Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/2004 z dne 29. 4. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/2004 z dne 29. 4. 2004

Kazalo

2157. Pravilnik o izvajanju Zakona o nadzoru državne meje, stran 5765.

Na podlagi osmega odstavka 10. člena, drugega odstavka 11. člena, drugega odstavka 13. člena, petega odstavka 22. člena, tretjega odstavka 28. člena ter četrtega odstavka 39. člena Zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 20/04 – prečiščeno besedilo) izdaja minister za notranje zadeve
P R A V I L N I K
o izvajanju Zakona o nadzoru državne meje
1. člen
Za izvrševanje Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami Gospodarske unije Beneluxa, Zvezne republike Nemčije in Republike Francije o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L, št. 239 z dne 22. 9. 2000, str. 13) ta pravilnik določa označitev mejne črte, izdajanje odredbe ministra o prepovedi dejavnosti ob mejni črti, ugotavljanje in reševanje mejnih incidentov, območje mejnega prehoda, namestitev avtomatskih fotografskih in snemalnih naprav, način opravljanja mejne kontrole ter označevanje vstopa in izstopa.
I. OZNAČITEV MEJNE ČRTE
2. člen
Ob prometnih povezavah na mejah, ki bodo po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: konvencija) v Republiki Sloveniji postale notranje meje, in ki vodijo čez državno mejo v sosednje države se, v dogovoru s sosednjimi državami, na primernem mestu na oddaljenosti od 150 do 250 metrov od mejne črte, postavijo table velikosti 150 x 90 cm, modre barve z dvanajstimi zlato rumenimi zvezdami v krogu, v sredini je napis sosednje države. Tablam so dodane dopolnilne table z navedbo oddaljenosti do mejne črte.
3. člen
Cestne in druge komunikacije ob mejni črti, kjer ni mejnega prehoda, morajo biti označene z opozorilno tablo velikosti 60x40 cm, bele barve s črnim robom, v zgornjem delu je na sredini grb Republike Slovenije, velikosti 10 cm, pod njim je napis POZOR in pod njim DRŽAVNA MEJA. Napisa sta v črni barvi, črke so velikosti 5 cm.
Opozorilna tabla opozarja na neposredno bližino mejne črte in je postavljena na desno stran cestne ali druge komunikacije na primernem mestu pred mejno črto. Ob slabi preglednosti je lahko opozorilna tabla postavljena na levo stran ali sta postavljeni dve opozorilni tabli vzporedno na vsako stran komunikacije.
Kolikor je opozorilna tabla oddaljena od mejne črte več kot 200 metrov se pod opozorilno tablo doda dopolnilna tabla z navedbo oddaljenosti od mejne črte v metrih. Dopolnilna tabla je velikosti 60 x 15 cm, bele barve s črno obrobo, napis je v črni barvi, velikost črk je 7 cm.
Na cestnih povezavah, ki peljejo čez mejno črto, izven uradno določenih mejnih prehodov, na mejah, ki bodo po uveljavitvi konvencije postale zunanje meje, mora biti, poleg opozorilne table iz prvega odstavka tega člena postavljen tudi prometni znak št. II-3 »prepovedan promet v obeh smereh«. Pod prometni znak se lahko namesti dopolnilna tabla, na kateri je napis: »DOVOLJENO ZA UPRAVIČENCE, KI IMAJO POSEBNO DOVOLJENJE«. Prometni znak in dopolnilno tablo na javnih cestah postavi in vzdržuje upravljalec ceste.
II. ODREDBA MINISTRA O PREPOVEDI DEJAVNOSTI OB MEJNI ČRTI
4. člen
Minister, pristojen za notranje zadeve izda odredbo v skladu z drugim odstavkom 11. člena zakona o nadzoru državne meje v primerih, ko pride do dogodkov ali pojavov, ki ogrožajo javni red, ali se takšno ogrožanje utemeljeno pričakuje.
Dogodki ali pojavi, ki ogrožajo javni red so dogodki, ki se dogajajo ali obstaja verjetnost, da se bodo dogajali na območju ob državni meji ali območju, ki je prostorsko ali funkcionalno povezano z državno mejo ali dogodki, oziroma dogajanja na območju več policijskih uprav v Republiki Sloveniji in so zlasti:
– množične kršitve javnega reda in miru;
– množična izvrševanja kaznivih dejanj;
– hujša kazniva dejanja zaradi katerih je umrla najmanj ena oseba in se utemeljeno pričakovanje, da bi lahko bilo žrtev še več;
– javna zbiranja na katerih se izraža oziroma izvaja državljanska nepokorščina, večje organizirane stavke, javna zbiranja, ki niso prijavljena, druga dejanja ob državni meji, ki povzročajo večje ali daljše zastoje ali ki lahko povzročijo množično nedovoljeno prehajanje državne meje ali mednarodne incidente;
– večje naravne nesreče;
– hujše nesreče, kot so strmoglavljenje letala, hujše železniške nesreče in podobno;
– neposredna nevarnost terorističnih dejanj;
– hujši mejni incidenti ali neposredna nevarnost mejnega incidenta, ki bi lahko škodoval mednarodnemu ugledu Republike Slovenije;
– drugi dogodki in ravnanja, ki imajo vpliv na večje število ljudi.
Odredba se izda za vnaprej določeno časovno obdobje. Če to ni možno, se odredba izda za čas trajanja razlogov za uvedbo tega ukrepa.
Pred uveljavitvijo je treba odredbo objaviti v sredstvih javnega obveščanja, in sicer na TV Slovenija, na Radiu Slovenija, vsaj v treh časopisih, ki izhajajo dnevno in na medmrežju. O izdaji odredbe je potrebno obvestiti tudi Upravo Republike Slovenije za civilno letalstvo, ki vsebino odredbe objavi na način, ki je običajen v zračnem prometu. Enako se objavi tudi preklic odredbe in prenehanje veljave odredbe, ki je izdana za vnaprej določeno časovno obdobje.
III. UGOTAVLJANJE IN REŠEVANJE MEJNIH INCIDENTOV
5. člen
Policisti, ki zaznajo ali zvedo za sum mejnega incidenta morajo takoj storiti vse potrebno, da se zavarujejo sledovi dejanja in drugi materialni dokazi v zvezi s sumom mejnega incidenta in o tem poročajo generalni policijski upravi, ta pa obvesti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
Poročilo o sumu mejnega incidenta mora vsebovati: dan in uro storjenega dejanja, podatke o storilcu, kako, s čim in kje je bilo dejanje storjeno, podatke o nastalih posledicah in druge ugotovitve pomembne za nadaljnje ugotavljanje mejnega incidenta.
Če državni organi ali druge osebe tujih držav z zračnim plovilom kršijo zračni prostor ob mejni črti Republike Slovenije je potrebno poleg podatkov iz prejšnjega odstavka navesti tudi podatke: o opaženi vrsti in označbi letala, smeri, višini in globini leta v notranjost zračnega prostora, vremenskih razmerah, kraju s katerega je bila opažena kršitev, ter času in smeri, v kateri je letalo zapustilo zračni prostor Republike Slovenije. Določba se smiselno uporablja tudi za kršitve nedotakljivosti slovenskega morja in drugih voda.
6. člen
Na podlagi poročila in podatkov iz prejšnjega člena generalna policijska uprava odloči ali bo sama ugotavljala mejni incident ali bo to naložila krajevno pristojni policijski upravi ali organu, ki je določen z mednarodno pogodbo.
Če generalna policijska uprava na podlagi podatkov o sumu mejnega incidenta oceni, da je pri ugotavljanju mejnega incidenta potrebno sodelovanje ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve ali predstavnikov državnih organov sosednje države jih o dogodku obvesti ali to naloži krajevno pristojni policijski upravi.
7. člen
Če državni organ sosednje države obvesti policijo, da je prišlo do suma mejnega incidenta na skupni državni meji mora organizacijska enota policije, ki je bila o tem obveščena takoj, preko pristojne policijske uprave, poročati generalni policijski upravi, ki odredi izvedbo nadaljnjih ukrepov.
Državni organ, ki ugotavlja mejni incident lahko pritegne k sodelovanju strokovnjake drugih državnih organov, organizacij in družb.
8. člen
Na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz poročila iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika pristojni organ, ki ugotavlja mejni incident praviloma opravi ogled kraja suma mejnega incidenta, če je to mogoče.
Ogled je potrebno obvezno opraviti, če ima sum mejnega incidenta za posledico smrt ali telesno poškodbo osebe ali nastanek večje materialne škode in v primeru posega tujih državnih organov na ozemlju Republike Slovenije v osebno svobodo državljanov Republike Slovenije.
Za opravljanje ogleda se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek. O ogledu se napiše zapisnik.
Če je potrebno se lahko opravi tudi rekonstrukcija mejnega incidenta. Pri rekonstrukciji lahko sodelujejo tudi predstavniki pristojnih organov sosednje države.
9. člen
Mejni incidenti se rešujejo:
– z dogovorom varnostnih organov obeh držav,
– po diplomatski poti,
– z delom mešanih komisij določenih z mednarodno pogodbo.
10. člen
Reševanje mejnih incidentov z dogovorom varnostnih organov obeh držav izvajajo pristojne policijske uprave ali generalna policijska uprava. Mejne incidente brez nastalih posledic ali z manjšimi posledicami rešuje pristojna policijska uprava s pristojnimi organi sosednje države na podlagi predhodnega dovoljenja generalne policijske uprave. Mejne incidente s hujšimi posledicami rešuje generalna policijska uprava.
Generalna policijska uprava o posledicah in rešitvah mejnega incidenta obvesti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
V primeru reševanja mejnih incidentov po diplomatski poti policija pošlje vso dokumentacijo ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve. Ta pa po diplomatski poti obvesti pristojne organe sosednje države. O rešitvi obvesti generalno policijsko upravo.
Kadar mejne incidente rešujejo mešane komisije morajo pri delu upoštevati veljavne mednarodne pogodbe.
IV. OBMOČJE MEJNEGA PREHODA
11. člen
V območje mejnega prehoda sodi območje in neposredna okolica z objekti, ki so potrebni za smotrno in varno odvijanje prometa in učinkovito opravljanje mejne kontrole.
V območje mejnega prehoda na letališčih spadajo zlasti prostor za opravljanje mejne kontrole, tranzitni prostori za potnike v mednarodnem prometu, letališki plato, prostori za prtljago ter drugi prostori in objekti, ki so potrebni za opravljanje mejne kontrole.
V območje mejnega prehoda za cestni promet spada zlasti kraj, kjer se opravlja mejna kontrola, cestne in druge komunikacije, bankine, parkirni prostori, skladišča in drugi pomožni objekti, ki se nahajajo na območju med mejno črto in krajem, kjer se opravlja mejna kontrola, ter drugi objekti, ki so potrebni za opravljanje mejne kontrole.
V območje mejnega prehoda v pristanišču spada zlasti fizično omejen del pristanišča, objekti potrebni za opravljanje mejne kontrole ali določen del obale, ki je potrebna za opravljanje mejne kontrole in del morja okoli ladje, kjer je ta vezana ali zasidrana.
V območje mejnega prehoda za železniški promet spada poleg tira še peron in funkcionalno omejen oziroma ločen del železniškega postajališča, ki je namenjen potnikom in prtljagi ter tovoru v železniškem prometu.
12. člen
V odločbi s katero se določi območje mejnega prehoda se navedejo:
– meje območja mejnega prehoda, če potekajo po mejah parcel se to opiše, kolikor meje območja mejnega prehoda potekajo drugače, kot potekajo meje parcel, je mejo potrebno natančno opisati;
– parcelne številke območja zajetega v območje mejnega prehoda;
– objekti in naprave, na območju mejnega prehoda.
Odločba, s katero se določi območje mejnega prehoda se vroči lastnikom nepremičnin na območju mejnega prehoda in uporabnikom, ki opravljajo svojo dejavnost na območju mejnega prehoda.
Organizacije in posamezniki, ki opravljajo naloge na območju mejnega prehoda so dolžni organu mejne kontrole izročiti seznam oseb, ki imajo upravičen razlog za gibanje na območju mejnega prehoda. Seznam mora vsebovati najmanj ime in priimek, datum rojstva in državljanstvo osebe.
V. NAMESTITEV AVTOMATSKIH FOTOGRAFSKIH IN SNEMALNIH NAPRAV
13. člen
Na območju mejnega prehoda sme policija namestiti avtomatske fotografske in snemalne naprave, ki snemajo oziroma fotografirajo dogajanje na območju mejnega prehoda. Fotografske in snemalne naprave so lahko nameščene tako, da snemajo tudi osebne podatke.
Na območju mejnih prehodov se na nameščenost avtomatskih fotografskih in snemalnih naprav opozori z znakom. Znak mora biti nameščen tako, da je viden vsem potnikom, ne glede na to ali vstopajo v državo ali jo zapuščajo. Znak je velikosti 21 x 10,7 cm na katerem je slika kamere in dobro viden napis »POLICIJA VIDEONADZOROVANO OBMOČJE« (VIDEO SURVEILLANCE).
Če so avtomatske fotografske in snemalne naprave nameščene tako, da niso fizično varovane, mora policija z ustreznimi organizacijskimi ukrepi zagotoviti, da je dostop do teh naprav nepooblaščenim osebam onemogočen. Če je to možno policija zagotovi, da se posnetki ne hranijo v teh snemalnih napravah. Kolikor to zaradi tehničnih lastnosti naprav ni možno je potrebno zagotoviti, da se posnetki shranijo na ustrezen medij in da so v napravi samo posnetki največ za zadnjih sedem dni.
Nameščene fotografske in snemalne naprave morajo biti takšne kvalitete, da omogočajo kvalitetno reprodukcijo posnetkov. Pri takšnem snemanju pridobljeni posnetki se hranijo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov na primernem mediju v prostorih policije. Prostor mora biti urejen tako, da je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam. Kolikor primernega prostora ni, je potrebno podatke oziroma posnetke hraniti v zaklenjeni kovinski omari. Vzpostavljena mora biti evidenca iz katere je razvidno kateri posnetki se hranijo, katera pooblaščena uradna oseba si je posnetke kasneje ogledala, kopirala ali drugače elektronsko obdelovala in s kakšnim razlogom.
Pridobljeni posnetki se smejo kopirati ali kako drugače elektronsko obdelovati samo zaradi izobraževanja, dokazovanja v kazenskih postopkih, postopkih o prekršku, disciplinskih postopkih, pri ugotavljanju dejanskega stanja v pritožbenih postopkih ali pri ugotavljanju morebitne odškodninske odgovornosti. Če se posnetki kopirajo zaradi izobraževanja, jih je potrebno elektronsko tako obdelati, da iz kopij posnetkov ni mogoče ugotoviti identitete oseb ali drugih osebnih podatkov.
VI. NAČIN OPRAVLJANJA MEJNE KONTROLE
14. člen
Mejna kontrola se opravi takoj po prihodu prevoznega sredstva oziroma potnika na mejni prehod. Če je treba se lahko opravi kontrola tudi v samem prevoznem sredstvu, med vožnjo ali na drugem določenem kraju. Potniki, ki potujejo z osebnimi vozili, morajo med opravljanjem mejne kontrole praviloma ostati v vozilu. Za potnike, ki državno mejo prečkajo v avtobusnem prometu se praviloma mejna kontrola opravi v prostorih mejnega prehoda, izjemoma pa na avtobusu, če objekt mejnega prehoda ne dopušča kontrole v prostorih mejnega prehoda.
Policisti mejno kontrolo na mejnem prehodu praviloma opravljajo izven kabine, neposredno ob vozilu. Temeljita mejna kontrola se praviloma opravi na za to predvidenih mestih na območju mejnega prehoda.
Ob vstopu v Republiko Slovenijo se mejna kontrola v skladu z zakonom, ki ureja nadzor državne meje praviloma opravlja prva (pred carinsko in drugo kontrolo), ob izstopu iz nje pa zadnja.
Če je cestni promet gost imajo pri mejni kontroli prednost potniki v avtobusih, ki vozijo po voznem redu v potniškem lokalnem prometu.
Osebe, ki jih policist pozna osebno in za katere po prvi kontroli ve, da zanje niso razpisani ukrepi ne v schengenskem informacijskem sistemu in ne v nacionalnem informacijskem sistemu, ter da imajo veljaven dokument za prestop državne meje, se le občasno kontrolira ali imajo pri sebi dokument za prestop meje. To velja predvsem za osebe, ki pogosto prehajajo državno mejo na istem prehodu. Zoper te osebe pa je potrebno nepričakovano in v občasnih presledkih izvesti temeljito mejno kontrolo.
15. člen
Mejna kontrola v železniškem prometu se opravlja na območju mejnega prehoda za železniški promet ali med vožnjo v vlaku.
Pri opravljanju mejne kontrole v železniškem prometu se opravi kontrola potnikov, ki potujejo v železniškem prometu, uslužbencev železnice, vključno s tistimi, ki se vozijo v tovornih vlakih in drugih vlakovnih kompozicijah.
Železniška transportna organizacija mora poskrbeti, da je pri vsakem vlaku (potniškem ali tovornem) ves čas mejne kontrole, zadostno število pooblaščenih delavcev železniške organizacije, ki nudijo pomoč policistom in skrbijo za varnost pri izvajanju mejne kontrole na vlakih (potniških in tovornih).
Železniška transportna organizacija je dolžna obvestiti organ mejne kontrole o vseh dejstvih in okoliščinah, ki bi kakorkoli lahko vplivale na opravljanje mejne kontrole.
Če je potrebno istočasno opravljati mejno kontrolo na večih vlakih imajo vlaki, ki vozijo v mednarodnem prometu prednost pred vlaki, ki vozijo v meddržavnem prometu, potniški vlaki pred tovornimi, redni vlaki pred izrednimi ter vstopni vlaki pred izstopnimi. V teh primerih mora železniška transportna organizacija poskrbeti, da potniki ostanejo v vlaku, dokler se ne opravi mejna kontrola.
16. člen
Osebna kontrola pri potnikih v zračnem prometu se praviloma opravlja izven letala, in sicer v prostorih mejnega prehoda. Kontrola ločene prtljage se opravlja na letališču v namembnem kraju ali na letališču v kraju odhoda.
Mejna kontrola na mejnih prehodih za zračni promet se opravlja pri vseh potnikih, na letih iz držav, ki niso države pogodbenice konvencije v skladu z zakonom, ki ureja nadzor državne meje (v nadaljnjem besedilu: pogodbenic), ki vstopajo v Republiko Slovenijo oziroma prestopajo na notranje lete.
Pri potnikih, ki vstopajo oziroma prestopajo iz notranjih letov na lete za države, ki niso pogodbenice, se mejna kontrola opravi pri izstopu na letališču, s katerega ima odhod zunanji let.
Mejna kontrola pri vstopu v Republiko Slovenijo se opravlja tudi v primeru, če gre za notranje lete letal, ki so pred tem prileteli iz držav, ki niso države pogodbenice in so imeli en ali več postankov na območju držav pogodbenic, kjer ni bil dovoljen vstop potnikov na letalo. Mejna kontrola se ne opravlja pri potnikih, ki letijo na notranjih letih brez vmesnega pristanka na ozemlju države, ki ni pogodbenica konvencije.
V primeru notranjih letov letal, ki so pred tem prileteli iz držav, ki niso države pogodbenice in na katere vstopajo in izstopajo potniki na letališčih na območju držav pogodbenic ter letijo na območju držav pogodbenic se mejna kontrola opravi pri vseh potnikih, ki vstopajo in izstopajo.
V primerih, če mora letalo v meddržavnem prometu zaradi višje sile, velike nevarnosti ali na uradno zahtevo pristati na letališču, kjer ni mejnega prehoda, potrebuje za nadaljevanje leta soglasje organa, ki je pristojen za opravljanje mejne kontrole, ter carinskega organa. Enako velja v primeru, ko tuje letalo pristane brez dovoljenja.
Mejna kontrola letalskega osebja se opravlja po splošnih načelih. Pri tem ima letalsko osebje prednost pred potniki, lahko pa se opravlja tudi na posebnih kontrolnih mestih. Če gre za osebo, ki jo policist pozna, se mejna kontrola lahko omeji na občasne kontrole.
17. člen
Mejna kontrola v pomorskem prometu se praviloma opravlja v pristanišču, ki je določen kot mejni prehod za pomorski promet, iz katerega plovilo izpluje ali v katerega pripluje, na krovu ali v objektu, ki je v neposredni bližini pristanišča in je predviden v ta namen.
Praviloma ima vstopna kontrola prednost pred izstopno kontrolo.
Poveljnik plovila je dolžan nemudoma obvestiti organ mejne kontrole o vseh spremembah, ki se nanašajo na sestavo posadke ali število potnikov in pravočasno oziroma najmanj dve uri pred predvidenim odhodom sporočiti odhod plovila.
Pri kontroliranju potnih listin ali drugih listin za izkazovanje identitete potnikov in članov posadke na plovilih v mednarodnem morskem prometu se ugotavlja identiteta vseh oseb na plovilu in primerjajo podatki iz potnih listin ali drugih listin o istovetnosti oseb na plovilu s podatki v seznamu potnikov in v seznamu članov posadke.
18. člen
Temeljna mejna kontrola
Temeljna mejna kontrola je obvezna za vse potnike in obsega ugotavljanje identitete osebe ter pristnosti in veljavnosti dokumenta za prestop meje.
Izvršitev temeljne mejne kontrole zadostuje za:
– državljane Republike Slovenije,
– državljane držav članic Evropske unije, Švice, Evropskega gospodarskega prostora in njihovih družinskih članov,
– osebe z diplomatskim ali službenim potnim listom.
Kolikor se glede na okoliščine oceni, da oseba iz prejšnjega odstavka s seboj prevaža prepovedane predmete, se dvomi v njeno identiteto, če se sumi, da je kakorkoli povezana z nedovoljenim prehajanjem državne meje katerekoli osebe ali ko obstajajo razlogi za sum, da predstavlja določena oseba nevarnost za javni red in mir, varnost ali zdravje ljudi, se pri teh osebah poleg temeljne mejne kontrole opravi tudi temeljita mejna kontrola.
19. člen
Temeljita mejna kontrola
Temeljita mejna kontrola se opravlja pri vseh osebah, za katere v skladu s prejšnjim členom ni zadostna temeljna mejna kontrola.
Temeljita mejna kontrola obsega poleg temeljne mejne kontrole še enega ali več naslednjih postopkov:
– osebno kontrolo, kontrolo prevoznega sredstva, kontrolo stvari, ki jih ima oseba s seboj;
– ugotovitev identitete potnika in temeljitejšo kontrolo pristnosti in veljavnosti dokumentov za prestop meje, pri tem se za kontrolo pristnosti dokumentov po potrebi uporabljajo tudi tehnični pripomočki;
– ugotavljanje zakonskih pogojev za vstop, namena vstopa in potovanja ter kontrola dokumentacije, s katero potnik utemeljuje namen potovanja (lahko tudi preveritev pri drugih osebah – npr. pri izdajatelju povabila itd.);
– preverjanje veljavnosti in pristnosti vizuma za vstop (če je bil predhodno izdan) in izpolnjevanja pogojev, na osnovi katerih je bil izdan vizum ter veljavnost dovoljenja za prebivanje;
– tiralično-tehnična kontrola o ukrepih (prepoved vstopa, nadzor ipd.) in predhodnih postopkih;
– preveritev v nacionalnem in schengenskem informacijskem sistemu in izvedba ukrepov, ki so navedeni;
– pri tranzitu temeljita mejna kontrola zajema tudi preverjanje veljavnosti vizuma oziroma drugega dokumenta za tranzit in za vstop v tranzitne države ali ciljno državo in po potrebi preverjanje pogojev za vstop pri varnostnih organih sosednjih držav.
Tudi v primerih delne opustitve mejne kontrole po 34. členu zakona o nadzoru državne meje se opravi temeljita mejna kontrola pri:
– državljanih, ki za vstop v Republiko Slovenijo ali za države članice Evropske unije potrebujejo vizum;
– državljanih drugih držav, za katere veljajo posebni pogoji za vstop;
– tujcih pri katerih namen njihovega vstopa ni jasen oziroma bi lahko bil povezan z večjim tveganjem;
– vseh potnikih, če obstaja sum glede pristnosti in veljavnosti potnih dokumentov.
Na zahtevo osebe se o opravljeni osebni kontroli, kontroli stvari ali prevoznega sredstva izda potrdilo. Potrdilo se izda na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
20. člen
Policist, ki sprejema od tujih varnostnih organov državljane Republike Slovenije, mora pred sprejemom ugotoviti ali je ta oseba državljan Republike Slovenije. V primeru, ko sprejema državljana druge države članice Evropske unije ali tujca državljana tretje države mora preveriti, če se izroča v skladu z razlogi, ki so določeni v mednarodnem sporazumu. Če ugotovi, da oseba, ki jo izročajo tuji varnostni organi, ni državljan Republike Slovenije oziroma oseba, ki smo jo po mednarodnem sporazumu dolžni sprejeti, policist zavrne sprejem take osebe.
21. člen
Policist odgovoren za organizacijo in vodenje mejne kontrole na mejnem prehodu vodi dnevno poročilo, v katerega se vpiše:
– ime in priimek vodje izmene,
– imena in priimki policistov kontrolorjev, ter številko štampiljke, ki jo policist kontrolor uporablja,
– imena in priimki drugih policistov, ki na mejnem prehodu opravljajo katera koli izmed pooblastil po zakonu, ki ureja nadzor državne meje,
– vse primere morebitne delne opustitve mejne kontrole z natančno opisanimi razlogi in časovnim obdobjem v katerem je bila delno opuščena mejna kontrola,
– izdaja vseh dokumentov (dokumenti po sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju, vizumi, dovoljenja…),
– prijete osebe,
– odkriti prekrški in kazniva dejanja,
– zavrnitve, preklic zavrnitev in prepovedi izstopa iz države,
– drugi policijski in kazensko-procesni ukrepi (izročitve in sprejem tujcev na mejnih prehodih…),
– posebni dogodki,
– točen opis časa z razlogi, da se mejna kontrola ni opravljala izven kabin in ime in priimek kontrolorja, ki je mejno kontrolo opravljal iz kabine,
– priloga je kontrolni list z odtisi žigov mejne kontrole, ki se v izmeni uporabljajo.
VII. OZNAČEVANJE VSTOPA IN IZSTOPA
22. člen
Policisti na mejnih prehodih uporabljajo za označevanje vstopa oziroma izstopa iz države štampiljke. Vsebina in oblika štampiljk sta opredeljeni v zakonodaji Evropskih skupnosti in sta zaupni.
Državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora, Švice in državljanom tretjih držav, ki so družinski člani državljanov držav članic Evropske unije, ki imajo pravico do prostega gibanja, se štampiljka v dokumente za prestop državne meje praviloma ne odtisne. Prav tako se štampiljka praviloma ne odtisne v dokument za prestop meje, ki jih uporabljajo osebe na podlagi Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju in osebam iz petega odstavka 14. člena tega pravilnika.
Državljanom tretjih držav se pri vstopu in izstopu v državo v potno listino obvezno vtisne vstopna štampiljka mejnega prehoda. V primerih, ko se izvaja delna opustitev mejne kontrole po 34. členu Zakona o nadzoru državne meje se vstopna štampiljka državljanom tretjih držav vtisne le na njihovo izrecno zahtevo.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
Po uveljavitvi konvencije v Republiki Sloveniji se na notranjih mejah odstranijo vse table, ki so določeni s tem pravilnikom, razen table iz 2. člena tega pravilnika.
24. člen
Za postavitev tabel po tem pravilniku se smiselno uporabljajo določbe pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00), kolikor ni s tem pravilnikom drugače določeno.
25. člen
Z dnem ko začne veljati ta pravilnik se preneha uporabljati Pravilnik o izvajanju zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 19/91, 9/98, 51/00 in 2/01) in preneha veljati Pravilnik o ugotavljanju in reševanju mejnih incidentov (Uradni list RS/I, št. 19/91).
26. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. maja 2004.
Št. 2132-6-246-04-12/2004
Ljubljana, dne 26. aprila 2004.
EVA 2004-1711-0065
Minister
za notranje zadeve
dr. Rado Bohinc l r.