zajemališč požarne vode;
– ureditve manjših zajetij za ureditev ribnikov in
– postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti.
Pri ureditvah in gradnjah znotraj priobalnega zemljišča naj se v največji meri ohranja obstoječa vegetacija.
Priobalno zemljišče vodotokov 1. reda Kokre in Save je 15 m od meje vodnega zemljišča. Priobalno zemljišče ostalih vodotokov, potokov, hudournikov in suhih strug je 5 m od meje vodnega zemljišča.
Po zakonu o vodah je za gradnje na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki so potrebne za izvajanje javne službe ali za izvajanje vodne pravice, na varstvenih in ogroženih območjih, zaradi odvajanja odpadnih voda, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, ter za hidromelioracije in rudarjenje potrebno pridobiti vodno soglasje.
(1.2.2) Poplavna območja
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Dovoljeni so posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, gradnje objektov, ki so lahko občasno poplavljeni, ter gradnje objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, razen odlagališč in čistilnih naprav. Na poplavnih območjih je za vsako gradnjo oziroma poseg potrebno predhodno izdelati hidrološko hidravlično presojo vodnega režima.
(1.2.3) Erozijska območja
Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne oddeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti struge in
– vlačenje lesa.
Na območjih zahtevnejših zaščitnih ukrepov, na žariščih površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih je za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, potrebno predhodno pridobiti geološko mnenje in pred izdajo oziroma v sklopu dovoljenja za gradnjo izvesti predpisano sanacijo brežine, če je ta potrebna.
(1.2.4) Vodovarstvena območja
Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni pa so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.
V vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij so do sprejetja akta o zaščiti vodnih virov v Mestni občini Kranj dovoljene le:
I. varstveni pas:
– gradnje in ureditve za potrebe vodovoda in zavarovanj vodnih zajetij (zemljišča je potrebno urediti v travnik, park ali gozd);
– rekonstrukcije in vzdrževanja obstoječih zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da so izvedeni vsi zaščitni ukrepi.
Obstoječe prometnice je potrebno sanirati do stopnje, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v vodonosnik, s čimer se zmanjša možnost nesreč, ki so posledica razlitja nevarnih snovi.
Pod posebnimi pogoji se, v soglasju s pristojnim organom, lahko gradijo in vzdržujejo prometnice posebnega pomena.
II. varstveni pas:
– gradnje novih stanovanjskih stavb za stalno in občasno bivanje v vrzelih obstoječih stavbnih zemljišč, pod pogojem, da so izvedeni vsi zaščitni ukrepi;
– rekonstrukcije in vzdrževanja zakonito zgrajenih stanovanjskih in nestanovanjskih kmetijskih stavb, pod pogojem, da so izvedeni vsi zaščitni ukrepi, ter gradnje objektov za potrebe individualnih kmetijskih gospodarstev (hlevi z urejenim odvodnavanjem, silosi ipd.);
– gradnje skladišč za kurilno olje do 5 m3;
– gradnje nepropustnih kanalizacijskih omrežij, z obvezno priključitvijo vseh objektov;
– gradnje vodotesnih greznic za individualne stanovanjske stavbe pri katerih odpadnih voda ni možno odvajati v javno kanalizacijo;
– gojiti živino v dosedanjem obsegu (gnojišča morajo biti urejena tako, da ni možnosti ponikovanja in prelivanja gnojnice).
Pod posebnimi pogoji je, v soglasju s pristojnim organom, dovoljena gradnja novih prometnic in ostale gospodarske javne infrastrukture ter obratovanje obstoječih in gradnja novih objektov posebnega družbenega pomena v soglasju s pristojnim ministrstvom.
III. varstveni pas:
– rekonstrukcije, vzdrževanja, gradnje, dozidave in nadzidave stanovanjskih in drugih stavb v skladu s podrobnejšo namensko rabo, na območjih z urejeno javno kanalizacijo;
– gradnje objektov za potrebe individualnih kmetijskih gospodarstev (hlevi z urejenim gnojiščem, silosi ipd.);
– gradnje nepropustne kanalizacije in čistilnih naprav ter ostale javne gospodarske infrastrukture.
V območju PUP Kranj se nahaja vodovarstveno območje – črpališče Gorenja Sava.
(2) VRSTE PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADENJ V POSELITVENIH OBMOČJIH IN ZUNAJ POSELITVENIH OBMOČIJ NA STAVBNIH ZEMLJIŠČIH
11. člen
V skladu s prevladujočo namensko rabo so v posameznih območjih, za katere ni predvidena izdelava izvedbenih prostorskih aktov, poleg gradenj, prostorskih ureditev in omejitev določenih v 10. členu, dovoljene še naslednje vrste ureditev in gradenj: 
(2.1)   V stanovanjskih območjih (SE) so dovoljene:       
         – gradnje novih stanovanjskih stavb in            
         spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena,  
         storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem 
         območjem;                                         
         – dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb, ki
         so v skladu z namensko rabo območja, v skladu z   
         merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;    
         – nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v 
         skladu z namensko rabo območja ter v skladu z     
         višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;     
         – spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb  
         pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z     
         namensko rabo tega območja;                       
         – gradnje in postavitve pomožnih objektov za      
         lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj,      
         postavitve začasnih objektov (razen objektov      
         namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov ter 
         spominskih obeležij in urbane opreme (razen       
         kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe se    
         lahko izvajajo v okviru meril za pozidanost       
         območja (gradbene parcele).                       
                                                           
 (2.2)   V stanovanjskih območjih s stavbami grajenimi v   
         nizu (SN) so dovoljene:                           
         – gradnje novih stanovanjskih stavb v nizu;       
         – dozidave obstoječih stavb v nizu (samo pri      
         končnih enotah stavb), kadar to dopuščajo         
         velikosti parcel, pod pogojem oblikovanja enakega 
         obstoječemu nizu in v skladu z namensko rabo      
         območja;                                          
         – nadzidave obstoječih stavb v nizu iste          
         namembnosti samo takrat kadar se nadzida celoten  
         niz oziroma del niza v oblikovno usklajenem ritmu,
         pod pogojem, da višinski gabarit ne presega višine
         določene za to območje;                           
         – nadomestne gradnje in odstranitve objektov, ki  
         so sicer dopustne, vendar le pod pogojem, da se   
         nadomesti oziroma odstrani celoten niz;           
         – gradnje in postavitve pomožnih objektov za      
         lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj ter   
         postavitve spominskih obeležij in urbane opreme   
         (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe
         se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za    
         pozidanost območja (gradbene parcele).            
                                                           
 (2.3)   V območjih večstanovanjskih stavb (SV) so         
         dovoljene:                                        
         – gradnje novih stanovanjskih stavb pod pogojem,  
         da ne presegajo dovoljenega (FI) in spremljajočih 
         stavb splošnega družbenega pomena, storitvenih    
         dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem;   
         – nadzidave in dozidave obstoječih zakonito       
         zgrajenih stavb v skladu z namensko rabo območja  
         in v skladu z merili in pogoji za oblikovanje ter 
         v skladu z dovoljenim faktorjem izrabe (FI);      
         – spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb  
         pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z     
         namensko rabo tega območja;                       
         – gradnje in postavitve začasnih objektov (razen  
         objektov namenjenih skladiščenju) in vadbenih     
         objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme 
         (razen kioskov).                                  
                                                           
 (2.4)   V stanovanjskih območjih s kmetijskimi            
         gospodarstvi (SK) so dovoljene:                   
         – gradnje novih stanovanjskih in nestanovanjskih  
         kmetijskih stavb za opravljanje kmetijske         
         dejavnosti ter gradnje dopolnilnih dejavnosti     
         kmetij ter trgovine in storitvene dejavnosti,     
         katerih hrup ne presega dovoljene ravni hrupa za  
         to območje in ne sme imeti tudi drugih negativnih 
         vplivov na okolje;                                
         – dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb, v 
         skladu z namensko rabo območja ter v skladu z     
         merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;    
         – nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v 
         skladu z namensko rabo območja ter v skladu z     
         višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;     
         – spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb  
         pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z     
         namensko rabo tega območja oziroma predstavlja    
         dopolnilno dejavnost kmetije;                     
         – gradnje in postavitve pomožnih objektov za      
         lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj ter   
         pomožnih kmetijskih objektov, postavitve začasnih 
         in vadbenih objektov ter spominskih obeležij in   
         urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za 
         lastne potrebe in pomožni kmetijski objekti se    
         lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za       
         pozidanost območja (gradbene parcele).            
                                                           
 (2.5)   V stanovanjskih območjih za posebne namene (SS) so
         dovoljene:                                        
         – gradnje domov za ostarele, socialno-varstveni   
         zavodi in druge nastanitvene stavbe;              
         – dozidave in nadzidave obstoječih stavb v skladu 
         z namensko rabo območja in v skladu z merili in   
         pogoji za pozidanost in oblikovanje;              
         – sprememba namembnosti pod pogojem, da je nova   
         namembnost v skladu z namensko rabo tega območja; 
         – gradnje in postavitve ograj, spominskih obeležij
         in urbane opreme (razen kioskov).                 
                                                           
 (2.6)   V območjih kmetijske proizvodnje (KP) so          
         dovoljene:                                        
         – gradnje objektov, ki neposredno služijo primarni
         kmetijski proizvodnji (hlevi, gospodarska         
         poslopja, skednji, silosi, sušilnice, strojne     
         lope, shrambe, kašče, kozolci, rastlinjaki in     
         steklenjaki, ograje, obore in drugi pomožni       
         objekti namenjeni kmetijski dejavnosti), in       
         gradnje dopolnilnih dejavnosti kmetij;            
         – gradnje stanovanjskih stavb le v primeru, da so 
         te sestavni del kmetije;                          
         – dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb, v 
         skladu z namensko rabo območja ter v skladu z     
         merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;    
         – nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v 
         skladu z namensko rabo območja ter v skladu z     
         višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;     
         – gradnje in postavitve pomožnih objektov za      
         lastne potrebe v okviru meril in pogojev za       
         pozidanost območja (gradbene parcele).            
                                                           
 (2.7)   V območjih namenjenih vzgoji in izobraževanju (DI)
         so dovoljene:                                     
         – gradnje, dozidave in nadzidave stavb namenjenih 
         izobraževanju in znanstvenoraziskovalnemu delu v  
         skladu z merili in pogoji za pozidanost in        
         oblikovanje;                                      
         – sprememba namembnosti pod pogojem, da je nova   
         namembnost v skladu z namensko rabo tega območja; 
         – gradnje in postavitve športnih igrišč, ograj,   
         postavitve začasnih objektov (razen objektov      
         namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov,    
         spominskih obeležij in urbane opreme (razen       
         kioskov);                                         
                                                           
 (2.8)   V območjih namenjenih za šport (DS) so dovoljene: 
         – gradnje in dozidave športnih dvoran in športnih 
         igrišč ter spremljajočih objektov, ki služijo tej 
         dejavnosti v skladu z merili in pogoji za         
         pozidanost in oblikovanje;                        
         – gradnje in postavitve ograj, postavitve začasnih
         in vadbenih objektov, spominskih obeležij in      
         urbane opreme.                                    
                                                           
 (2.9)   V območjih namenjenih za zdravstvo (DZ) so        
         dovoljene:                                        
         – gradnje, dozidave in nadzidave stavb za         
         zdravstveno, bolnišnično in zavodsko oskrbo ter   
         spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti 
         v skladu z merili in pogoji za pozidanost in      
         oblikovanje;                                      
         – spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova   
         namembnost v skladu z namensko rabo tega območja; 
         – gradnje in postavitve ograj, spominskih obeležij
         in urbane opreme (razen kioskov).                 
                                                           
 (2.10)  V območjih namenjenih za kulturo (DK) so          
         dovoljene:                                        
         – gradnje, dozidave in nadzidave stavb za kulturo 
         in razvedrilo, muzeje in knjižnice ter            
         spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti 
         v skladu z merili za pozidanost in oblikovanje;   
         – spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova   
         namembnost v skladu z namensko rabo tega območja; 
         – gradnje in postavitve ograj, postavitve začasnih
         objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju),
         spominskih obeležij in urbane opreme (razen       
         kioskov).                                         
                                                           
 (2.11)  V območjih namenjenih javni upravi (DU) so        
         dovoljene:                                        
         – gradnje, dozidave, nadzidave stavb namenjenih   
         javni upravi v skladu z merili in pogoji za       
         pozidanost in oblikovanje;                        
         – spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova   
         namembnost v skladu z namensko rabo tega območja; 
         – postavitve začasnih objektov (razen objektov    
         namenjenih skladiščenju), spominskih obeležij in  
         urbane opreme (razen kioskov).                    
                                                           
 (2.12)  V območjih namenjenih za čaščenje in opravljanje  
         verskih obredov (DV) so dovoljene:                
         – gradnje in dozidave stavb za čaščenje in        
         opravljanje verskih obredov ter spremljajočih     
         objektov, ki služijo tej dejavnosti;              
         – spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova   
         namembnost v skladu z namensko rabo območja;      
         – gradnje in postavitve ograj in spominskih       
         obeležij.                                         
                                                           
 (2.13)  V območjih mešanih dejavnosti (MP) so dovoljene:  
         – gradnje, dozidave in nadzidave stanovanjskih,   
         trgovskih, gostinskih, proizvodnih, obrtnih,      
         storitvenih in poslovnih stavb v skladu z merili  
         in pogoji za pozidanost in oblikovanje;           
         – spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova   
         namembnost v skladu z namensko rabo tega območja; 
         – gradnje in postavitve objektov za lastne        
         potrebe, gradnje in postavitve ograj, postavitve  
         začasnih objektov, spominskih obeležij in urbane  
         opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne 
         potrebe se lahko izvajajo v okviru meril in       
         pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele). 
                                                           
 (2.14)  V območjih mešanih dejavnosti (MB) so dovoljene:  
         – gradnje, dozidave in nadzidave trgovskih,       
         gostinskih, obrtnih, poslovnih in storitvenih     
         stavb v skladu z merili in pogoji za pozidanost in
         oblikovanje;                                      
         – spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova   
         namembnost v skladu z namensko rabo tega območja; 
         – gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov  
         (razen objektov namenjenih skladiščenju),         
         spominskih obeležij in urbane opreme (razen       
         kioskov).                                         
                                                           
 (2.15)  V območjih mešanih dejavnosti (MD) so dovoljene:  
         – gradnje, dozidave in nadzidave stanovanjskih,   
         trgovskih, gostinskih, obrtnih, poslovnih in      
         storitvenih stavb v skladu z merili in pogoji za  
         pozidanost in oblikovanje;                        
         – spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova   
         namembnost v skladu z namensko rabo tega območja; 
         – gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov  
         (razen objektov namenjenih za skladiščenje) in    
         vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane  
         opreme (razen kioskov).                           
                                                           
 (2.16)  V turističnih območjih (MT) so dovoljene:         
         – gradnje, dozidave in nadzidave stavb namenjenih 
         turizmu z možnostjo nastanitve ter rekreacije v   
         skladu z merili in pogoji za pozidanost in        
         oblikovanje;                                      
         – spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova   
         namembnost v skladu z namensko rabo tega območja; 
         – gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov  
         (razen objektov namenjenih skladiščenju) in       
         vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane  
         opreme (razen kioskov).                           
                                                           
 (2.17)  V območjih proizvodnih dejavosti (PI) so          
         dovoljene:                                        
         – gradnje, dozidave in nadzidave objektov         
         namenjenih proizvodni, skladiščenju, parkiriščem  
         in spremljajočih objektov, ki služijo tej         
         dejavnosti (upravni prostori, trgovine lastnih    
         proizvodov, okrepčevalnice, železniški terminal,  
         bencinski servis...) v skladu z merili in pogoji  
         za pozidanost in oblikovanje;                     
         – spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova   
         namembnost v skladu z namensko rabo tega območja; 
         – gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov  
         in urbane opreme.                                 
                                                           
 (2.18)  V območjih proizvodnih dejavnosti (PD) so         
         dovoljene:                                        
         – gradnje, dozidave in nadzidave proizvodnih,     
         skladiščnih, obrtnih, storitvenih, trgovskih in   
         poslovnih stavb v skladu z merili in pogoji za    
         pozidanost in oblikovanje;                        
         – spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova   
         namembnost v skladu z namensko rabo tega območja; 
         – gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov  
         in urbane opreme.                                 
                                                           
 (2.19)  V območjih izključne rabe za potrebe obrambe (OB) 
         so dovoljene:                                     
         – gradnje in ureditve objektov namenjenih za      
         razmestitev in delo obrambnih sil ali za izvajanje
         aktivnosti zaščite in reševanja;                  
         – spremembe namembnosti objektov pod pogojem, da  
         nova namembnost služi mestnim dejavnostim;        
         – postavitve vadbenih objektov.                   
                                                           
 (2.20)  V športno-rekreacijskih območjih (ZS) so          
         dovoljene:                                        
         – gradnje športnih igrišč in drugih objektov za   
         šport in rekreacijo na prostem ter spremljajočih  
         objektov, ki služijo tej dejavnosti (gostinske    
         stavbe, pisarne, garderobe, sanitarije in         
         podobno);                                         
         – dozidave obstoječih spremljajočih objektov;     
         – spremembe namembnosti obstoječih spremljajočih  
         objektov pod pogojem, da je nova namembnost v     
         skladu z namensko rabo območja;                   
         – gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov  
         (razen objektov namenjenih skladiščenju) in       
         vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane  
         opreme.                                           
                                                           
 (2.21)  V območjih urejenih javnih zelenih površin (ZP) so
         dovoljene:                                        
         – ureditev parkov, vrtov in drugih zelenih javnih 
         površin s sprehajalnimi potmi ter postavitve      
         spominskih obeležij.                              
                                                           
 (2.22)  V območjih drugih zelenih površin (ZD) so         
         dovoljene:                                        
         – ureditve zelenih površin s sprehajalnimi potmi. 
                                                           
 (2.23)  V območjih namenjenih pokopališčem (ZK) so        
         dovoljene:                                        
         – gradnje in širitve pokopališč ter gradnje in    
         dozidave pokopaliških stavb s spremljajočimi      
         objekti;                                          
         – gradnje in postavitve ograj ter spominskih      
         obeležij.
V površino za pozidanost območja se štejejo površine vseh stavb na gradbeni parceli.
(3) VRSTE GRADENJ IN PROSTORSKIH UREDITEV TER UKREPOV IN OMEJITEV NA OBMOČJU KRAJINE
12. člen
Na območju krajine so poleg gradenj, prostorskih ureditev in omejitev določenih v 10. členu tega odloka, v posameznih namenskih rabah, dovoljene oziroma prepovedane naslednje gradnje in prostorske ureditve:
(3.1) Območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč (K1, K2)
Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljeni še naslednji posegi:
– kmetijsko prostorsko ureditvene operacije in melioracije;
– sanacije divjih peskopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;
– urejanje in gradnja poljskih poti, pešpoti in kolesarskih poti;
– vodnogospodarske ureditve obstoječih strug in potokov;
– gradnje pomožnih kmetijskih objektov (kozolci, čebelnjaki, krmilnice, napajališča, manjša vodna zajetja za namakanje, pod pogojem ohranitve biološkega minimuma, ter naprave in oprema za varstvo pred točo). Na območjih z nepremično kulturno dediščino, vplivnih območjih in območju kompleksnega varstva je pred postavitvijo pomožnega objekta potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(3.2) Območja gozdov
(3.2.1) V območju lesnoproizvodnih gozdov in rekreacijskih gozdovih lokalnega pomena (G, GRL) so dovoljeni še naslednji posegi:
– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti in lovskogojitvenimi načrti,
– sanacije degradiranega gozdnega prostora;
– sanacije divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;
– gradnje rekreacijskih in kolesarskih poti;
– urejanje hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve;
– gradnje pomožnih gozdarskih objektov (obore, krmilnice, lovske preže, napajališča, gozdne vlake, gozdne ceste in učne poti ter gozdne žičnice);
– sanitarne sečnje;
– v območjih GRL gradnje oziroma postavitve vadbenih objektov namenjenih športu in rekreaciji na prostem;
– krčitve gozdov za kmetijske namene do površine 1 ha, če poseg ne razvrednoti ekoloških ali socialnih funkcij gozdov; pred izvedbo krčitve je potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove.
(3.2.2) V območjih varovalnih gozdov (GV) posegi v prostor niso dovoljeni.
Izjemoma so dopustne lokalne krčitve za infrastrukturne objekte, če se s poročilom o vplivih na okolje ugotovi, da načrtovane rešitve ne povzročajo čezmernih vplivov na ekološko funkcijo gozda. Dovoljeno je izvajati raziskave in v omejenem obsegu mehkejše oblike rekreacije (sprehodi, planinstvo, opazovanje, poučne dejavnosti) po urejenih poteh.
Razglašeni varovalni gozdovi nimajo v celoti gospodarskega značaja, ampak imajo po svoji legi v strmih hribovitih predelih neposredno v okolici mest in javnih objektov ter naprav tudi varovalno funkcijo.
(3.2.3) V območjih gozdov s posebnim namenom (GN, GDL) so posegi v prostor dopustni v skladu s posameznimi akti o razglasitvi gozdov za posebne namene, s katerimi je določen poseben režim gospodarjenja in ureditve teh gozdov.
V še ne razglašenih gozdovih je zaradi ekološke in socialne funkcije potrebno ohranjati gozdno rabo, posegi pa so dovoljeni le v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.
V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne poškodujejo gozda. V prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe dostope do gozda oziroma urediti nadomestne. Odmik od gozdnega roba mora biti tolikšen, da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oziroma rab prostora; če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.
Na območjih gozdov, ki so del območja varovanja narave ali varovanja kulturne dediščine, je dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to dediščino.
Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba.
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati.
Gozdnih površin ni dopustno ograjevati.
Za vse posege v gozd in gozdni prostor je predhodno potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove.
(3.2.4) Usmeritve za varovanje gozdnega prostora:
– Ilovka: z oblikvanjem gozdnega prostora in grajenih struktur je potrebno oblikovati skladen vstopni ambient na južnem obrobju naselja.
– Kokrica: ohranijo naj se vsi ostanki gozda v območjih za stanovanja in ob vodotokih.
– Kanjon Kokre: ureditve sprehajalnih poti in spremljajoče opreme naj ne presegajo nivoja sočasne rabe gozdnega prostora; ohranijo naj se obstoječi dostopi do kanjona oziroma uredijo novi – zlasti do visoko kakovostnih razgledišč.
– Predoslje, Orehovlje: gozdovi obrečnega koridorja naj se varujejo pred posegi (krčitvami).
– Britof: krčitve gozdov na južnem zahodnem in severnem obrobju niso dopustne, razen za infrastrukturne objekte; ob Kokri naj se zagotovi prehodnost za rekreacijsko rabo naravnega okolja.
– Primskovo, Planina, Čirče: krčitve gozdov ob Kokri in drugih gozdnih ostankov niso dopustne, razen za nujne infrastrukturne objekte.
– Drulovka: oblikovati je potrebno prostorsko in biotopsko trden ter funkcijsko pester gozdni rob na obrobju.
– Bobovek: krčitve gozdov v zavarovanem območju niso dopustne.
– Labore: ohraniti je potrebno gozdni prostor med cesto Kranj – Drulovka in železnico.
– Stražišče, Šmarjetna gora: ohranjati je potrebno obstoječe dostope po pešpoteh do gozdnega zaledja; na prometno in funkcijsko najbolj obremenjenih mestih je potrebno urediti gozdne ambiente (vstopi na planinske poti, pešpoti, za kolesarjenje, ureditev parkirišč ipd.).
– Struževo: ohranjati je potrebno gozdove v koridorju proti mestu; v območjih za rekreacijo se lahko preuredijo gozdne površine (krčitve in ogozditve), vendar se skupen obseg gozdov ne sme zmanjšati.
– Zlato polje: krčitve gozdov niso dopustne.
– Rupa, Kranj sever: krčitve gozdov niso dopustne, razen za infrastrukturne objekte; dopustno je dodatno opremljanje gozdov za rekreacijo v naravnem okolju.
(4) VRSTE GRADENJ IN PROSTORSKIH UREDITEV TER OMEJITEV V OBMOČJIH ZA KATERA JE DOLGOROČNO NAČRTOVANA IZDELAVA LN
13. člen
V območjih urejanja (Je – 2 Pod obvoznico, Je – 3 Beksel, Pl – 3 Center Huj, Či – 1 Senožet, La 2/1 Iskra južni del in Bi – 3 Bantale – gomile) za katera je dologoročno načrtovana izdelava LN so do sprejetja le-teh dopustna le:
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije zakonito zgrajenih stavb,
– odstranitve obstoječih objektov,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi,
– postavitve začasnih objektov, razen objektov namenjenih skladiščenju.
Ti posegi so dovoljeni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega kompleksnega urejanja območij.
3.2. Merila in pogoji za oblikovanje prostorskih ureditev in gradnjo objektov
14. člen
(1) Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje
(1.1) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za stavbe:
Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ): 
----------------------------------------------------------------------------------
   SE    SN    SV    SK     KP     DS     DK     MP    MB    MD    MT    PI    PD
  0,35  0,40  0,20  0,40 0,4-0,5  0,35   0,35   0,30  0,30  0,30  0,25  0,50  0,30
----------------------------------------------------------------------------------
V območju stanovanj (SE), se zaradi ohranjanja arhitekturne krajine, v primeru nagiba terena, ki je večji od 12(, kriteriji za parcelacijo novih gradbenih parcel sorazmerno večajo, tako da je pri naklonu 25(, parcela v smeri naklona daljša za 100%.
V območju večstanovanjskih stavb (SV) se predpisan faktor zazidanosti gradbene parcele lahko poveča do 0,25, kolikor se večina potrebnih parkirnih mest zagotovi v kletnih etažah.
V območju mešanih dejavnosti (MP, MB in MD) se predpisan faktor zazidanosti gradbene parcele lahko poveča do 0,40, kolikor se večina potrebnih parkirnih mest zagotovi v kletnih etažah.
V območju proizvodnih dejavnosti (PD) se predpisan faktor zazidanosti gradbene parcele lahko poveča do 0,40, kolikor se zagotovijo na gradbeni parceli ustrezne površine za manipulacijo in mirujoči promet.
Za stavbe splošnega družbenega pomena (DI, DZ, DV, DU) ter stavbe za posebne namene (SS) se zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti.
Faktor izrabe gradbene parcele (FI):
Faktor izrabe gradbene parcele za večstanovanjske stavbe (SV) je največ 1,7.
V primeru, ko je obstoječa zazidanost (FZ) in izraba (FI) gradbene parcele večja kot je določena v tem členu, so na teh gradbenih parcelah dovoljene le rekonstrukcije, vzdrževanje, spremembe namembnosti in rabe stavb.
(1.2) Po tipologiji zazidave se stanovanjske stavbe delijo na:
V območjih (SE):
– prostostoječe enostanovanjske stavbe;
– prostostoječe dvostanovanjske stavbe;
– dvostanovanjske stavbe – dvojček;
– stanovanjske vile;
– prostostoječe atrijske stavbe;
– stanovanjsko-poslovna stavba, ki mora imeti več kot polovico prostora namenjenega za stanovanje.
V območjih (SN):
– stavbe v nizu (dvojčki, trojčki, niz eno- ali dvostanovanjskih stavb);
– atrijske stavbe v nizu;
– svojevrstna zazidalna struktura eno ali dvostanovanjskih stavb v nizu.
V območjih (SV):
– večstanovanjske stavbe, ki so po gradbeni masi enake eno- ali dvo-stanovanjskim stavbam;
– stanovanjski bloki;
– stanovanjski stolpiči;
– stanovanjske stolpnice;
– poslovne večstanovanjske stavbe, ki imajo le pritličja (kleti) nestanovanjska.
V območjih (SK):
– dvostanovanjske stavbe kmetij;
– prostostoječe enostanovanjske stavbe;
– prostostoječe dvostanovanjske stavbe;
– prostostoječe atrijske stavbe.
V območjih (KP):
– stanovanjske stavbe kmetij.
(1.3) Lega objekta na zemljišču:
– Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb v gravitacijskem območju.
– Nove stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4 m, enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so možni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča in v primerih, ko je individualna stanovanjska stavba od posestne meje oddaljena najmanj za polovico svoje višine, merjeno nad terenom, vendar ne manj kot 2,5 m, za oba primera pa velja, da je potrebno zagotoviti požarni odmik.
– Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarno varstveni pogoji.
– V območjih ohranjene stavbne dediščine v jedrih naselij je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je potrebnonadomestno stavbo praviloma locirati na mejo, ob pogoju, da kap strešine ne sega v sosednje zemljišče.
– Ograje naj bodo praviloma postavljene na posestne meje gradbenih parcel, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta.
– Nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene najmanj 5 m, oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi, glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je možno le v soglasju z upravljavci cest ter takrat kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja. Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljalcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest.
– Pri postavitvi novih stavb je potrebno upoštevati vpad svetlobe, razdalje med stavbami, tako da se zagotavlja 45( kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov.
(2) MERILA IN POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
15. člen
(2.1) Za oblikovanje stanovanjskih stavb v območju (SE) velja:
– Tlorisni gabarit vseh stavb (stanovanjske, družbene, storitvene stavbe in trgovine) mora biti podolgovat, v razmerju stanic vsaj 1:1,2. Tloris je lahko tudi lomljen. Daljša stranica stavb lociranih na pobočjih mora biti vzporedna s plastnicami. S prizidavami se ne sme bistveno porušiti zgoraj predpisanega tlorisnega gabarita.
– Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P + 1 + M pri čemer višina kapu ne sme presegati višine 7,40 m nad terenom. Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.
– Obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 30( do 45( z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma dela naselja. Strešna kritina je praviloma sive barve. V primeru, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina je takrat ta obvezna. Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti naklone enake osnovni strehi in ne smejo biti višje od nje. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino. Strehe nad prizidki morajo imeti enake naklone kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove. Strehe nad pomožnimi objekti za lastne potrebe morajo biti izvedene na enak način kot nad osnovno stavbo.
– Arhitektonsko oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije morajo izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic in fasadne opeke niso dovoljene. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo. Pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe.
Urbanistični del posebnega dela projekta (PGD) mora vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, višine stavb, naklon streh, razporeditev okenskih odprtin na fasadi, arhitekturno oblikovanje...) območja, kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.
(2.2) Za oblikovanje stavb v območju (SV) velja:
(2.2.1) Za večstanovanjske stavbe, ki so po gradbeni masi enake eno ali dvostanovanjskim stavbam veljajo merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje iz točke 2.1 tega člena.
(2.2.2) Za arhitektonsko oblikovanje stanovanjskih blokov in stolpičev, ki imajo lahko tudi nestanovanjsko pritličje velja:
– Tlorisni gabarit bloka mora imeti podolgovat tloris v razmerju stranic vsaj 1:2. Tlorisni gabarit stolpiča je praviloma 1:1.
– Višinski gabarit stavb mora upoštevati obstoječe vertikalne gabarite dela naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. To pravilo je potrebno upoštevati tudi pri nadzidavah stavb.
– Obliko, naklon, kritino in smer slemen določi odgovorni projektant. Strešna kritina je praviloma sive barve. V primeru, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina je takrat ta obvezna. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino.
– Preureditve podstrešij večstanovanjskih objektov so dopustne v obstoječi gradbeni masi brez spremembe strešne konstrukcije; v strešini je dopustno vgraditi potrebne okenske odprtine v obliki frčad pod pogojem, da so na posameznem objektu in v ureditveni enoti oblikovane enotno.
– Arhitektonska zasnova blokov in stolpičev mora biti enotna za celotno območje.
– Tehnične rešitve večstanovanjskih stavb morajo zagotavljati funkcionalno oviranim osebam neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.
(2.3) Za oblikovanje stanovanjskih stavb grajenih v nizu (SN) velja:
– Tlorisni gabarit stavbe je podolgovat oziroma ima svojevrstno tlorisno zasnovo. Dozidave stavb so dovoljene samo pri končnih enotah.
– Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P + 1 + M pri čemer višina kapu na najvišjem delu ne sme presegati 7,40 m nad terenom. Nadzidave stavb so možne za celoten niz oziroma v oblikovno usklajenem ritmu le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naseja.
– Obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma dvokapnice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 30( do 45( z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma dela naselja. V primerih, da imajo obstoječi nizi drugačne naklone od predpisanih, je dopustno upoštevati tudi te. Strešna kritina je praviloma sive barve. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina je takrat ta obvezna. Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti naklone enake osnovni strehi in ne smejo biti višje od nje. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino. Strehe nad prizidki morajo biti v enakem naklonu kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove. Strehe nad pomožnimi objekti za lastne potrebe morajo biti izvedene na enak način kot nad osnovno stavbo.
– Arhitektonska zasnova niza mora biti enotna in prilagojena stavbam in ureditvam v okolici. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic in fasadne opeke niso dovoljene. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovnim nizom. Pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega niza.
Urbanistični del posebnega dela projekta (PGD) mora vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, višine stavb, naklon streh, razporeditev okenskih odprtin na fasadi, arhitekturno oblikovanje...) območja, kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.
(2.4) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (SK) in (KP) velja:
(2.4.1) Za stanovanjske stavbe veljajo merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje iz točke 2.1 tega člena.
(2.4.2) Za arhitektonsko oblikovanje nestanovanjskih kmetijskih stavb velja:
– Gospodarska poslopja in hlevi morajo imeti podolgovat tlorisni gabarit v razmerju stranic vsaj 1:1,8, pomožne kmetijske stavbe pa vsaj 1:1,3.
– Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P z možnostjo izrabe podstrešja.
– Obliko, naklon, kritino in smer slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu do 30( do 45(. Strešna kritina je praviloma sive barve. V primeru, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina, je takrat ta obvezna.
– Arhitektonsko oblikovanje stavb in dozidave morajo izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja. Napušči ne smejo tvoriti masivne elemente. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Spremembe namembnosti stavb ne smejo porušiti lokalne tradicije arhitektonskega oblikovanja. Pomožne kmetijske stavbe morajo biti izvedene skladno z oblikovanjem in materiali osnovnih stavb.
Merila in pogoji pod točko 2.4 tega člena ne veljajo v območju z oznako Zp-KP1, v katerem je potrebno upoštevati posebne določbe.
(2.5) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (SS, DI, DS, DZ, DK, DU in DV) velja:
– Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.
– Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in praviloma ne smejo presegati max. višine slemena najvišjega objekta v okolici.
– Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave.
– Stavbe morajo biti arhitektonsko lično oblikovane.
– Tehnične rešitve stavb v javni rabi morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.
(2.6) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (MP, MB, MD in MT) velja:
– Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.
– Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in praviloma ne smejo presegati max. višine slemena najvišjega objekta v okolici.
– Obliko, naklon, kritino in smer slemen je potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti območja. Stavbe morajo biti arhitektonsko lično oblikovane in morajo izhajati iz funkcije in tradicionalnega oblikovanja stavb v okolici.
– Tehnične rešitve javnih stavb morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.
(2.7) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (PI, PD) velja:
– Tlorisna zasnova proizvodnih stavb mora upoštevati funkcijo območja in optimalno izrabo prostora ter tehnološke pogoje in omejitve.
– Vertikalni gabariti dopolnilnih gradenj proizvodnih objektov morajo upoštevati višinske gabarite obstoječe gradbene strukture. V primeru formiranja novega proizvodnega območja se višinski gabariti določijo s smiselno interpolacijo novooblikovanih stavb oziroma objektov, ob upoštevanju specifike tehnoloških procesov (dvigala, dimniki, sistemi hlajenja...) in omejitev, izhajajočih iz obveze oblikovanja robnih polj območja na način, ki stavbne mase in odprte prvine prilagodijo značilnostim oblikovanja sosednjega območja.
(2.8) Odstopanja
Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost – nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti prostorsko dominanto, ali doseči razpoznavnost območja, oziroma kadar ima namen prilagoditve okolju. Ob tem mora tak poseg upoštevati obstoječe dominante in kvalitete prostora. Upravičenost tovrstnega oblikovalskega posega, na podlagi najmanj dveh variantnih rešitev, oceni občinski organ pristojen za prostor in izbrano varianto potrdi z novo lokacijsko informacijo.
(3) MERILA IN POGOJI ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE
16. člen
(3.1) Oblikovanje zelenih površin
V okviru gradbene parcele je potrebno za posamezne dejavnosti zagotoviti minimalno naslednji delež zelenih površin: 
-----------------------------------------------------------
   SE   SN    SV   SK   KP   MP    MB   MD    MT   PI   PD
  20%  20%   15%  35%  20%  12%   12%  12%   30%  10%  10%
-----------------------------------------------------------
Pri stavbah splošnega družbenega pomena (DI, DS, DZ, DK, DU, DV) ter pri stavbah za posebne namene (SS) se delež zelenih površin določi s projektom zunanje ureditve gradbene parcele v skladu s standardi in normativi, ki urejajo posamezno področje.
V naseljih je potrebno ohraniti čim več obstoječe vegetacije, nove zasaditve pa naj upoštevajo avtohtone drevesne in grmovne vrste.
Površine za otroška igrišča in ozelenjena parkirišča niso del zelenih površin.
(3.2) Oblikovanje okolice objektov
– Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Kot prizidki na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
– Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj se uporabljajo žive meje, žične ali lesene ograje. V stanovanjskih območjih višina ograje ne sme presegati 1,20 m, kar ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne ograje. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna. Masivne, razen protihrupne ograje niso dovoljene. Ograjevanje zemljišč izven naselij ni dovoljeno razen v primeru fizičnega varovanja.
– Oporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno izoblikovati po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zatraviti.
– Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Na objektih in na območjih stavbne dediščine reklame niso dovoljene. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno površino.
– Montažni začasni objekti morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi, locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. Stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v območjih strnjenih naselij.
V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
Za preselitev kmetij na rob naselja ali na kmetijske površine je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat, z vsemi potrebnimi objekti, pomožnimi objekti, ureditvijo dvorišča, dovozov in dostopov.
(3.3) Oblikovanje drugih prostorskih ureditev
– Ureditve vodotokov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Kjer razmere dopuščajo, je potrebno ohranjati naraven potek vodotoka (meandri). Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno ohranjati v čim večji meri.
– Pri urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih agromelioracijah, je potrebno ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Prav tako je treba ohranjati gozdni rob, ga na novo zasaditi ali okrepiti. Pri melioracijah in hidromelioracijah je potrebno ohranjati naravne značilnosti prostora. Kjer razmere to dopuščajo, je potrebno ohraniti prvotni potek vodotoka in vegetacijo ob njem ali jo ponovno zasaditi. Z urejanjem pašnikov ter gradnjo gozdnih in dostopnih cest se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtok visokih voda.
3.3 Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in parcelacije zemljišč
17. člen
(1) GRADBENE PARCELE
Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
Pri določitvi gradbenih parcel je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovozi in dostopi, parkirna mesta, utrjene površine in zelene površine);
– dovoljen faktor zazidanosti (FZ) oziroma izrabe gradbene parcele (FI), minimalne odmike od posestnih meja in predpisan delež zelenih površin;
– zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev in intervencijske poti.
Za kmetije in kmetijske objekte (SK, KP) se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju velikosti in usmeritve kmetije, potrebe po modernizaciji (nestanovanjske kmetijske stavbe, pomožni kmetijski objekti in stanovanjske stavbe kmetij), lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora ter ob upoštevanju vseh sanitarnih in požarnih predpisov.
Pri stavbah za posebne namene (SS), stavbah splošnega družbenega pomena (D), stavbah v mešanih (M) in proizvodnih (P) območjih se velikost gradbenih parcel določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja.
Obstoječim stavbam se gradbena parcela določa na podlagi dejanske rabe zemljišč (zazidanih površin stavb, ustreznega deleža zelenih površin, pripadajočih manipulativnih površin ter površin za mirujoči promet) tako, da je omogočena raba vseh stavb in da se ohrani funkcija vseh javnih površin.
(2) PARCELACIJA ZEMLJIŠČ
Parcelacija se, v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, izvede na podlagi akta državnega organa ali organa lokalne skupnosti.
Kriteriji za parcelacijo minimalnih gradbenih parcel so za: 
– prostostoječe enostanovanjske stavbe            min. 350 m2,
– prostostoječe dvostanovanjske stavbe            min. 400 m2,
– dvostanovanjske stavbe – dvojček                min. 500 m2,
– stanovanjske vile                               min. 600 m2,
– prostostoječe atrijske stavbe                   min. 400 m2,
– enostanovanjske stavbe v nizu za vsako enoto    min. 200 m2.
Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je možna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več gradbenih parcel primernih za gradnjo ter, da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka je delitev parcel možna zaradi izgradnje javne infrastrukture.
3.4 Merila in pogoji za prometno urejanje
18. člen
(1) CESTE IN DRUGE PROMETNE POVRŠINE
Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo v varovalnih pasovih cest in rezervatih namenjenih za promet, kar pa ne velja za kolesarske in sprehajalne poti.
Prometne površine je, glede na namen, potrebno obdelati oziroma tlakovati različno.
(1.1) Prometne površine
– Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.
– Minimalna širina občinskih cest – ulic je 4 m.
– Slepe ceste praviloma niso dovoljene. Izjemoma pa je slepa cesta možna, v kolikor ima na zaključku ceste urejeno ustezno obračališče.
– Hkrati z gradnjo, rekonstrukcijo ali vzdrževalnimi deli na cesti je potrebno naenkrat izvesti kompleksno prenovo komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav.
– Ob obstoječem cestnem telesu je potrebno zagotoviti od 1 m do 2 m širok pas cestnega sveta z omejeno lastninsko pravico. Cestni svet je namenjen gradnji gospodarske javne infrastrukture.
– Ob regionalnih, lokalnih ter zbirnih mestnih in krajevnih cestah je v naseljih potrebno izvesti hodnike za pešce, ki morajo biti opremljeni z javno razsvetljavo.
– Hodniki za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov in imeti ob prehodih za pešce poglobljene robnike, da ni oviran prehod funkcionalno oviranim osebam.
– Ob regionalnih, lokalnih ter zbirnih mestnih in krajevnih cestah naj se izvedejo kolesarske steze oziroma poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč se naj kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles.
– Ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča in počivališča.
– Postavljanje objektov in naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je v varovalnem pasu ob državnih in lokalnih cestah zunaj naselij prepovedano.
(1.2) Dovozi in priključki
– Vsak objekt na zaključeni gradbeni parceli mora imeti zagotovljen, urejen in varen dovozni priključek na javno cesto.
– Priključki posameznih objektov in dovozne ceste morajo biti praviloma vezani na občinsko cesto in z njo na državno cesto. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov skupno.
– Novi priključki na javno cesto morajo biti praviloma locirani na nasprotni strani že obstoječih priključkov.
– Iz javnih cest morajo biti omogočeni nemoteni dovozi do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
– Do vsakega objekta je potrebno zagotoviti dovoz za intervencijska vozila.
– Meteorne in odpadne vode iz objektov, parcel in zunanje ureditve ne smejo pritekati na javno pot in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
(1.3) Parkirne površine
– Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti vseh stavb je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
– Parkirne in manipulativne površine morajo biti z ustreznimi odmiki, ki so glede na kategorijo ceste različni, fizično ločeni od cestnega sveta.
– Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
Pri izračunu parkirnih mest je potrebno upoštevati, glede na namembnost oziroma dejavnost, naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM): 
– enostanovanjske stavbe          2 PM,
– dvostanovanjske stavbe          4 PM,
– dvojček                         4 PM,
– večstanovanjske stavbe          1,5 PM / stanovanje + 1 PM / 10 stanov.
                                  za obiskovalce,
– domovi za ostarele              1 PM / 5 postelj,
– vrtci, šole                     2 PM / oddelek + 1 PM / 2 zaposlena,
– športna igrišča                 1 PM / 250 m2površine igrišč,
– zdravstveni domovi              1 PM / 2 zaposlena + 1 PM na 30 m2
                                  koristne površine,
– bolnišnice                      1 PM / 2 zaposlena + 1 PM na 5 postelj,
– prireditveni prostori           1 PM / 5 sedežev,
– cerkve                          1 PM / 20 sedežev,
– trgovine                        1 PM / 30 m2 koristne prodajne površine
                                  oziroma min. 2 PM,
                                  + 1 PM / 2 zaposlena,
– gostilne                        1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2 zaposlena,
– gostilne s prenočišči           1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 sedežev,
– obrtni in industrijski obrati   1 PM / 50 m2 neto površine + 1 PM / 2
                                  zaposlena,
– skladišča                       1 PM / 100 m2 neto površine ali 1 PM
                                  / 2 zaposlena,
– poslovni prostori               1 PM / 30 m2 neto površine,
s strankami
– poslovni prostori               1 PM / 2 zaposlena,
brez strank
– pokopališča                     1 PM / 30 grobov.
– Pri določanju parkrinih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je potrebno zagotoviti 5% parkirnih mest rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički. V primeru, da je parkirnih mest manj kot 20, je potrebno zagotoviti 1 PM za vozila oseb z invalidskimi vozički.
– Pri določanju parkirnih mest večstanovanjskih objektov (SV) je potrebno zagotoviti na vsako deseto stanovanje 1 PM za vozila oseb z invalidskimi vozički.
– Dovoljene so izgradnje (večetažnih) podnivojskih površin za mirujoči promet.
– Na gradbenih parcelah je dovoljena gradnja manjkajočih parkirnih mest k obstoječim stavbam, ob upoštevanju minimalnega deleža zelenih površin.
Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je možno v bližini parkiranje na javnih parkiriščih s soglasjem pristojnega upravljalca in ob upoštevanju potreb po istočasnem parkiranju.
V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(1.4) Varovalni pasovi cest
– Zaradi preprečitve škodljivih vplivov gradenj in prostorskih ureditev v prostor ob cesti, na cesto in promet na njej, je ob javnih cestah določen varovalni pas v katerem je raba prostora omejena.
– Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok:
– pri avtocestah 40 m,
– pri hitrih cestah 35 m,
– pri glavnih cestah 25 m,
– pri regionalnih cestah 15 m,
– pri državnih kolesarskih poteh 5 m.
– Varovalni pas občinske ceste je širok:
– pri glavni mestni cesti 12 m,
– pri zbirni mestnih in krajevnih cestah 10 m,
– pri mestnih ali krajevnih cestah 8 m,
– pri lokalnih cestah 8m,
– pri javnih poteh 6 m,
– pri javnih poteh za kolesarje 3 m.
– Državne ceste so določene z uredbo o kategorizaciji državnih cest, občinske ceste pa z odlokom.
– Za vsako gradnjo in prostorsko ureditev je potrebno v varovalnem pasu ceste pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega državnega oziroma občinskega organa.
(1.5) Rezervati prometnic
Planiranim prometnicam in obstoječim prometnicam, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je določen rezervat ceste.
V rezervatih cest prostorske ureditve in gradnje niso dovoljene. Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena le vzdrževalna dela ter eventuelna prečkanja omrežij energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
Rezervati posameznih cest so: 
– državne ceste (glavne in regionalne)    40 m,
– glavne mestne ceste (LG)                40 m,
– lokalne ceste (LC)                      30 m,
– zbirne mestne in krajevne ceste (LZ)    30 m,
– mestne in krajevne ceste (LK)           20 m.
(2) ŽELEZNIŠKI PROMET
Preko območja PUP Kranj poteka glavna železniška proga I. reda Ljubljana – Jesenice. Določen je 200 m varovalni pas na obeh straneh proge, računan od osi skrajnih tirov.
V skladu s prostorskimi sestavinami dologoročnega in srednjeročnega plana RS je predvidena izgradnja 2. tira ter modernizacija proge za hitrost do 160 km/h, zato je za vse posege v 200-m varovalnem pasu železniške proge Ljubljana – Jesenice potrebno upoštevati minimalne dovoljene odmike od osi skrajnega tira. Vsa križanja cest z železniško progo je potrebno izvesti izvennivojsko, v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) ZRAČNI PROMET
Del območja PUP Kranj se nahaja v vplivnem območju omejene in nadzorovane rabe prostora javnega letališča Ljubljana.
V obravnavanem območju se za ovire za zračni promet štejejo:
– v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča – objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov ter se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča,
– objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, in ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višje od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
Za gradnje in prostorske ureditve, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
3.5 Merila in pogoji za komunalno urejanje
19. člen
Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljalcev posameznih infrastruktur.
Infrastrukturni vodi praviloma potekajo v cestnem svetu in morajo biti med seboj usklajeni.
Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki in podobno, morajo biti po možnosti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
Pred začetkom zemeljskih del oziroma pred postavitvijo telekomunikacijskih naprav na objektih ali območjih s kulturno dediščino, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine; na arheoloških lokacijah pa ga tudi obvestiti o začetku izkopa, da bo lahko izvajal arheološki nadzor.
Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, oskrbo z vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda. Gradnja novih objektov naj bo zasnovana tako, da bo omogočala racionalno oskrbo s komunalnimi vodi.
V novonačrtovanih območjih predvidenih za gradnjo, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna šele po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma sočasno.
(1) ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH TER PADAVINSKIH VODA
20. člen
Objekti, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda, se delijo na objekte z značajem javne meteorne in komunalne kanalizacije, za katere skrbi upravljalec, ter objekte, ki nimajo javnega značaja in so v lasti uporabnikov (interna meteorna in komunalna kanalizacija).
Za posamezna naselja ali zaključene celote naselja se načrtuje gradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu s končnimi dispozicijami.
Komunalno kanalizacijo se vodi na lokalne čistilne naprave oziroma na centralno čistilno napravo.
V javno kanalizacijo se mora odvajati komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalno odpadne vode, preračunana na 1m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE (to je 50 m na PE oziroma prebivalca), odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje. Priključitev na obstoječo javno kanalizacijo je dovoljena le v revizijskem jašku javne kanalizacije.
Padavinske vode se preko meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice ali vodotoke v skladu z veljavnimi predpisi.
Padavinske vode s cest se spelje preko cestnih požiralnikov in lovilcev olj v ponikovalnice ali vodotoke po najbližji možni poti. Padavinske vode s streh objektov se, preko peskolovov, padavinske vode iz utrjenih površin (parkirišč) pa preko lovilcev olj in peskolovov, spelje v ponikovalnice ali vodotoke.
Na območjih, kjer sistem javne komunalne kanalizacije še ni zgrajen, se komunalne in tehnološke vode iz objektov in naprav vodijo v vodotesne več prekatne greznice primernih dimenzij brez iztoka, ki jih mora redno čistiti pooblaščeni upravljalec. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se objekti obvezno priključijo na kanalizacijo mimo greznic, ki jih je potrebno izprazniti in dezinficirati.
Prepovedano je spuščati odpadne vode iz greznic na javne ali zasebne površine, potoke ali druge površinske vode ali v podzemlje.
Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi, je možno priključiti na javno kanalizacijo, kolikor so predhodno očiščene do mere, kot jo določa veljavna zakonodaja.
Gnojišča in gnojne jame morajo biti načrtovane v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic.
V varstvenih pasovih vodnih virov je način odvajanja odpadnih in padavisnkih voda določen s posameznimi akti o zavarovanju.
(2) OSKRBA S PITNO VODO
21. člen
Javni vodovodni sistem je sistem, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo najmanj petim gospodinjstvom, stavbam v javni rabi ali proizvodnim stavbam.
Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse stavbe obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca. Kjer je vodovodno omrežje samo delno zgrajeno, je pred gradnjo stavb ali sočasno, potrebno zgraditi javno vodovodno omrežje.
Nova vodovodna omrežja je praviloma potrebno zgraditi v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
V rezervatih obstoječih in predvidenih vodovodnih koridorjev ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, razen ob soglasju upravljavca.
Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zaprte sisteme.
Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo oziroma v območjih, ki ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ.
V območjih varstvenih pasov vodnih zajetij se morajo gradnje in prostorske ureditve izvajati v skladu z določili (1.2.4) točke iz 10. člena tega odloka.
(3) OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
22. člen
Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Objekte je potrebno priključiti na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije.
Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati elektroenergetske koridorje, ki znašajo: 
– za napetostni nivo kablovoda 20 kV:          8 m (2×4 m od osi kablovoda),
– za napetostni nivo daljnovoda 10, 20 kV:     20 m (2×10 m od osi daljnovoda (DV)),
– za napetostni nivo daljnovoda 35 kV:         30 m (2×15 m od osi DV),
– za napetostni nivo daljnovoda 110 kV:        30 m (2×15 m od osi DV),
– za napetostni nivo daljnovoda 220 kV:        40 m (2×20 m od osi DV),
– za napetostni nivo daljnovoda 440 kV:        50 m (2×25 m od osi DV).
Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov in kablovodov je potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljavca.
V območju urejanja s tem PUP se nahajajo sledeči visokonapetostni daljnovodi:
– DV 2×110 kV Kleče – Okroglo I in Škofja Loka – Okroglo,
– DV 2×110 kV Kleče – (HE Medvode – He Mavčiče) – Okroglo II in Kleče (HE Medvode – HE Mavčiče) – Labore: Labore – Okroglo in
– DV 2×400 kV Beričevo – Okroglo.
Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb namenjenih za stalno oziroma občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elekromagnetnega polja, ki so določene v Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
Nizko in srednje napetostno omrežje je v naseljih potrebno zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi.
Na območjih, ki so predvidena za gradnjo novih objektov, in na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno izvesti ojačitve obstoječega omrežja oziroma zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje in trase za priključne srednjenapetostne vode. Nove transformatorske postaje naj bodo oblikovane in postavljene tako, da čim manj vplivajo na vidne kvalitete prostora.
Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno naselje oziroma del naselja. Dostopne ceste in hodniki za pešce z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne ulice in ceste pa z enotno visokimi kandelabri tipske oblike.
Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve značilne za določeno okolje. V mestnem jedru in vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu. Če pa kvalitetne rešitve za določeno območje ne obstajajo, je potrebno v prostor umestiti takšne svetilke, ki bodo skladne z okoljem in bodo zanj predstavljale kvalitetno rešitev.
(4) OSKRBA S PLINOM
23. člen
Pri prostorskih ureditvah in gradnji objektov je potrebno upoštevati stanje in zasnovo plinovodnega omrežja, ki izhaja iz usmeritev dolgoročnega plana občine. V nadzorovanih oziroma varstvenih pasovih plinovodov je potrebno upoštevati zakonsko določene omejitve.
Za vse gradbene posege in ureditve, ki se nahajajo v nadzorovanih in varstvenih pasovih plinovodov je potrebno pridobiti soglasje od upravljavca plinovodnega omrežja.
Nadzorovani pas za plinovode z delovnim tlakom nad 16 barov je 100 m na vsako stran osi plinovoda. Varstveni pas za plinovode za delovnim tlakom manjšim od 16 barov in večjim od 5 barov je 5 m na vsako stran osi plinovoda, za plinovode z delovnim tlakom manjšim od 5 barov je 2 m na vsako stran osi plinovoda.
V 2 × 5 m pasu vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenega upravljalca.
Za visokotlačne plinovode je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02), za srednjetlačne plinovode pa Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02).
Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje je možna pod pogoji, ki jih določi pooblaščeni upravljavec plinovoda.
(5) TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE IN SISTEM ZVEZ
24. člen
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega (v nadaljnem besedilu TK) omrežja morajo biti v naseljih zgrajeni v podzemni oziroma kabelski izvedbi.
Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste (zaščitne cevi).
Pri določanju lege stavb od TK omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe. Za vključitev objektov na TK omrežje je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
Priključitev na TK omrežje se izvede na osnovi projektno tehnične dokumentacije, ki mora upoštevati obstoječo infrastrukturo ter določiti ustrezne odmike od nje.
Investitorji objektov so dolžni za zgraditev TK omrežja izdati soglasje za prekop prizadetih parcel in podpisati pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice na tangiranih parcelah.
Izgradnja omrežja mobilne telefonije mora biti usklajena s koncesijsko pogodbo posameznega operaterja in z veljavnimi mednarodnimi standardi s področja mobilne telefonije.
Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;
– v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);
– če je le mogoče, je treba objekte in naprave mobilne telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča;
– na zavarovana območja narave (razen ožjih zavarovanih območij narave, kjer se objekte in naprave mobilne telefonije ne postavlja), na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;
– v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten).
Kabelsko razdelilni sistem
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala je dopustno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje (v nadaljevanju CaTV) in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
– Trasa omrežja CaTV mora praviloma potekati po isti trasi kot poteka telefonsko omrežje.
– Predvideni kablovodi morajo biti vkopani in praviloma v zaščitnih ceveh.
– Upoštevati je potrebno predpisane vertikalne in horizontalne odmike kabla CaTV od ostalih komunalnih vodov.
(6) RAVNANJE IN ODLAGANJE ODPADKOV
25. člen
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo.
Za ločeno zbiranje odpadkov se, v skladu z občinskimi predpisi, v posameznih območjih, na primerno dostopnih mestih, locira ekološke otoke.
Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.
Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi.
Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov oziroma se jih ustrezno predela. Deponiranje gradbenih odpadkov naj se zagotavlja povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih surovin. Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala v 15 m obvodni pas na brežine, v pretočne profile vodotokov, na kmetijska in gozdna zemljišča ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno.
3.6 Merila in pogoji za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti
26. člen
Naravovarstvene smernice
Za prostorske ureditve in gradnje v območjih naravnih vrednot je, v skladu s predpisi o ohranjanju narave, predhodno potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojnega organa.
V območju PUP Kranj se varujejo naravne vrednote in biotska raznovrstnost z upoštevanjem naslednjih varstvenih usmeritev:
– ob vodotokih je potrebno ohranjajati poplavne in retenzijske površine ter obvodni pas vegetacije;
– poselitve in posegov se ne usmerja v varstvene pasove vodotokov. Vodotok Sava ima varstveni pas v širini obrečnega gozda oziroma obrečne vegetacije, vendar ne več kot 40 m od zgornjega roba brežine oziroma kanjona. Vodotoki Kokra, Kokrica, Rupovščica, Suha in Žabnica imajo varstvene pasove v širini 10 m, ostali vodotoki in opuščene struge pa 4 m. V varstvenem pasu se lahko gradijo varovalne ograje na način, da se ne prekinja prehod vzdolž pasu;
– male HE in druge vodosilne naprave se lahko gradijo na mestih obstoječih ali nekdanjih vodosilnih naprav po predhodni določitvi ekološko sprejemljivega pretoka. Na naravno ohranjenih vodotokih, ki so po naravovarstveni kategorizaciji razvrščeni v I. in II. razred naj se male HE ne gradijo;
– vodnogospodarski objekti in obrežna zavarovanja naj se gradijo le ob najnujnejših primerih, sonaravno, z naravnimi materiali, ob čim manjšem poseganju v obvodno vegetacijo in na način, ki ohranja dinamiko vodotoka. Ohranja naj se vzdolžna razgibanost vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd.;
– naplavine se lahko odvzemajo le v obsegu, ki ne spreminja naravne dinamike vodotoka, brez večjih posegov v njegove brežine in v času izven gnezditvene sezone ptic;
– na območjih botaničnih naravnih vrednot naj se ohranja obstoječa raba, kultura in ekološki pogoji, ki omogočajo obstoj naravne vrednote;
– ohranjajo naj se ogroženi habitati (predvsem mokrišča, suha ekstenzivna travišča, visokodebelni sadovnjaki, naravni vodotoki, poplavni gozdovi) in ogrožene živalske ter rastlinske vrste;
– gozdne ceste naj se ne trasirajo preko naravnih vrednot in območij pomembnih z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti;
– agromelioracije naj se izvajajo tako, da bistveno ne spreminjajo reliefa oziroma ne posegajo v geomorfološke posebnosti (grbinasti travniki, ostanki ledeniškega delovanja ipd.). Hidromelioracij naj se ne izvaja;
– drevesa, ki so spoznana za naravne vrednote se ohranja in sanira na podlagi strokovnega mnenja pristojnega zavoda območne enote Kranj;
– na območjih strnjene poselitve naj se ohranjajo zelene površine, drevesa, skupine dreves, stoječe in tekoče vode ter drugi življenjski prostori.
Na območju PUP Kranj se nahaja večje število naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena in sicer: 
+-------+------+----------------+-------------------------+--------+-------+
|EVID_št|END_št|                |SPECIFIČNE VARSTVENE     |        |       |
|ARSO   |ZRSVN |IME_NV          |USMERITVE SO:            |ZVRST   |POMEN  |
+-------+------+----------------+-------------------------+--------+-------+
|13     |191   |Bobovek –       |Velja varstveni režim po |geol,   |Državni|
|       |      |glinokopna      |odloku, v usklajevanju je|zool    |       |
|       |      |jezera          |novelacija odloka.       |        |       |
+-------+------+----------------+-------------------------+--------+-------+
|1245   |158   |Kokra – tesen v |Ohranja se naravne       |geomorf,|Državni|
|       |      |Kranju          |elemente kanjona,        |geol    |       |
|       |      |                |vegetacija njegov zgornji|        |       |
|       |      |                |rob. Sprehajalnih poti je|        |       |
|       |      |                |dovolj in so urejene.    |        |       |
|       |      |                |Vodnogospodarski posegi  |        |       |
|       |      |                |so dovoljeni v           |        |       |
|       |      |                |najnujnejših primerih    |        |       |
|       |      |                |varovanja mostov ali     |        |       |
|       |      |                |drugih objektov.         |        |       |
+-------+------+----------------+-------------------------+--------+-------+
|2762   |581   |Sava – od       |Ohranja se naravna       |hidr,   |Državni|
|       |      |sotočja         |struktura in dinamika    |geomorf,|       |
|       |      |Bohinjke in     |reke, njene poplavne     |zool.   |       |
|       |      |Dolinke         |površine, naravne brežine|        |       |
|       |      |dolvodno        |in obvodni zeleni pas.   |        |       |
|       |      |                |Vodnogospodarski ukrepi  |        |       |
|       |      |                |se izvajajo v nujnih     |        |       |
|       |      |                |primerih, sonaravno.     |        |       |
|       |      |                |Odvzem plavin je možen v |        |       |
|       |      |                |jesenskem času in        |        |       |
|       |      |                |količini, ki zagotavlja  |        |       |
|       |      |                |nastajanje novih prodišč,|        |       |
|       |      |                |v kolikor je nujen v     |        |       |
|       |      |                |primeru ogroženosti      |        |       |
|       |      |                |objektov.                |        |       |
+-------+------+----------------+-------------------------+--------+-------+
|4996   |450   |Stražišče –     |Zahodno od poti-ceste se |drev    |Lokalni|
|       |      |hrast           |v skupino dreves ne      |        |       |
|       |      |                |posega.                  |        |       |
+-------+------+----------------+-------------------------+--------+-------+
|5097   |208   |Kranj – sekvoja |Sekovoja se priveže k    |drev    |Lokalni|
|       |      |                |stavbi, zelenica se pod  |        |       |
|       |      |                |krošnjo se ogradi.       |        |       |
+-------+------+----------------+-------------------------+--------+-------+
|5113   |452   |Labore – lipa   |Lipa se ohrani, pot pod  |drev    |Lokalni|
|       |      |                |lipo se lahko uredi z    |        |       |
|       |      |                |navozom peska v debelini |        |       |
|       |      |                |največ 10 cm.            |        |       |
+-------+------+----------------+-------------------------+--------+-------+
|5234   |446   |Stražišče –     |Zahodno od poti-ceste se |drev    |Lokalni|
|       |      |bukev           |v skupino dreves ne      |        |       |
|       |      |                |posega.                  |        |       |
+-------+------+----------------+-------------------------+--------+-------+
|5256   |1114  |Drulovka –      |Divji kostanj se ohrani z|drev    |Lokalni|
|       |      |divji kostanj   |dovolj rastnega prostora.|        |       |
+-------+------+----------------+-------------------------+--------+-------+
|5279   |447   |Stražišče –     |Zahodno od poti-ceste se |drev    |Lokalni|
|       |      |lipa            |v skupino dreves ne      |        |       |
|       |      |                |posega.                  |        |       |
+-------+------+----------------+-------------------------+--------+-------+
|5293   |1069  |Jelenov klanec  |Ohranja se naravo stanje |geomorf |Lokalni|
|       |      |– konglomeratna |terase. Možno je čiščenje|        |       |
|       |      |terasa          |vegetacije.              |        |       |
+-------+------+----------------+-------------------------+--------+-------+
|5360   |682   |Brezno na       |Ohranja se naravno stanje|geomorfp|Lokalni|
|       |      |Šmarjetni gori  |jame in vhoda.           |        |       |
+-------+------+----------------+-------------------------+--------+-------+
|5379   |1111  |Huje v Kranju – |Gozd se ohranja, v njem  |ekos    |Lokalni|
|       |      |gabrovo –       |niso možne:gradnje,      |        |       |
|       |      |hrastov gozd    |deponije, nove poti.     |        |       |
+-------+------+----------------+-------------------------+--------+-------+
|5391   |1099  |Rupovščica      |Ohranja se naravna       |hidr,   |Lokalni|
|       |      |(Kokrica,       |struktura in dinamika    |geomorf |       |
|       |      |Parovnica)      |reke, njene poplavne     |        |       |
|       |      |                |površine, naravne brežine|        |       |
|       |      |                |in obvodni zeleni pas.   |        |       |
+-------+------+----------------+-------------------------+--------+-------+
Na območju PUP Kranj so od naštetih naravnih vrednot z odlokom zavarovana naslednja območja narave: 
--------------------------------------------------------------------
Številka  Ime NV                  Kraj      Varstveni režim   Varstveni
NV Kranj                                    za                status 
--------------------------------------------------------------------
1245      Kokra – tesen v Kranju  Kranj     hidrološke NV     NS       
                                                                       
13        Bobovek – glinokopna    Bobovek   določen v odloku  NS – ORI 
          jezera                                                       
5097      Sekvoja v Kranju        Kranj     dendrološke NV    NS      
--------------------------------------------------------------------
3.7 Merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine
27. člen
Kulturna dediščina z varstvenimi režimi za posamezne vrste dediščine je opredeljena v strokovnih podlagah za varstvo kulturne dediščine v Mestni občini Kranj, ki jih je v septembru 2001 izdelal takratni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju.
Vse registrirane enote kulturne dediščine so razvidne iz grafičnega dela PUP.
(1) Območja kompleksnega varstva
V ureditveno območje Kranja sega območje kompleksnega varstva kulturne dediščine Bitnje.
Območje obsega vasi Žabnica, Spodnje, Srednje in Zgornje Bitenje, s pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči v obliki prog, ki potekajo od potoka Žabnice do regionalne ceste Kranj – Ljubljana.
Območja kompleksnega varstva so sorazmerno velike enote človekovega okolja v odprtem prostoru, ki vsebujejo eno ali več ožjih območij z medsebojno prostorsko in vsebinsko povezano kulturno dediščino in širše vmesno območje s posameznimi vrednimi kulturnimi prvinami, ki ožjim območjem zagotavljajo prostorsko integriteto in jih bogatijo s prisotnimi kulturnimi vrednotami. Stavbna dediščina in kulturna krajina v vmesnem prostoru morata biti pretežno ohranjeni.
(2) Kulturna dediščina državnega pomena: 
#5144     Kranj – Arheološko območje Pungart,
#9369     Kranj – Arheološko območje Šmarjetna gora,
#275      Kranj – Cerkev sv. Kancijana,
#276      Kranj – Grad Khislstein,
#279      Kranj – hiša Glavni trg 18,
#278      Kranj – hiša Tavčarjeva 35,
#5117     Kranj – Hiša Tomšičeva 32,
#2825     Kranj – Kapela sv. Petra,
#912      Kranj – Mestna hiša Glavni trg 4,
#274      Kranj – Mestno Jedro,
#280      Kranj – Prešerno Gaj,
#277      Kranj – Prešernova hiša,
#281      Kranj – Sitarska hiša Benedikova 7 (nov naslov Jernejeva 8),
#5131     Kranj – Srednjeveško mestno obzidje,
#9201     Kranj – Šempetrska graščina,
#14258    Kranj – Gospodarsko poslopje Šempeterske graščine,
#5093     Kranj – Župnišče Tavčarjeva 43,
#2712     Spodnje Bitnje – Cerkev sv. Nikolaja,
40688     Kranj – arheološko območje Karnija,
490882    Zgornje Bitnje – Izjemna krajina,
#9347     Spodnje Bitnje – Ostanki cerkve sv. Vida,
#1579     Kranj – Palača občine Kranj.
(3) Vplivna območja kulturne dediščine: 
#15118    Kranj – Cerkev Sv. Marjete na Šmarjetni gori,
#1925     Kranj – Cerkev Sv. Martina v Stražišču,
400710    Kranj – Dvorec Prevola in #1921 Cerkve Sv. Marije Magdalene na Rupi,
470538    Kranj – Cerkev Sv. Ožbolta v Čirčah,
470537    Kokrica – Cerkev Sv. Lovrenca,
#9210     Kranj – šempeterska graščina,
480598    Kranj – vrt ob šempeterski graščini,
#2825     Kranj – kapela sv. Petra,
#9369     Kranj – Arheološko območje Šmarjetna gora,
#5544     Kranj – Gomile v Torklji,
#5543     Kranj – Arheološko gradišče na Šmarjetni gori,
#5545     Kranj – Ruševine gradu Wartenberg na Šmarjetni gori,
#12624    Kranj – Prazgodovinsko grobišče okoli stare šole v Stražišču,
#14281    Kranj – Osnovna šola Lucijana Seljaka,
400644    Kranj – Doprsje Janeza Bleiweisa,
400717    Kranj – Tekstilna šola,
400716    Kranj – Osnovna šola France Prešeren,
#1924     Kranj – Cerkev Marijinega vnebovzetja na Primskovem,
400742    Kranj – Spomenik padlim športnikom in telovadcem v športnem parku.
Prostorsko se varujejo tudi vse enote kulturne dediščine lokalnega pomena iz strokovnih podlag varstva kulturne dediščine ter vse kapelice, znamenja in kozolci v krajini, čeprav območja niso posebej zarisana.
V vplivnih območjih kulturne dediščine se prostorski razvoj usmerja na način, ki omogoča ohranjanje že prepoznanih prostorskih kvalitet in razmerij ter sanacijo degradiranih površin. Nova poselitev naj bo prostorsko in strukturno podrejena obstoječemu poselitvenemu vzorcu.
V vplivnih območjih dediščine in območju kompleksnega varstva ni dovoljeno postavljati betonskih drogov za električno napeljavo in oglaševalskih panojev. Usmerjevalne table morajo biti izdelane po celostni podobi za celotno območje.
Usmeritve za varovanje prostorskih kvalitet na vplivnih območjih:
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante;
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo;
– ohranjati kozolce v njihovem razmerju do prostora in naselij;
– ohranjati travniške sadovnjake ob robu naselij;
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa v naselju, ob znamenjih in sredi kmetijskih površin;
– ohranjati živice;
– poleg kulturne dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine;
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto;
– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine, ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo;
– usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov;
– preprečiti spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih;
– upoštevati izjemne, tipične in kompleksne naravno kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike površinskih in podtalnih vod, vodnatost in čistost voda in vodni rob;
– na urbaniziranih površinah v čim večji meri ohranjati naravne prvine.
Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne dedičine, oziroma pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine je, v skladu s predpisi, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
3.8 Merila in pogoji za varstvo okolja
28. člen
Gradnje in prostorske ureditve so možne v vseh območjih urejanja, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja.
Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih posamezna dejavnost povzroča.
(1) DOVOLJENE DEJAVNOSTI
29. člen
V območjih z oznako (S), (M) in (P) so dovoljene dopolnilne dejavnosti v okviru namenske rabe in ob upoštevanju naslednjih pogojev:
a) v območjih z oznako (SE):
1. obseg dejavnosti do vključno 5 zaposlenih,
2. dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
3. delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.
b) v območjih z oznako (SV), (SN):
1. obseg dejavnosti omogoča do vključno 2 zaposlena na stanovanje, omejitev ne velja za pritličje javnega značaja (SV),
2. dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
3. delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.
c) v območjih (SK) in (KP) znotraj poselitvenih območij:
1. dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
2. kmetijske dejavnosti, hlev do 120 glav živine,
3. kmetijske dejavnosti, hlev od 40 do 120 glav živine na območju kulturne dediščine mora projektant arhitekturo hleva predhodno uskladiti s pristojnim zavodom za varstvo kulturne dediščine in zanj izdelati obvezno presojo vplivov na okolje,
4. delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja.
d) v območjih (MP in MD) so dopustne dejavnosti iz 2.13 in 2.15 točke 11. člena tega odloka, vendar ne smejo povzročati čezmernih vplivov na okolje.
e) v območjih (PI in PD) so dopustne dejavnosti iz 2.17 in 2.18 točke 11. člena tega odloka, vendar ne smejo povzročati čezmernih vplivov na okolje.
(2) VARSTVO ZRAKA
30. člen
Za varstvo zraka je potrebno:
– pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije,
– nove stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije (plin, bio masa...),
– zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije stavb,
– obvezno je priključiti vse večje porabnike na zgrajeno plinovodno omrežje,
– urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka,
– postopno preiti na način ogrevanja obstoječih stavb z ekološko sprejemljivimi gorivi.
(3) VARSTVO PRED HRUPOM
31. člen
Na območju PUP Kranj se v skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju v poselitvenih območjih določa III. stopnja varstva pred hrupom, razen za:
– območja (SE) s čisto stanovanjsko namembnostjo, z majhno hrupno obremenitvijo, za katere se določa II. stopnja varstva pred hrupom so: Šg – S2, Šg – S3, Šg – S4, Šg – S7, Šg – S8, Šg – S9, Šg – S10, Šg – S11, Šg – S12, Šg – S13, Dr – S1, Či – S5.
– območja namenjena bolnišnicam, kjer se določa I. stopnja varstva pred hrupom,
– območja pokopališč (ZK), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom; ravni hrupa lahko izjemoma presegajo mejne vrednosti določene za II. stopnjo varovanja pred hrupom v primeru, ko je pokopališče locirano v bližini cerkva zaradi zvonov in kadar je pokopališče locirano ob prometni cesti. V primeru urejanja obstoječih in novih pokopališč ob prometnih cestah je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo pred hrupom,
– športna in rekreacijska območja namenjena zunanjim športnim igriščem (ZS) ter območja urejenih javnih zelenih površin – parkov (ZP), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom,
– območja namenjena vzgoji in izobraževanju (DI), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom,
– območja osnovnega zdravstvenega varstva (DZ), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom,
– proizvodna območja pretežno namenjena proizvodnji, skladiščem in parkiriščem, kjer se določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
Na območjih javne gospodarske infrastrukture se skladno uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom za območja državnih cest (DC), območja lokalnih cest (LC), območja železniških prog (IŽ), območja železniških postaj (IŽp) in območja za čiščenje vode (OC). Za območja oskrbe z električno energijo in za območja oskrbe z vodo se določa III. stopnja varstva pred hrupom.
Na območju krajine se za vsa območja določa III. stopnja varstva pred hrupom razen za območja rekreacijskih gozdov lokalnega pomena (GRL), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom.
S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne določa stopnja varstva pred hrupom za območja za potrebe obrambe.
Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma drugačne (javne prireditve, javni shodi ali vsaka uporaba zvočnih ali drugih naprav), za kar je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa, ki ga izda na podlagi predhodne strokovne presoje.
Ne glede na določila prejšnjih odstavkov sodi v IV. stopnjo varstva pred hrupom območje pasu širine 25m od osi na vsako stran ceste za naslednjo prometno infrastrukturo:
– glavna železniška proga I. reda Ljubljana – Jesenice,
– avtocesta: A2 Kranj Z-Ljubljana,
– regionalne ceste:
– R1-210 Zg. Jezersko-Preddvor-Kranj-Škofja Loka – Gorenja vas-Cerkno-Želin in Škofja Loka-Jeprca,
– R1-211 Kranj (Labore)-Jeprca-Ljubljana (Šentvid),
– R2-410 Bistrica pri Tržiču-Kokrica-Kranj,
– R2-412 Naklo (Kranj Z)-Kranj-Kranj (Labore),
– R3-635 Lesce-Kamna Gorica-Lipnica-Kropa-Rudno-Češnjica
Celotna obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih o varstvu pred hrupom. Prav tako ne sme čezmernih obremenitev povzročati vir hrupa na kraju imisije.
Nove gradnje in rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom v območjih, kjer predpisane mejne ravni niso presežene, oziroma ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna.
Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali za spremembo namembnosti izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom.
Obstoječe vire čezmernega hrupa je potrebno sanirati tako, da ravni hrupa ne presegajo mejnih ravni hrupa.
V vplivnem območju avtoceste je potrebno upoštevati stopnjo obremenitve na osnovi strokovnih podlag, ki jih pri projektnih pogojih posreduje upravljalec avtoceste.
Pri novogradnjah, nadomestnih gradnjah objektov, rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih javnih cest je vse posege potrebno načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
(4) VARSTVO TAL
32. člen
Na območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati usmeritev za to pristojna strokovna služba.
(5) VARSTVO VODA TER OBVODNIH EKOSISTEMOV
33. člen
Za posege v vodovarstvena območja, vodne in obvodne ekosisteme je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo to področje.
– Na območjih zajetij in vodnih črpališč v vodovarstvenih območjih je obvezno spoštovati omejitev pri izvajanju kmetijskih in drugih gospodarskih dejavnostih. Gradnje objektov ali naprav, ki so namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, in gradnje objektov za katere je v skladu s predpisi s področja varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje ter gradnje objektov in naprav za odlaganje odpadkov, so v vodovarstvenenih območjih prepovedane.
– Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske in podzemne vode ali odvzem toplote iz površinskih in podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva okolja. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.
– Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano.
– V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.
– Prepovedano je gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlinja. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano odlaganje odpadkov.
– Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda.
3.9 Merila in pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ureditve za potrebe obrambe
34. člen
(1) VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:
– varen umik ljudi, živali in premoženja;
– potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno ločitev;
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila;
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja;
– zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja so določene v občinskem načrtu zaščite in reševanja.
(2) UREDITVE ZA POTREBE OBRAMBE
Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo v skladu z veljavnimi predpisi.
III. POSEBNE DOLOČBE
(1) POSEBNE DOLOČBE GLEDE VRSTE PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADENJ V OBMOČJIH ZA KATERA JE DOLGOROČNO NAČRTOVANA IZDELAVA LN
35. člen 
(1.1)  Kokrica Ko1 – LN Čukova jama                                    
       Območje je, z Odlokom o zavarovanju jezerc z okolico v Bobovku  
       pri Kranju, razglašeno za naravno znamenitost. Namenjeno je     
       ohranitvi redkih in ogroženih vrst ptic,                        
       znanstvenoraziskovalnemu delu, pouku in rekreaciji v narvi ter  
       naravoslovnemu turizmu.                                         
       Do sprejetja LN je v območju dovoljeno le:                      
       – vlagati ribji zarod in opravljati druga dela v skladu z       
       ribiško-gojitvenim načrtom ter izvajati športni ribolov;        
       – redno obdelovati kmetijska zemljišča;                         
       – izvajati sanitarne sečnje dreves v gozdnem prostoru in        
       – vzdrževati obstoječe stavbe.                                  
                                                                       
(1.2)  Kanjon Kokre Kk1 – LN Kanjon Kokre                              
       Do sprejetja LN so v območju dovoljena le:                      
       – vzdrževalna dela zakonito zgrajenih stavb;                    
       – odstranitve stavb, izjeme so stavbe kulturne dediščine;       
       – gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve           
       gospodarskih javnih infrastrukturnih objektov, razen prometne   
       infrastrukture.                                                 
       Ti posegi so dovoljeni pod pogojem, da ne bodo ovirali          
       kasnejšega kompleksnega urejanja območja.                       
                                                                       
(1.3)  Sava Sa2 – LN Železniška postaja                                
       Do sprejetja novega LN so poleg posegov iz 13. člena tega odloka
       dovoljene še gradnje in ureditve, ki jih določa stari zazidalni 
       načrt železniška postaja (Uradni vestnik Gorenjske, št. 24/70 in
       13/72).                                                         
                                                                       
(1.4)  Labore La1 – LN Pokopališče Bitnje                              
       Do sprejetja LN je poleg posegov iz 13. člena tega odloka       
       dopustna še gradnja nadstreška oziroma ureditev poslovilnega    
       objekta ter ureditev parkirišča.
(2) POSEBNE DOLOČBE ZA USMERITEV OBMOČIJ KOMPLEKSNIH ZAZIDAV
36. člen
Usmeritve za območja potencialnih kompleksnih zazidav oziroma prenov: 
(2.1)  Kokrica Ko – M1                                                 
       V območju je dovoljena gradnja proizvodnih stavb, stavb za      
       skladiščenje, nanje vezanih poslovno administrativnih stavb ter 
       spremljajočih objektov in naprav ter gradnje in preureditve za  
       trgovske, poslovne, obrtne in servisne dejavnosti.              
       Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Strehe stavb so  
       enokapnice oziroma dvokapnice z naklonom 6° – 20°. Kritina naj  
       bo enotna, praviloma aluminijasta v istem barvnem tonu. Možni so
       poudarki in nadstreški ob glavnih vhodih ter nadstreški nad     
       nakladalnimi rampami. Vse stavbe so lahko podkletene. Gradbene  
       parcele so lahko ograjene. Višina in izbor ograje ne sme ovirati
       preglednosti na cesti. Uporaba bodeče žice in polnih betonskih  
       ograj ob prometnicah ni dovoljena.                              
       Glavni dovoz do območja je po lokalni cesti LZ 183510 Cesta     
       Kokrškega odreda – Cesta na Rupo. Križišče ob uvozu v območje je
       potrebno rekonstruirati, tako da se izvede pas za leve          
       zavijalce. Cesta v križišče se za leve zavijalce iz smeri       
       Kokrica razširi na 9 m.                                         
       Parkirne površine morajo investitorji zgraditi v sklopu         
       gradbenih parcel. V območju je locirano tudi javno parkirišče s 
       60 parkirnimi mesti.                                            
       Notranje ceste v območju so širine 6 m. Vse prometne površine v 
       območju morajo biti asfaltirane. Določa se dvosmerni promet vseh
       notranjih komunikacij. Prometni režim območja mora biti urejen  
       tako, da omogoča odvoz odpadkov s posebnim komunalnim vozilom in
       izvajanje zimske službe.                                        
       Zunanje ureditve izhajajo iz funkcij posameznih dejavnosti.     
       Površine ob cestah in vodotoku je potrebno zasaditi z visoko    
       drevesno vegetacijo.                                            
       Predhodno, pred gradnjo novih objektov, je potrebno izvesti     
       skupno prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, za 
       kar investitor lahko pridobi predhodno gradbeno dovoljenje,     
       oziroma se mora komunalna oprema izvajati sočasno z etapo       
       gradnje.                                                        
       Usmeritve za gradnje in prostorske ureditve ter prometno in     
       komunalno opremljanje območja so razvidne iz grafičnih prilog,  
       ki so sestavni del PUP.                                         
                                                                       
(2.2)  Britof Br- M1, Br – M2 in Primskovo Pri – M5                    
       Območje Br – M1 je namenjeno stanovanjskim, trgovskim,          
       gostinskim, proizvodnim, obrtnim, storitvenim in poslovnim      
       stavbam.                                                        
       Območji Br – M2 in Pri – M5 pa sta namenjeni stanovanjskim,     
       trgovskim, gostinskim, obrtnim, storitvenim in poslovnim        
       stavbam.                                                        
       Usmeritve za gradnje in prostorske ureditve ter prometno in     
       komunalno opremljanje območja so razvidne iz grafičnih prilog,  
       ki so sestavni del PUP.                                         
                                                                       
(2.3)  Primskovo Pri – S1/2                                            
       Območje je namenjeno novim stanovanjskim stavbam (SE).          
       Usmeritve za gradnje in prostorske ureditve so razvidne iz      
       grafičnih prilog, ki so sestavni del PUP.                       
                                                                       
(2.4)  Savska dolina Sa – M5                                           
       Večnamensko območje kompleksa Aquasava je namenjeno postopni    
       transformaciji iz proizvodne dejavnosti v mešano. Predvideno je 
       sukcesivno nadomeščanje dela obstoječih objektov z novimi; delno
       se objekti prenovijo. Namembnost bo preplet proizvodne,         
       poslovne, trgovske, turistične in stanovanjske dejavnosti,      
       medsebojno ločene glede na kompatibilne sklope s cezurami       
       zelenih, parkovnih potez. Območje je razdeljeno na štiri        
       funkcionalne sklope, pri čemer je prvi (južni) namenjen pretežno
       stanovanjem, drugi poslovno-storitvenim dejavnostim ter         
       hotelskim zmogljivostim (povezava s funkcioniranjem skakalnic), 
       tretji nakupovalnemu centru s parkirišči in zadnji četrti       
       (severni) prenovi proizvodnega območja Aquasave z ohranitvijo   
       proizvodne, skladiščne in poslovne dejavnosti. Prenova prvega in
       četrtega sklopa je predvidena v I. fazi, drugega in tretjega    
       sklopa pa v II. fazi.                                           
       Zaradi postopnega uvajanja predvidenih novih dejavnosti, do     
       izvedbe posameznih faz za gradnje in prostorske ureditve veljajo
       skupna merila in pogoji za območja MP.                          
       Usmeritve za gradnje in prostorske ureditve so razvidne iz      
       grafičnih prilog, ki so sestavni del PUP.                       
                                                                       
(2.5)  Bitnje Bi – M2                                                  
       Površine namenjene dejavnosti Bauimexa in VGP Kranj (mešano     
       območje MP) obsegajo zemljišča na zahodu urbanistične zasnove   
       mesta Kranj. Konceptualno se površine dele na dvoje             
       funkcionalnih sklopov: severnega, ki je namenjeno poslovnim     
       dejavnostim in stanovanjem, ter južnega, ki je namenjeno osnovni
       dejavnosti obeh družb (poslovni in spremljajoči prostori,       
       skladišča, garaže, separacija) vključno s površino za začasno   
       shranjevanje gradbenih materialov in predelanih gradbenih       
       odpadkov. Dovoljuje se skladiščenje le ekološko nespornih       
       materialov. Posegi v prostor se izvajajo z upoštevanjem ukrepov 
       za eliminacijo vplivov vodotoka Žabnice (ustrezno nadvišanje    
       terena, regulacije in prestavitve vodotokov).                   
       Usmeritve za gradnje in prostorske ureditve so razvidne iz      
       grafičnih prilog, ki so sestavni del PUP.                       
                                                                       
(2.6)  Bitnje Bi – S5                                                  
       Območje je namenjeno novim stanovanjskim stavbam (SE).          
       Usmeritve za gradnje in prostorske ureditve so razvidne iz      
       grafičnih prilog, ki so sestavni del PUP.                       
                                                                       
(2.7)  Stražišče Sta – S16                                             
       Območje je namenjeno novim stanovanjskim stavbam (SE) in        
       stanovanjskim stavbam s kmetijskimi gospodarstvi (SK).          
       Usmeritve za gradnje in prostorske ureditve so razvidne iz      
       grafičnih prilog, ki so sestavni del PUP.                       
                                                                       
(2.8)  Kanjon Kokre Kk – Z1                                            
       Območje je namenjeno športnim igriščem in drugim objektom za    
       šport in rekreacijo na prostem.                                 
       Za vse gradnje in prostorske ureditve v tem območju je pred     
       izdelavo posebnega dela projekta za celotno območje potrebno    
       izdelati krajinsko ekološko presojo, ki mora proučiti in        
       predvideti vse posege v prostor in sanacijo razmer v tem območju
       (enako velja za enostavne objekte brez gradbenega dovoljenja).  
                                                                       
(2.9)  Planina Pl – M8                                                 
       Območje je namenjeno prepletu storitveno-obrtnih dejavnosti,    
       trgovini in stanovanjem; dopušča se možnost formiranja zgolj ene
       izmed predvidenih dejavnosti ali preplet večih dejavnosti.      
       Konkretizacija se opredeli v okviru presoje, ki se izdela pred  
       posebnim delom projekta.                                        
       V primeru stanovanjsko-poslovne dejavnosti se med Srednjo       
       biotehniško šolo in Cesto 1. maja oblikuje dvoje nizov objektov;
       prvi, vzporeden z veznim trakom šole je poudarjeno stanovanjski,
       drugi ob Cesti 1. maja pa poslovno-stanovanjski. Med njima se   
       oblikuje notranji, parkovno urejeni atrij; mirujoči promet se   
       ureja v kletnih etažah drugega niza objektov (uvoz z Ceste 1.   
       maja).                                                          
       V primeru trgovske dejavnosti se organizira dvoje sklopov;      
       osrednji objekt se umesti v centralni del območja, parkirne     
       površine obiskovalcev se enakomerno razporede med objekt in     
       Cesto 1. maja. Servisni dovoz se določa s Smledniške ceste.     
       Robni pas ob ključnih prometnicah se intenzivno hortikulturno   
       uredi. Možna je transformacija dejavnosti šole v hotelsko-      
       turistično ponudbo.                                             
       Usmeritve za gradnje in prostorske ureditve so razvidne iz      
       grafičnih prilog, ki so sestavni del PUP.
(3) POSEBNE DOLOČBE GLEDE VRSTE POSEGOV
37. člen 
(3.1)  Britof Br – S1                                                  
       Območje je namenjeno gradnji eno ali dvo stanovanjskih stavb    
       (SE). V primeru združitve dveh ali več gradbenih parcel         
       določenih z INF – Voge je dovoljena tudi gradnja stavb v nizu   
       (SN).                                                           
                                                                       
(3.2)  Planina Pl – S11                                                
       Območje Pl – S11 je bilo zgrajeno na podlagi ZN Planina II.     
       V že realiziranem območju niso dovoljeni naslednji posegi:      
       – novogradnje, razen poslovno-stanovanjske stavbe ob osrednji   
       pešaški aleji (Ulica Tuga Vidmarja) v smeri vzhod – zahod in    
       delno ob Likozarjevi cesti, niso dovoljene. Višinski gabarit    
       nove stavbe je do (K) + P +3.                                   
       – dozidave in nadzidave obstoječih večstanovanjskih stavb –     
       blokov in                                                       
       – spremembe namembnosti skupnih prostorov večstanovanjskih stavb
       v gostinske, trgovske, obrtne in storitvene dejavnosti.         
       V območju pa so dovoljene nadzidave garažnih objektov ob vzhodni
       vpadnici.                                                       
                                                                       
(3.3)  Planina Pl – S12                                                
       Območje Pl – S12 je bilo zgrajeno na podlagi ZN Planina III.    
       V že realiziranem območju niso dovoljeni naslednji posegi:      
       – novogradnje, razen pritlične trgovske stavbe ob Cesti Jaka    
       Platiše v osi osrednje pešaške aleje ter poslovno-stanovanjske  
       vogalne stavbe, ki zaključuje stanovanjski niz vstopne ulice v  
       trg Rivoli in severno lice trga v smeri vzhod – zahod; višinski 
       gabarit levega dela stavbe je (K) + P + 2, desnega pa (K) + P + 
       3, niso dovoljene. Omenjeni stavbi sta dovoljeni pod pogojem    
       zagotovitve ustreznih parkirnih površin v kletnih etažah.       
       – dozidave in nadzidave obstoječih večstanovanjskih stavb –     
       blokov in                                                       
       – spremembe namembnosti skupnih prostorov večstanovanjskih stavb
       v gostinske, trgovske, obrtne in storitvene dejavnosti.         
       V območju pa je dovoljena nadzidava garažnih objektov.          
                                                                       
(3.4)  Planina Pl – S14                                                
       Območje Pl – S14 je bilo zgrajeno na podlagi ZN Planina I.      
       V že realiziranem območju niso dovoljeni naslednji posegi:      
       – novogradnje, nadzidave in dozidave obstoječih večstanovanjskih
       stavb – blokov in                                               
       – spremembe namembnosti skupnih prostorov večstanovanjskih stavb
       v gostinske, trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti.         
       Dovoljene so rekonstrukcije stolpnic z namenom pridobitve       
       podstrešnih stanovanj (zamenjava obstoječe strešne konstrukcije 
       s streho v naklonu 30° – 35°). Dovoljena je tudi gradnja        
       paviljonskega poslovnega objekta, ob križišču ceste 1. maja in  
       Vrečkove ulice, na zemljišču p. št. 143/1 k.o. Huje ter         
       paviljonskega gostinskega lokala na zemljišču p.št. 182/1 k.o.  
       Huje.                                                           
                                                                       
(3.5)  Drulovka Dr – S1                                                
       Novogradnje stavb so dovoljene le v obsegu, ki jih je načrtoval 
       ZN Drulovka na podlagi katerega se je soseska v večini že       
       realizirala.                                                    
       Dozidava in nadzidava obstoječih stavb ni dovoljena.            
       Spremembe namembnosti objektov za potrebe obrti z večjimi       
       motnjami niso dopustne. Dopustne so spremembe namembnosti za    
       storitvene dejavnosti, ki ne povzročajo motenj v bivalnem       
       okolju, pod pogojem, da ima objekt zagotovljen dovoz in na      
       lastnem funkcionalnem zemljišču zagotovljeno predpisano število 
       parkirnih mest.                                                 
       V območju so dovoljene gradnje in postavitve pomožnih objektov  
       za lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj ter postavitve   
       spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov), pod       
       pogojem enotnega oblikovanja.                                   
                                                                       
(3.6)  Savska dolina Sa – O                                            
       Dovoljene so gradnje in prostorske ureditve objektov in naprav  
       namenjenih centralni čistilni napravi s spremljajočimi objekti  
       deponij, parkirišč, skladišč in poslovnih stavb.                
                                                                       
(3.7)  Struževo Stu – P1                                               
       V območju koridorja zahodne mestne obvoznice, do potrditve      
       izbrane trase, gradnje niso dovoljene.                          
                                                                       
(3.8)  Kanjon Kokre Kk – Z2                                            
       V območju so dopustne le postavitve vadbenih objektov namenjenih
       športu in rekreaciji na prostem, ob upoštevanju naravovarstvenih
       pogojev.                                                        
                                                                       
(3.9)  Kanjon Kokre Kk – S1                                            
       Območje je namenjeno stanovanjskim stavbam (SE). Posegi, ki so  
       dovoljeni v tej enoti, so dopustni pod pogojem, da se ohranja   
       obvodni pas ob reki Kokri in upoštevajo naravovarstveni pogoji. 
                                                                       
(3.10) Kanjon Kokre Kk – G5                                            
       Gozd ob stadionu in gozd nad kanjonom reke Kokre z obrežnim     
       zelenim pasom je potrebno ohranjati v celoti.                   
                                                                       
(3.11) Stražišče Sta – S2                                              
       Območje je namenjeno stanovanjskim stavbam grajenim v nizu (SN).
       Območje je bilo realizirano na podlagi zazidalnega načrta.      
       V območju novogradnje, dozidave in nadzidave niso dovoljene.    
                                                                       
(3.12) Stražišče Sta – S3, Sta – S4, Sta – S5, Sta – S7 in Sta – S9    
       Območja so namenjena večstanovanjskim stavbam – blokom, ki so že
       realizirana.                                                    
       V teh območjih niso dovoljene novogradnje, dozidave in          
       nadzidave.                                                      
                                                                       
(3.13) Stržišče Sta – S6                                               
       Območje je namenjeno stanovanjskim stavbam (SE).                
       Glede na pomembno lego, ob dveh glavnih prometnicah, je v       
       območju, ki je sicer namenjeno bivanju, dopustno nameniti       
       večinski del površin (nad 50%) spremljajočim dejavnostim        
       (storitvene, trgovske in gostinske dejavnosti).                 
                                                                       
(3.14) Stražišče Sta – D1                                              
       V območju se nahaja kulturna dediščina – Šempeterska graščina.  
       V območju je dovoljeno le:                                      
       – varovanje spomenika v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti,    
       – dovoljena dejavnost mora služiti potrebam varstva in po       
       potrebi konserviranju in restavriranju spomenika,               
       – kakršen koli poseg je mogoč le z dovoljenjem in pogoji, ki jih
       predpiše pristojna spomeniška služba,                           
       – prepovedane so vse novogradnje, razen za potrebe in v sklopu  
       prezentacije in revitalizacije spomenika,                       
       – prepovedano je postavljanje vseh reklamnih in drugih panojev, 
       ki bi zakrivali ali kazili poglede na spomenik, ter postavljanje
       šotorov ali drugih začasnih bivalnikov,                         
       – prepovedano je odpiranje peskokopov in spreminjanje vodotoka  
       ter njegovih brežin.                                            
                                                                       
(3.15) Šmarjetna gora Šg – D1                                          
       Območje smučarskega-skakalnega centra je namenjeno prireditvam  
       in treningom v zimskem in poletnem času.                        
       Na podlagi ureditvenega načrta »Smučarski center Gorenja Sava«  
       je bila zgrajena skakalnica z glavnim športnim objektom in      
       tribunami.                                                      
       Na podlagi konceptualnih izhodišč UN so v območju dovoljene še  
       naslednje gradnje in ureditve:                                  
       – boksi za hrambo in pripravo smuči,                            
       – RTV bloki,                                                    
       – sodniški stolp,                                               
       – rezervoar vode,                                               
       – žičnica,                                                      
       – parkirišča,                                                   
       – ter drugi spremljajoči objekti, ki služijo tej dejavnosti.    
                                                                       
(3.16) Labore La – P1                                                  
       Na regionalni cesti R1 – 211 (Kranj – Jeprca – Ljubljana) je za 
       dovoz do območij La – 2/1 (ISKRA južni del) in La – 2/2 (ISKRA  
       severni del) potrebno izvesti en nov priključek.                
                                                                       
(3.17) Zlato polje Zp – S1                                             
       Območje je namenjeno stanovanjskim stavbam – blokom.            
       V tem območju niso dovoljene nadzidave, dozidave in novogradnje,
       razen stanovanjskega bloka na severu območja ob šolskem centru. 
                                                                       
(3.18) Zlato polje Zp – KP1                                            
       Za območje ne velja določilo (2.6) točke 11. člena tega odloka. 
       Dovoljene pa so prostorske ureditve in gradnje objektov         
       namenjenih vrtnariji ter spremljajočim objektom, ki služijo tej 
       dejavnosti ter gradnje in postavitve ograj.                     
       Oblikovanje stavb naj bo prilagojeno dejavnosti.                
                                                                       
(3.19) Rupa Ru – K1                                                    
       V območju krajine (K1) niso dopustne gradnje pomožnih kmetijskih
       objektov.                                                       
                                                                       
(3.20) Kranj sever Ks – S2, Ks – S5 in Ks – S9                         
       Območja so namenjena večstanovanjskim stavbam – blokom, ki so že
       realizirana.                                                    
       V teh območjih niso dovoljene novogradnje, dozidave in          
       nadzidave.                                                      
                                                                       
(3.21) Jedro – splošno                                                 
       Za vse dejavnosti v makroceloti (Je) je potrebno mirujoči promet
       reševati na vseh vstopih v mesto z mestnimi garažami.           
       Dovoljena je tudi gradnja manjših podzemnih garaž z zeleno      
       parterno ureditvijo.                                            
                                                                       
(3.22) Jedro – Je I1                                                   
       Območje je namenjeno centralni mestni avtobusni postaji. Izraba 
       sledi prostorskim danostim, na obstoječem neustrezno urejenem   
       prostoru, med dvema načrtovanima novima krožiščema (na Koroški  
       cesti in Bleiweisovi cesti).                                    
       Z namenom ohranjanja obstoječe zelene parkovne površine severno 
       od obstoječe avtobusne postaje in hkrati zagotavljanja zadostnih
       parkirnih mest za avtobuse, je predvidena na obstoječi lokaciji 
       podnivojska mestna postaja z izvozom in uvozom s Koroške ceste. 
       Na zgornjem platoju je dovoljena postavitev paviljonskih stavb  
       spremljajočih dejavnosti z ustreznimi zelenimi, parkovnimi      
       ureditvami.                                                     
                                                                       
(3.23) Jedro Je – D5                                                   
       V območju se nahaja vodovodni stolp, ki istočasno predstavlja   
       nepremično kulturno dediščino.                                  
       V območju razen vzdrževanja obstoječega vodovodnega stopla, z   
       osemkotnim zbiralnikom vode na vrhu (zgrajen po načrtu inženirja
       I. Hraskya), niso dovoljeni nobeni posegi.                      
                                                                       
(3.24) Jedro Je – D9                                                   
       Območje je namenjeno javni upravi.                              
       Gradnje v območju trga pred občinsko avlo niso dovoljene. Prav  
       tako niso dopustne ureditve, ki bi vizualno razvrednotile       
       kvaliteto prostora.                                             
                                                                       
(3.25) Jedro Je – M1                                                   
       Območje je namenjeno stanovanjskim, trgovskim, gostinskim,      
       obrtnim, storitvenim in poslovnim stavbam.                      
       Novogradnje, prizidave in nadzidave niso dovoljene.             
       Dovoljena je le gradnja poslovno-stanovanjskega objekta na mestu
       nekdanjega Doma JLA in preureditve obstoječih stavb ter         
       spremembe namembnosti. Pri določanju višinskih gabaritov stavb, 
       nebotičnik ostaja prostorska dominanta in ni merilo za          
       določevanje vertikalnih gabaritov.                              
                                                                       
(3.26) Jedro Je – M4                                                   
       Območje je namenjeno stanovanjskim, trgovskim, gostinskim,      
       obrtnim, storitvenih in poslovnim stavbam.                      
       Pri novogradnjah je potrebno upoštevati 15 m rezervat predvidene
       vzhodne vpadnice. Vogalna stavba ob načrtovanem novem krožišču  
       se v primeru rušenja nadomesti z novo stavbo arhitekturno       
       enakega oblikovanja.                                            
                                                                       
(3.27) Jedro Je – M5                                                   
       Območje je namenjeno stanovanjskim, trgovskim, gostinskim,      
       obrtnim, storitvenim in poslovnim stavbam.                      
       Novogradnje, prizidave in nadzidave niso dovoljene.             
       Pri prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati 15 m rezervat  
       predvidene vzhodne vpadnice.                                    
                                                                       
(3.28) Jedro Je – M6                                                   
       Območje je z osnovno namensko rabo namenjeno mešanim            
       dejavnostim.                                                    
       Glede na to, da se območje nahaja neposredno ob načrtovani      
       glavni mestni vzhodni vpadnici, je območje namenjeno            
       zagotavljanju parkirišč za potrebe mesta z večetažnimi garažnimi
       objekti, le v severnem delu območja, ob Jurčičevi ulici, je     
       dovoljena gradnja ene vrste poslovno-stanovanjskih stavb.       
                                                                       
(3.29) Jedro Je – M7                                                   
       Območje je z osnovno namensko rabo namenjeno mešanim            
       dejavnostim.                                                    
       Glede na lego v prostoru se severni del območja namenja         
       večetažni garažni hiši, južni del območja pa je namenjen        
       poslovno-upravnemu središču z možnostjo vključevanja            
       stanovanjske namembnosti.                                       
                                                                       
(3.30) Jedro Je – M8                                                   
       Območje je namenjeno trgovskim, poslovnim in storitvenim        
       stavbam.                                                        
       Novogradnje, dozidave in nadzidave niso dovoljene.              
                                                                       
(3.31) Jedro Je – S5                                                   
       Območje je namenjeno večstanovanjskim stavbam – stolpičem.      
       V območju novogradnje, dozidave in nadzidave niso dovoljene.    
                                                                       
(3.32) Jedro Je – Z2                                                   
       Območje Prešernovega gaja je namenjeno javnim zelenim površinam 
       in je z odlokom razglašeno za kulturni spomenik.                
       V območju so dopustne le prostorske ureditve, ki jih določa     
       razglasitveni akt.                                              
                                                                       
(3.33) Planina Pl – S2                                                 
       Na zemljiščih parc. št. 278/4 in 262/2 k.o. Klanec je dopustna  
       gradnja individualne stanovanjske stavbe, v skladu z merili in  
       pogoji, ki veljajo za območja SE.
(4) POSEBNE DOLOČBE ZA OBLIKOVANJE OBMOČIJ
38. člen 
(4.1)  Jedro                                                           
       V območju Je – M8, v severovzhodnem delu območja Je – M9 in     
       zahodnem delu območja Je – M7 se prepisani faktor zazidanosti   
       gradbene parcele lahko poveča do 0,60, pod pogojem, da se       
       parkirne površine za načrtovane dejavnosti zagotovijo izključno 
       v kletnih etažah (garažne kleti) na gradbeni parceli.           
                                                                       
(4.2)  Jedro Je – D1                                                   
       Območje je namenjeno zdravstvu, bolnišnici in zavodski oskrbi.  
       Pri gradnjah je ob Gosposvetski ulici potrebno upoštevati       
       obstoječo gradbeno linijo, ki jo tvorita zdravstveni dom in     
       zobna ambulanta. Prizidki zdravstvenega doma ne smejo presegati 
       obstoječega višinskega gabarita.                                
                                                                       
(4.3)  Jedro Je – D2                                                   
       Območje je namenjeno vzgoji in izobraževanju. Pri gradnjah      
       prizidkov k osnovnemu objektu šole je potrebno upoštevati       
       simetrično prostorsko zasnovo objekta.                          
                                                                       
(4.4)  Jedro Je – M2                                                   
       Območje je namenjeno stanovanjskim, trgovskim, gostinskim,      
       obrtnim, storitvenim in poslovnim stavbam.                      
       Stavbam, ki po arhitektonskem videzu predstavljajo vile, ni     
       dovoljeno spreminjati njihovih značilnih arhitekturnih elementov
       (gradnje prizidkov in nadzidav tem stavbam niso dovoljene).     
                                                                       
(4.5)  Jedro Je – M9                                                   
       Območje je namenjeno stanovanjskim, trgovskim, gostinskim,      
       obrtnim, storitvenim in poslovnim stavbam ter dejavnostim       
       kulturne in javne uprave.                                       
       Objekt severno od Gimnazije mora biti oblikovan tako, da formira
       zahodno obrobje Slovenskega trga; oblikovanje objekta mora      
       upoštevati višinski gabarit objekta Gimnazije, gradbena linija  
       mora slediti liniji Gimnazije vzporedno s Koroško cesto,        
       oblikovanje stavbe pa mora biti usklajeno s pristojnim ZVKD, OE 
       Kranj.                                                          
       Novogradnje ob stari cesti zaradi pogleda na Beškovo vilo ne    
       smejo presegati absolutne nadmorske višine 387.50.              
                                                                       
(4.6)  Jedro Je – S3, Je – S6, Je – S7 in Je – S12                     
       Območje je namenjeno stanovanjskemu območju (SE).               
       Nove gradnje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave morajo      
       upoštevati oblikovanje obstoječe tipološke meščanske vile in    
       značilnosti arhitekturnih elementov, vključno s šotorastimi     
       strehami.                                                       
                                                                       
(4.7)  Jedro Je – S5, Je – S6, Je – M2                                 
       V območjih ob Oldhamski cesti nove stavbe in objekti ne smerjo  
       preseči vertikalnega gabarita 10,0 m zaradi ohranjanja vedute na
       Vodovodni stolp.                                                
                                                                       
(4.8)  Jedro Je – M13                                                  
       Območje je namenjeno trgovskim, poslovnim in storitvenim        
       stavbam.                                                        
       Pri gradnjah je ob Koroški cesti potrebno upoštevati gradbeno   
       linijo in max. dovoljeni višinski gabarit objekta, ki se nahaja 
       na zemljišču p. št. 452/3 k.o. Kranj (AMZ).                     
                                                                       
(4.9)  Jedro Je – Z4                                                   
       Območje Slovenskega trga je namenjeno ureditvi parka s          
       sprehajalnimi potmi in spominskimi obeležji.                    
       Oblikovanje Slovenskega trga mora ponovno vzpostaviti osno      
       zasnovo med Gimnazijo in Delavskim domom; nova parkovna ureditev
       mora upoštevati obstoječe skulpture in vegetacijo. Vsi gradbeni 
       posegi morajo upoštevati višinski gabarit objektov, ki          
       obrobljajo park, ter obstoječe gradbene linije obulične         
       zazidave.                                                       
                                                                       
(4.10) Kranj sever Ks – S1                                             
       V območju je višinski gabarit atrijskih hiš dovoljen do (K) + P 
       + 1 + M, pri čemer višina kapu ne sme presegati 6,40 m nad      
       terenom.                                                        
                                                                       
(4.11) Kranj sever Ks – S4                                             
       Na severnem delu območja, ob cesti Koroškega odreda in          
       Mandeljčevi ulici, poimenovanem »Nemška vas« je potrebno        
       ohranjati obstoječo pozidavo, gabarite stavb, naklone streh in  
       arhitekturno tipologijo. Novogradnje, prizidki in nadzidave niso
       dovoljene.                                                      
                                                                       
(4.12) Kranj sever Ks – S8, Ks – S9                                    
       V območju Ks – S8 in JV delu Ks – S9 ob Oldhamski cesti nove    
       stavbe in objekti ne smejo preseči vertikalnega gabarita 10,0 m 
       zaradi ohranjanja vedute na Vodovodni stolp.                    
                                                                       
(4.13) Primskovo Pri – S1, Pri – D1                                    
       Za območje je predhodno potrebno izdelati variantne strokovne   
       rešitve. Z izbrano strokovno rešitvijo se PUP Kranj dopolni po  
       skrajšanem postopku.                                            
       Pri novogradnjah in dozidavah objektov med cerkvijo in šolo je  
       potrebno načrtovati peš povezavo – alejo med njima.             
                                                                       
(4.14) Planina Pl – M1                                                 
       Za območje je dovoljen maksimalni višinski gabarit stavb (K) + P
       + 1 + M.                                                        
                                                                       
(4.15) Planina Pl – S14                                                
       Na SZ delu območja poimenovanem »Novi dom«, nekdanji koloniji   
       uradniških stanovanj, je potrebno ohranjati obstoječo pozidavo, 
       gabarite stavb, naklone streh in arhitekturno tipologijo.       
                                                                       
(4.16) Savska dolina Sa – M1                                           
       Območje med reko Savo s pasom obvodnih, zelenih površin na      
       zahodu in gozdnatim pobočjem na vzhodu je namenjeno prepletu    
       stanovanjskih, storitvenih, obrtnih, poslovnih, športno-        
       rekreativnih in gostinskih površin in deloma površinam          
       večetažnega parkiranja (mestne garaže). Sklopi objektov se na   
       zahodu zaključijo s prostostoječimi stavbami in nizom atrijskih 
       vil v zelenju. Zahodno od njih so površine namenjene ostalim    
       dejavnostim z intenzivno zazelenitvijo. Parkovna ureditev od tod
       prehaja v avtohtono zelenje in vegetacijo obvodnega sveta Save. 
       Določa se možnost etapne izvedbe prenove objektov oziroma       
       njihove nadomestitve z načrtovanimi sklopi objektov.
IV. PREHODNE DOLOČBE
39. člen
(dokončanje postopkov)
Vsi postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih, razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.
V. KONČNE DOLOČBE
40. člen
(prenehanje veljavnosti PIA)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati odloki o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Kranja v obsegu, ki leži v območju Mestne občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/88 in Uradni list RS, št. 70/94, 35/95, 69/95, 27/96, 06/01, 96/01, 19/03 in 21/03).
Z dnem uveljavitve tega odloka se za gradnje in prostorske ureditve preneha uporabljati PIN:
– Odlok o zazidalnem načrtu Planina – jug (Uradni vestnik Gorenjske št. 13/88),
– Odlok o zazidalnem načrtu Čirče (Uradni list RS, št. 24/92),
– Odlok o zazidalnem načrtu Nova Mlaka – Grič (Uradni list RS, št. 25/93),
– Odlok o ureditvenem načrtu Smučarski center Gorenja Sava (Uradni list RS, št. 8/97).
41. člen
(vpogled)
PUP Kranj je na vpogled vsem zainteresiranim na Oddelku za okolje in prostor Mestne občine Kranj in v prostorih Upravne enote Kranj, Slovenski trg 1, Kranj.
42. člen
(nadzorstvo nad izvajanjem)
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.
43. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-0019/2002-48/02
Kranj, dne 10. junija 2004.
Župan
Mestne občine Kranj
Mohor Bogataj, univ. dipl. org. l. r.
Kazalo Na vrh
AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti

Datum soglasja:

ID vašega soglasja:

Zavrni vse
Spremeni svoje soglasje