Uradni list

Številka 33
Uradni list RS, št. 33/2004 z dne 6. 4. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 33/2004 z dne 6. 4. 2004

Kazalo

1450. Odločba o ugotovitvi, da sta bila Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in Pravilnik za določanje obsega tlorisnih površin posameznih objektov in omrežij Mestne občine Maribor, kolikor sta predpisovala odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od tlorisne površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovnih dejavnosti transporta plinskih goriv, v neskladju z Zakonom , stran 3901.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo družbe Geoplin, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa Barbara Pakiž, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 18. marca 2004
o d l o č i l o:
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške, št. 5/2000) Mestne občine Maribor in Pravilnik za določanje obsega tlorisnih površin posameznih objektov in omrežij (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške, št. 14/2000) Mestne občine Maribor sta bila, kolikor sta predpisovala odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od tlorisne površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovnih dejavnosti transporta plinastih goriv, v neskladju z Zakonom. Ta ugotovitev ima učinek razveljavitve.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudnica kot zavezanka za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: Odlok) in Pravilnik za določanje obsega tlorisnih površin posameznih objektov in omrežij (v nadaljevanju: Pravilnik), kolikor predpisujeta odmero nadomestila od zemljišč, namenjenih poslovnim dejavnostim tranzita in transporta plinastih goriv. Navaja, da zemljišča, v katerih so plinovodi, po določbah VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZSZ84) niso zazidana ali nezazidana stavbna zemljišča, od katerih se plačuje nadomestilo. Teh zemljišč naj ne bi uporabljala, saj izvaja morebitna dela na njih kratek čas in nato vzpostavi prejšnje stanje, tako da lastnikom zemljišč omogoča njihovo normalno rabo (npr. za kmetijsko dejavnost). Plinovodi naj ne bi delili pravne usode zemljišč, po katerih tečejo, ker jih je mogoče iz zemlje izkopati in prestaviti drugam. Energetski zakon (Uradni list RS, št. 79/99 – v nadaljevanju: EZ) za plinovode v 57. členu predvideva poseben pravni režim. Izpodbijane določbe Pravilnika, ki predpisujejo tlorisno površino zemljišč, od katerih se odmerja nadomestilo, naj bi temeljile na določbah Odloka, zato so tudi te v neskladju z določbami VI. poglavja ZSZ84. Pravilnik naj bi celo za objekte določal še funkcionalna zemljišča. Pobudnica pojasnjuje, da po 3. in 30. členu EZ opravlja obvezni republiški gospodarski javni službi "prenos zemeljskega plina in upravljanje prenosnega omrežja". Pridobivanje dobička naj bi bilo podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Ker naj bi jo izpodbijane določbe Odloka obremenjevale tudi z nesorazmerno visokim številom točk, naj bi bile te določbe Odloka v neskladju z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Ker naj bi bile izpodbijane določbe Odloka in Pravilnika v neskladju z Zakonom, so v neskladju tudi s 147. členom in s tretjim odstavkom 153. člena Ustave. Pobudnica pojasnjuje, da je zoper odločbi o odmeri nadomestila iz leta 2000 in 2001 vložila pritožbi, o katerih še ni odločeno, zato predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijane določbe obeh aktov odpravi.
2. Mestna občina odgovarja, da so po petem odstavku 60. člena ZSZ84 plinovodi objekti, grajeni pod zemljišči. Zato naj bi bila zemljišča, v katerih se ti nahajajo, poslovne površine, namenjene opravljanju poslovne dejavnosti. Opredelitev takšnih zemljišč v prostorskih planih naj ne bi bila pomembna. Tudi kadar je objekt v več etažah, naj ne bi bilo sporno, da se nadomestilo odmerja od vsake etaže. Zemljišča, na katerih je gradnja plinovodov načrtovana, naj bi bila nezazidana stavbna zemljišča, po njihovi končani gradnji pa so zazidana stavbna zemljišča. Na območjih Mestne občine, kjer so zaščiteni koridorji za plinovode, naj bi bile predvidene omejitve pri rabi prostora zaradi nevarnosti nesreč. Zato naj bi bila tudi zemljišča na takšnih območjih poslovne površine, ki presegajo funkcionalna zemljišča, namenjena rabi objektov.
B)
3. Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-347/02 z dne 11. 3. 2004 odločilo, da se po 218. členu Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 – v nadaljevanju: ZGO-1) nadomestilo od 1. 7. 2003 dalje ne sme odmerjati od zemljišč, na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture. Določbe odlokov, sprejetih do 30. 6. 2003, ki takšno odmero nadomestila predpisujejo, se po 218. členu ZGO-1 od 1. 7. 2003 dalje ne uporabljajo. Pri tem pojem objektov gospodarske javne infrastrukture opredeljujeta 20. točka 2. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 – v nadaljevanju: ZUreP-1) in 1.6 točka 2. člena ZGO-1. Omrežje, namenjeno izvajanju gospodarskih javnih služb s področja energetike, ki ga upravlja pobudnica po 30. členu EZ in 48. členu Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 8/01 in nasl.), je takšna infrastruktura. Za zemljišča, na katerih je to omrežje, se zato izpodbijane določbe Odloka in Pravilnika, ki so bile sprejete še na podlagi VI. poglavja ZSZ84 in prve alineje 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 – v nadaljevanju: ZSZ97), od 1. 7. 2003 dalje ne uporabljajo. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-347/02 odločilo, da takšne predpise, sprejete do 30. 6. 2003, presoja za čas do 30. 6. 2003 še po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo 218. člena ZGO-1, če pobudnica za to izkazuje pravni interes. Ker so bile pobudnici na njihovi podlagi izdane odločbe o odmeri nadomestila, izkazuje pravni interes za njihovo oceno. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Mestna občina Maribor je leta 2000 spremenila in dopolnila Odlok. Od takrat Odlok v 8. členu uvršča zemljišča, namenjena transportu in prenosu plinastih goriv, v 3. skupino zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč. V 9. členu Odlok ta zemljišča vrednoti s točkami. Po njegovem 10. členu so tlorisne površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovnih dejavnosti transporta plinastih goriv poslovne površine, namenjene izvajanju poslovnih dejavnosti. Po drugem odstavku 15. člena Odloka je Župan pooblaščen, da s pravilnikom določi metodologijo za določanje obsega tlorisnih površin posameznih objektov in omrežij, ki so določeni kot poslovne površine, namenjene izvajanju poslovne dejavnosti. Na tej podlagi je Pravilnik v 4. členu določil način ugotavljanja velikosti površin, na katerih se izvajata poslovni dejavnosti transporta in prenosa plinastih goriv.
5. V času veljavnosti izpodbijanih določb navedenih predpisov je na podlagi prve alineje 56. člena ZSZ97 veljala ureditev plačevanja nadomestila, kot izhaja iz VI. poglavja ZSZ84. V tem poglavju ZSZ84 v 58. členu določa, da se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo na območjih, ki so našteta v nadaljevanju, in na drugih območjih, ki so opremljena vsaj z vodovodnim in električnim omrežjem. Takšna območja v lokalni skupnosti določi občina z odlokom o nadomestilu. Pojma zazidano in nezazidano stavbno zemljišče, od katerega se plačuje nadomestilo na teh območjih, opredeljuje 60. člen ZSZ84. Pri tem dopušča, da so takšne površine tudi poslovne površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno. Po 61. členu ZSZ84 lokalne skupnosti pri določanju nadomestila upoštevajo med drugim: opremljenost stavbnih zemljišč s komunalnimi ter drugimi objekti in napravami, možnost priključitve na te objekte in naprave.
6. Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-347/02 navedlo, da so nekatere lokalne skupnosti neutemeljeno opredelile stavbna zemljišča, na katerih so objekti, naprave ali omrežje za prenos in distribucijo električne energije, kot poslovne površine, namenjene poslovni dejavnosti. Tudi v obravnavanem primeru je tako. Nadomestilo predstavlja odmeno za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ki je komunalno opremljeno. Zemljišča, na katerih je plinovodno omrežje, imajo posebno naravo, ki jo terja pomen objektov, naprav in omrežja za prenos zemeljskega plina. Z njimi se namreč zagotavlja dostopnost tega energetskega vira. EZ v 30. in 57. členu enotno urejata objekte, naprave in omrežje za prenos zemeljskega plina tako, da jim določata status energetske infrastrukture, namenjene izvajanju gospodarske javne službe "upravljanje prenosnega omrežja za oskrbo z zemeljskim plinom". ZSZ84 upošteva opremljenost stavbnih zemljišč s to infrastrukturo. Po 61. členu ZSZ84 lahko lokalne skupnosti med drugim vrednotijo zemljišča glede na njihovo opremljenost z obravnavanim omrežjem. Takšno vrednotenje stavbnih zemljišč vpliva na višino nadomestila tako, da uporabniki stavbnih zemljišč že v okviru nadomestila plačajo njihovo opremljenost s to energetsko infrastrukturo. Zato so izpodbijane določbe odlokov, ki uvrščajo tlorisne površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovnih dejavnosti transporta in prenosa plinastih goriv med poslovne površine, namenjene poslovni dejavnosti, v neskladju s 60. členom ZSZ84. Lokalne skupnosti so po navedenem imele pravico do nadomestila le od poslovnih površin stavb pobudnice.
7. Pobudnica je predlagala odpravo izpodbijanih določb obeh aktov. Odločitev Ustavnega sodišča naj bi uveljavljala v upravnih postopkih, v katerih odločbi o odmeri nadomestila za leti 2000 in 2001 še nista dokončni. Takšne učinke ima že razveljavitev, zato je Ustavno sodišče ugotovitvi neskladnosti izpodbijanih določb obeh aktov dalo učinek razveljavitve. Ker so izpodbijane določbe Pravilnika, s katerimi je Župan Mestne občine Maribor zavezancem določil obseg tlorisnih površin za odmero nadomestila, temeljile na določbah Odloka, ki so v neskladju z Zakonom, je bilo treba ugotoviti tudi njihovo neskladnost. Ker je Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost izpodbijanih določb predpisov že zaradi zgoraj navedenih razlogov, ni ocenilo še drugih očitkov pobudnice.
C)
8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-396/02-10
Ljubljana, dne 18. marca 2004.
Predsednica
dr. Dragica Wedam Lukić l. r.