Uradni list

Številka 33
Uradni list RS, št. 33/2004 z dne 6. 4. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 33/2004 z dne 6. 4. 2004

Kazalo

1446. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti, stran 3888.

Na podlagi 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94 – odl. US, 37/95, 8/96, 59/99 – odl. US, 90/99, 98/99 – ZZdrS, 31/00, 36/00 – ZPDZC, 45/01 in 86/02 – ZOZPEU, 135/03 – odl. US in 2/04) in na podlagi 13. in 14. člena zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 98/99, 67/02, 86/02 – ZOZPEU, 15/03, 63/03 – odl. US in 2/04) izdaja minister za zdravje
P R A V I L N I K
o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik natančneje ureja pogoje za opravljanje pripravništva zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (v nadaljnjem besedilu: delavci), ki delajo na področju zdravstvene dejavnosti, preizkušanje pripravnikovega praktičnega znanja, pogoje za opravljanje strokovnih izpitov, programe strokovnih izpitov in tehnična vprašanja, ki so s tem v zvezi.
2. člen
Delavci, ki delajo na področju zdravstvene dejavnosti in imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo zdravstvene ali druge ustrezne usmeritve, opravljajo po končanem šolanju pripravništvo v obdobjih, ki jih določa zakon.
Določbe tega pravilnika veljajo tudi za delavce, ki v zdravstvenih zavodih opravljajo druga z zdravstvenim varstvom povezana strokovna dela, za delavce, ki opravljajo dela na področju zdravstvene dejavnosti v drugih z zakonom določenih zavodih ter za delavce, ki ne delajo v zdravstvenih zavodih, njihovo delo pa sega na področje zdravstvene dejavnosti.
3. člen
Pripravnik ali pripravnica (v nadaljnjem besedilu: pripravnik) mora pred koncem pripravniške dobe opraviti strokovni izpit. S tem pridobi pravico samostojnega opravljanja dela v zdravstveni dejavnosti.
II. PRIPRAVNIŠTVO
4. člen
Namen pripravništva je, da se pripravnik po predpisanem programu seznani z vsemi opravili za delo, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja, ter se pripravi za strokovni izpit in za poznejše samostojno delo.
Pripravništvo poteka po programu, ki ga predpiše minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister) in obsega vsebine, ki ustrezajo pripravnikovi izobrazbi, ter praktična in teoretična znanja.
5. člen
Pripravnik mora med pripravništvom delati polni delovni čas.
Trajanje pripravništva se podaljša za čas daljše opravičene odsotnosti skladno s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom zdravstvenega zavoda, razen za čas letnega dopusta.
Volontersko pripravništvo pri delodajalcu poteka skladno z zakonom.
6. člen
Pripravništvo se opravlja v zdravstvenih zavodih, pri zasebnih zdravstvenih delavcih in v drugih zavodih, ki opravljajo zdravstveno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: delodajalci) in izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje pripravništva.
Delodajalec je dolžan pripravniku organizirati potek pripravništva skladno s predpisanim programom in mu omogočiti, da se na ustrezen način seznani s programom strokovnega izpita.
Delodajalec mora pripravniku pred začetkom pripravništva določiti mentorja, predložiti program pripravništva in program strokovnega izpita.
Delodajalec izda pripravniku list pripravništva in praktičnega usposabljanja, ki je v prilogi I tega pravilnika, v katerega pripravnik vpisuje opravljanje del iz predpisanega programa ter udeležbo na seminarjih, kar potrjuje mentor.
Če se pripravnik pri delodajalcu ne more seznaniti z vsemi vsebinami programa pripravništva iz prejšnjega odstavka, mora opravljati pripravništvo deloma ali v celoti pri drugem delodajalcu, ki izpolnjuje pogoje.
V primerih iz prejšnjega odstavka mora delodajalec, pri katerem pripravnik opravlja pripravništvo, omogočiti pripravniku, da opravi deloma ali v celoti pripravništvo pri drugem delodajalcu.
7. člen
Pripravništvo se opravlja pod neposrednim vodstvom in nadzorom mentorja.
Mentor mora imeti enako vrsto in najmanj enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik, opravljen strokovni izpit in najmanj 5 let strokovnih izkušenj na področju, za katerega se pripravnik usposablja.
Plačilo mentorskega dela je opredeljeno v kolektivni pogodbi.
8. člen
Naloge mentorja so:
– skrbi, da se dosledno izvaja pripravništvo po predpisanem programu;
– uvaja sam in po drugih delavcih pripravnika v delo ter mu z navodili, nasveti ter s praktičnim delom pomaga pri usposabljanju za samostojno delo;
– skrbi, da pripravnik sodeluje na strokovnih posvetih;
– dodeljuje pripravniku delo oziroma posamezna opravila, ki jih mora pripravnik praktično obvladati po končanem pripravništvu v mentorjevi strokovni enoti;
– nadzira sam in po drugih delavcih, ali se je pripravnik v strokovni enoti zadosti usposobil za samostojno delo;
– obravnava in analizira individualno ali skupinsko s pripravniki posamezna praktična vprašanja oziroma primere iz prakse;
– skrbi, da se pripravnik ne usmerja v ozko oziroma specialistično dejavnost, ampak da je o tem le informiran, da spozna delo drugih delavcev v procesu dela ter se predvsem usposablja za samostojno delo v svoji stroki;
– skrbi sam ali po drugih delavcih, da se pripravnik nauči pravilno uporabljati delovna sredstva in da se seznani s predpisi o varstvu pri delu;
– pripravnika pri konkretnem delu opozarja na kodeks etike;
– sodeluje pri preizkušanju praktičnega znanja pripravnika.
9. člen
Mentor mora ob koncu pripravništva dati pisno poročilo o opravljenem programu pripravništva in mnenje o pripravnikovi usposobljenosti za opravljanje praktičnega preizkusa znanja in strokovnega izpita. Pisno poročilo je sestavni del Lista pripravništva in praktičnega usposabljanja.
10. člen
Pripravnikovo praktično znanje se sproti preizkuša pri delodajalcu, pri katerem pripravništvo poteka.
Pripravništvo se zaključi s preizkusom praktičnega znanja, ki je pogoj za pripustitev pripravnika k strokovnemu izpitu.
Način preizkusa znanja iz prejšnjega odstavka določa splošni akt delodajalca, kjer pripravništvo poteka.
III. STROKOVNI IZPIT
11. člen
Pripravniki s srednjo strokovno izobrazbo opravljajo strokovni izpit pri zdravstvenih zavodih, ki jih za opravljanje strokovnih izpitov pooblasti minister (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni zdravstveni zavodi).
Pripravniki z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo opravljajo strokovni izpit pri ministrstvu, pristojnem za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
12. člen
Program strokovnega izpita predpiše minister in obsega:
1. strokovne vsebine poklicnega področja, razen za doktorje medicine,
2. prva pomoč – organizacija in dajanje pomoči v rednih in izrednih razmerah, razen za doktorje medicine,
3. urgentna medicina za doktorje medicine,
4. socialna medicina, razen za doktorje medicine in magistre farmacije,
5. socialna farmacija samo za magistre farmacije,
6. osnove pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti ter zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
Obseg gradiva in viri literature so sestavni del programa pripravništva in strokovnega izpita za posamezni poklic.
13. člen
Pripravnik vloži prijavo za opravljanje strokovnega izpita pri delodajalcu, pri katerem je v delovnem razmerju. Delodajalec pošlje prijavo za delavca s srednjo strokovno izobrazbo pooblaščenemu zdravstvenemu zavodu, za delavca z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno strokovno izobrazbo pa ministrstvu.
Volonterski pripravnik s srednjo strokovno izobrazbo vloži prijavo za opravljanje strokovnega izpita pri pooblaščenem zavodu, volonterski pripravnik z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pa pri ministrstvu.
14. člen
Prijavi za opravljanje strokovnega izpita je treba priložiti:
– overjeno fotokopijo ali overjen prepis diplome oziroma zaključnega spričevala,
– List pripravništva in praktičnega usposabljanja, iz katerega mora biti časovno in vsebinsko razviden potek programa pripravništva, uspešno opravljen preizkus praktičnega znanja in mnenje mentorja o pripravnikovi usposobljenosti.
15. člen
Pripravnik mora biti obveščen o času in kraju strokovnega izpita najmanj 14 dni pred dnevom izpita.
Če kandidat brez upravičenega razloga ne pristopi k opravljanju strokovnega izpita ali odstopi od že začetega strokovnega izpita se šteje, da izpita ni opravil.
16. člen
Pripravnik opravlja strokovni izpit pred člani komisije, ki jih imenuje minister ali direktor pooblaščenega zavoda.
Člani komisije morajo imeti enako vrsto in najmanj enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo ima pripravnik, opravljen strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj na strokovnem področju, iz katerega se strokovni izpit opravlja.
17. člen
Sestava in število članov komisije se imenuje glede na program strokovnega izpita posameznega pripravnika.
Predsednika in člane komisije imenuje minister.
18. člen
Strokovni izpit je usten in se lahko opravlja največ trikrat. Pri tretjem opravljanju strokovnega izpita mora biti kot dodaten član komisije navzoč predstavnik ministrstva.
19. člen
O poteku strokovnega izpita se za vsakega pripravnika vodi zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije.
20. člen
Komisija oceni celotni uspeh pripravnika na podlagi ocen iz posameznih predmetov.
Skupna ocena uspeha je: "opravil/a" ali "ni opravil/a".
Predsednik komisije sporoči kandidatu uspeh izpita takoj po končanem posvetu s člani komisije.
21. člen
Pripravniku, ki je uspešno opravil strokovni izpit, se izda potrdilo o strokovnem izpitu na obrazcu iz priloge II tega pravilnika.
Potrdilo o strokovnem izpitu za delavce s srednjo strokovno izobrazbo podpišeta predsednik komisije in direktor pooblaščenega zdravstvenega zavoda.
Potrdilo o strokovnem izpitu za delavce z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo podpišeta predsednik komisije in minister.
22. člen
Pooblaščeni zdravstveni zavodi morajo ministrstvu najmanj dvakrat letno poslati evidenco o opravljenih strokovnih izpitih za delavce s srednjo strokovno izobrazbo.
23. člen
Pripravnik, ki ni pokazal zadovoljivega znanja pri enem oziroma dveh izpitnih predmetih, lahko po preteku najmanj enega meseca od opravljanja izpita ponovno opravlja izpit iz teh predmetov (v nadaljnjem besedilu: popravni izpit). Datum popravnega izpita določi komisija.
Če ne opravi popravnega izpita v določenem roku, ga lahko ponovno opravlja v roku, ki ne sme biti krajši od treh mesecev od opravljanja popravnega izpita.
Če kandidat brez upravičenega razloga ne pristopi k opravljanju popravnega izpita, se šteje, da strokovnega izpita ni opravil.
24. člen
Pripravnik, ki ni pokazal zadovoljivega znanja iz več kot polovice izpitnih predmetov, izpita ni opravil in mora ponavljati celotni izpit.
Čas med enim in drugim opravljanjem izpita ne sme biti krajši od treh mesecev.
Pripravnik, ki ne opravi popravnega izpita, lahko še enkrat opravlja celoten strokovni izpit. Če tudi tega izpita ne opravi, ne more ponavljati celotnega izpita in tudi ne delati popravnega izpita iz posameznih predmetov pred pretekom enega leta.
Pripravnik, ki ni opravil strokovnega izpita, ne more opravljati svojega poklica.
25. člen
Administrativno delo v zvezi s strokovnimi izpiti za delavce s srednjo strokovno izobrazbo opravlja pooblaščeni zdravstveni zavod.
Administrativno delo v zvezi s strokovnimi izpiti za delavce z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo opravlja ministrstvo.
26. člen
Vse gradivo v zvezi z opravljanjem strokovnega izpita hranijo pooblaščeni zdravstveni zavodi oziroma ministrstvo.
27. člen
Stroške za delo s strokovnimi izpiti krije:
– delodajalec, ki je pripravnika prijavil k strokovnem izpitu,
– pripravnik, če je nezaposlen ali če se je sam prijavil k strokovnem izpitu ali volonterski pripravnik.
Višino stroškov za delo s strokovnimi izpiti določi minister s posebnim sklepom o stroških strokovnega izpita.
28. člen
Za postopek izdajanja potrdila o strokovnem izpitu se uporablja zakon o splošnem upravnem postopku, (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02), če ni z zakonom drugače določeno.
IV. NADZOR
29. člen
Ministrstvo spremlja in nadzira izvajanje pripravništva pri delodajalcu. Predvsem nadzira potek pripravništva v skladu s programi, izvajanje mentorstva in preizkušanje praktičnega znanja, daje v zvezi s tem nasvete in informacije ter sprejema potrebne ukrepe.
Ministrstvo spremlja in nadzira izvajanje strokovnih izpitov pripravnikov s srednjo strokovno izobrazbo v pooblaščenih zdravstvenih zavodih in v zvezi s tem sprejema potrebne ukrepe.
V. POSEBNE DOLOČBE
30. člen
Delavec, ki je že opravil strokovni izpit na področju zdravstvene dejavnosti, pa si je pozneje pridobil drug poklic, mora opraviti pripravništvo in strokovni izpit za ta poklic.
Obseg pripravništva in strokovnega izpita iz prejšnjega odstavka določi minister, pri čemer upošteva strokovno izobrazbo, delovne izkušnje ter področje dela.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena minister na predlog delodajalca in na prošnjo delavca lahko delavca z odločbo oprosti opravljanja strokovnega izpita, če s svojim strokovnim delom to opravičuje.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za delavca, ki ima opravljen strokovni izpit na drugem področju in se želi zaposliti na področju zdravstvene dejavnosti.
31. člen
Delavcu, ki je opravil pripravništvo in strokovni izpit na področju zdravstvene dejavnosti pred 25. junijem 1991 v eni od republik bivše SFR Jugoslavije se potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu prizna. Pred zaposlitvijo pri delodajalcu v Republiki Sloveniji pa mora opraviti dopolnilni strokovni izpit iz predmeta "Osnove pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti ter zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji".
Delavcu, ki je opravil pripravništvo in strokovni izpit po 25. junijem 1991 v eni od republik bivše SFR Jugoslavije ter delavcu, ki prihaja iz ene od tretjih držav in se želi zaposliti pri delodajalcu v Republiki Sloveniji, se lahko določi na katerem področju in v katerih vsebinah mora dopolniti obveznost pripravništva. Strokovni izpit pa mora opraviti v celoti.
Prijava za opravljanje strokovnega izpita za delavce iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:
– original oziroma overjeno fotokopijo diplome oziroma spričevala,
– original oziroma overjeno fotokopijo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu.
Prijava za opravljanje strokovnega izpita za delavce iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati:
– original ali overjeno fotokopijo odločbe o nostrifikaciji diplome oziroma spričevala s strani pristojnega organa v Republiki Sloveniji,
– original ali overjeno fotokopijo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu in prevod tega potrdila.
32. člen
Delavci – državljani Republike Slovenije lahko opravljajo pripravništvo v tujini in po opravljenem pripravništvu opravijo v Republiki Sloveniji strokovni izpit pod pogojem, da je program pripravništva enak programu v Republiki Sloveniji.
Enakost programov ugotavlja ministrstvo.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Ne glede na določbo drugega odstavka 7. člena tega pravilnika lahko opravljajo mentorstvo pripravnikom z visoko strokovno izobrazbo mentorji z višjo strokovno izobrazbo, ki so zadnjih 5 let do izdaje tega pravilnika opravljali mentorstvo na področju, za katerega se pripravnik usposablja. Opravljajo ga lahko še 5 let od uveljavitve tega pravilnika.
34. člen
Dokler minister ne določi programov pripravništva iz 12. člena tega pravilnika, se uporabljajo programi pripravništva, ki so veljali pred uveljavitvijo tega pravilnika.
35. člen
Minister pooblasti zdravstvene zavode iz 11. člena tega pravilnika najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
36. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se preneha uporabljati pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 59/92, 59/96 in 45/99).
37. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 166-214/2004
Ljubljana, dne 19. marca 2004.
EVA 2002-2711-0017
Minister
za zdravje
dr. Dušan Keber l. r.