Na podlagi tretjega odstavka 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 66/93, 8/96 in 36/00), 26. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), 20. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01) in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02 in odl. US Uradni list RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 68/98, 59/99, 108/03) so občinski sveti: Občine Sežana na podlagi 16. člena statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 40/99, 68/99, 3/01 in 40/03) na seji dne 27. 11. 2003, Občine Divača na podlagi 16. člena statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 16/99) na seji dne 6. 11. 2003, Občine Hrpelje-Kozina na podlagi 16. člena statuta Občine Hrpelje-Kozina (Uradni list RS, št. 34/99) na seji dne 23. 12. 2003 in Občine Komen na podlagi 16. člena statuta Občine Komen (Uradni list RS, št. 64/01) na seji dne 10. 2. 2004 sprejeli

S tem odlokom Občina Sežana, s sedežem v Sežani, Partizanska 4, Občina Divača s sedežem v Divači, Kolodvorska ulica 3A, Občina Hrpelje–Kozina s sedežem v Hrpeljah, Reška cesta 14 in Občina Komen, s sedežem v Komnu št. 86 (v nadaljevanju: ustanoviteljice), ustanavljajo javni zavod Kosovelova knjižnica Sežana (v nadaljevanju: knjižnica) za opravljanje kulturne dejavnosti na območju Občine Sežana, Občine Divača, Občine Hrpelje-Kozina in Občine Komen.
Ustanoviteljske pravice izvršujejo občine ustanoviteljice v skladu s svojimi statuti.

Ime knjižnice je: KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA
Skrajšano ime knjižnice: KNJIŽNICA
Sedež: Sežana, Ulica Mirka Pirca 1.

Knjižnica lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanoviteljic. V pravnem prometu mora knjižnica uporabljati ime iz predhodnega člena.

Knjižnica je za svoje obveznosti odgovorna s sredstvi, ki so v pravnem prometu.
Knjižnica je pravna oseba in odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem, s katerim razpolaga.

Knjižnica ima in uporablja pečat okrogle oblike premera 35 mm, ki ima v sredini grb Republike Slovenije, na obodu pa je izpisano: Kosovelova knjižnica Sežana.
Knjižnica ima tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz prvega odstavka tega člena.
Ravnatelj knjižnice sprejme sklep o hrambi in uporabi pečatov ter določi delavce, ki so zanje odgovorni.

Dejavnost knjižnice, ki jo opravlja v javnem interesu, kot javno službo je:
– O/92.511 dejavnost knjižnic.
V okviru te dejavnosti knjižnica zlasti:
– zbira, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo,
– zagotavlja dostop do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
– izposoja knjižnično gradivo, svetuje, pomaga pri njegovi izbiri in uporabi,
– izdeluje knjižnične kataloge, podatkovne zbirke in druge informacijske vire,
– posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve, sodeluje v medknjižnični izposoji in pri posredovanju informacij,
– pridobiva in izobražuje uporabnike,
– informacijsko opismenjuje,
– varuje knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik,
– opravlja drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo,
– zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo,
– zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,
– za uporabnike s posebnimi potrebami organizira druge oblike posredovanja knjižničnega gradiva (izposoja na domu, izposoja po pošti in drugo),
– kot splošna knjižnica na obmejnem območju zagotavlja dostop do knjižničnega gradiva tudi Slovencem v zamejstvu, tako da jim omogoči izposojo,
– izdaja kataloge, bibliografije in druge strokovne publikacije o knjižničnem gradivu,
– utrjuje in razvija strokovnost, organiziranost, povezanost in enotnost knjižnične dejavnosti in knjižničarske stroke,
– izvaja bibliografska, informacijska, dokumentacijska in komunikacijska dela, namenjena javnosti,
– sodeluje v vseživljenjskem učenju,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,
– organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,
– organizira kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo,
– prireja predavanja, tečaje, seminarje, strokovna posvetovanja, simpozije,
– vzdržuje stike s sorodnimi knjižnicami doma in v tujini,
– organizira posebne prireditve, povezane s kulturno-umetniško dejavnostjo Slovencev v zamejstvu in pripravi program dejavnosti,
– izmenjuje knjižnične prireditve in razstave,
– pripravlja in izdeluje vse vrste publikacij v knjižni in neknjižni obliki,
– prodaja umetniške izdelke,
– zagotavlja ukrepe za zavarovanje knjižničnega gradiva pred nevarnostmi v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti ali v vojni ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah,
– skrbi za usklajen razvoj svoje knjižnične mreže in izvaja matično dejavnost,
– izvaja temeljne raziskave na področju teorije in prakse knjižničarstva,
– v okviru domoznanske dejavnosti izvaja temeljne raziskave na področju družboslovja in humanistike.
Knjižnica se lahko zaradi usklajevanja strokovnih, poslovnih in razvojnih interesov povezuje v zvezo in druga strokovna združenja.

Dejavnosti knjižnice iz prejšnjega člena, ki služijo izvajanju javne službe, so:
– DE/22.110 Izdajanje knjig,
– DE/22.120 Izdajanje časopisov,
– DE/22.130 Izdajanje revij in periodike,
– DE/22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa,
– DE/22.150 Drugo založništvo,
– DE/22.220 Drugo tiskarstvo,
– DE/22.230 Knjigoveštvo,
– DE/22.240 Priprava za tisk,
– DE/22.310 Razmnoževanje zvočnih zapisov,
– DE/22.320 Razmnoževanje videozapisov,
– DE/22.330 Razmnoževanje računalniških zapisov,
– G/52.471 Dejavnost knjigarn,
– G/52.472 Trgovina na drobno s časopisi, revijami,
– G/52.486 Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki,
– G/52.500 Trgovina na drobno z rabljenim blagom,
– G/52.610 Trgovina na drobno po pošti,
– G/52.620 Trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah,
– G/52.630 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln,
– H/55.302 Dejavnost samopostrežnih restavracij,
– I/60.240 Cestni tovorni promet
– K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem,
– K/71.330 Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem,
– K/72.100 Svetovanje o računalniških napravah,
– K/72.220 Oskrba z računalniškimi programi in svetovanje,
– K/72.300 Obdelava podatkov,
– K/72.400 Omrežne podatkovne storitve,
– K/72.600 Druge računalniške dejavnosti,
– K/73.201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja,
– K/73.202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike,
– K/74.130 Raziskovanje trga in javnega mnenja,
– K/74.140 Podjetniško in poslovno svetovanje,
– K/74.400 Oglaševanje,
– K/74.851 Prevajanje,
– K/74.852 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje,
– K/74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov,
– K/74.873 Druge poslovne dejavnosti, d. n.,
– M/80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d. n.,
– O/91.120 Dejavnost strokovnih združenj,
– O/91.330 Dejavnost drugih članskih organizacij,
– O/92.310 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje,
– O/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve,
– O/92.522 Varstvo kulturne dediščine.
Knjižnica ne sme začeti opravljati druge dejavnosti brez soglasja ustanoviteljic.
Za nove dejavnosti se ne štejejo druge dejavnosti, ki jih opravlja knjižnica v manjšem obsegu, s katerimi dopolnjuje in boljša ponudbo dela ali s katerimi prispeva k popolnemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti.

Knjižnica ima za izvajanje registrirane dejavnosti na različnih lokacijah organizirane enote, in sicer v:
– Komnu,
– Divači in
– Hrpeljah.
Knjižnica upravlja s Kosovelovo domačijo v Tomaju, Tomaj 39 in skrbi za izvajanje njenega programa, ki ga sprejme in financira Občina Sežana.
Druge organizacijske enote se lahko ustanovijo s soglasjem ustanoviteljic na predlog sveta knjižnice.
V naseljih, kjer ni stalnih enot, organizira knjižnica dejavnost z bibliobusom oziroma premičnimi zbirkami.

Organi knjižnice so:
– svet knjižnice,
– ravnatelj knjižnice.

Svet knjižnice šteje šest članov:
– en predstavnik Občine Sežana in en predstavnik občin izven sedeža knjižnice,
– dva predstavnika delavcev knjižnice,
– dva predstavnika uporabnikov.
Predstavnika Občine Sežana imenuje Občinski svet občine Sežana; skupnega predstavnika občin izven sedeža knjižnice pa imenujejo občinski sveti občin izven sedeža knjižnice po sistemu rotacije.
Predstavnike delavcev knjižnice izvolijo delavci na neposrednih in tajnih volitvah po postopku in na način, ki ga določa zakon in ta odlok.
Predstavnike uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti, na predlog knjižnice imenujejo vse štiri občine, ki ji potrdijo na občinskih svetih.

Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat zaporedoma.
Na konstitutivni seji sveta knjižnice člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika sveta.
Svet odloča z večino glasov svojih članov.

Svet knjižnice ima poleg pristojnosti, ki jih določa zakon, še naslednje pristojnosti:
– predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti,
– ugotavlja ustreznost in daje soglasje k razvojnemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in h knjižnični kolektivni pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje,
– nadzira zakonitost dela in poslovanja knjižnice,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice in politiko njenega ustanovitelja,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja,
– sprejema program razreševanja presežka delavcev,
– sprejema poslovnik in cenike,
– daje ustanovitelju in ravnatelju knjižnice predloge in mnenja o posamičnih vprašanjih ter pobude za reševanje teh vprašanj,
– razpisuje, imenuje in razrešuje ravnatelja knjižnice,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z ravnateljem,
– imenuje volilno komisijo,
– ocenjuje delo ravnatelja,
– razpisuje volitve predstavnikov v svet knjižnice,
– odloča o najemu kreditov,
– imenuje predstavnike knjižnic v drugih asociacijah,
– opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti določene naloge.

Svet knjižnice določi rokovnik za izvedbo volitev in s sklepom razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet knjižnice, največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandata dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred iztekom mandata sveta knjižnice.
S sklepom o razpisu volitev se imenuje tričlanska volilna komisija. Član volilne komisije ne more biti kandidat za predstavnika delavcev v svetu in mora imeti aktivno volilno pravico.
Volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let.

Pravico predlagati kandidate za člane sveta imata najmanj dva delavca knjižnice z aktivno volilno pravico ter reprezentativni sindikat.
Predlogi kandidatov za svet knjižnice se predložijo volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev. Predlogi morajo biti v pisni obliki s podpisi delavcev, ki predlagajo kandidate za člane. Predlogu morajo biti priložene pisne izjave kandidatov, da se s kandidaturo strinjajo.
Volilna komisija takoj preizkusi kandidatno listo, ali je vložena pravočasno in po določbah tega odloka.
Če je kandidatov za člane sveta manj, kot se jih voli, mora volilna komisija to takoj javno objaviti in določiti rok za prijavo dodatnih kandidatov za člane sveta, ki ne sme biti daljši od 7 dni in začne teči z dnem objave.

Pravico voliti svoje predstavnike v svet knjižnice imajo vsi zaposleni delavci zavoda. Pravico biti izvoljen za predstavnika delavcev v svet knjižnice ima vsak delavec knjižnice, razen osebe, ki opravlja funkcijo ravnatelja.
Delavci volijo osebno. Nihče ne more voliti po pooblaščencih.

Volilni postopek vodi volilna komisija, ki skrbi za pravilnost in tajnost glasovanja in ugotavlja izid glasovanja na volišču.
Volilna komisija lahko odloči, da se za delavce, ki bodo odsotni na dan volitev zagotovi možnost predčasnih volitev.

Voli se z glasovnicami. Vsak delavec ima en glas.
Na glasovnicah so navedena imena kandidatov po abecednem redu priimkov. Voli se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom kandaidatov, za katere se želi glasovati.
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti voljo volilca, sta neveljavni.
Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica delavcev z aktivno volilno pravico. Če se je volitev udeležila polovica ali manj delavcev oziroma, če volilna komisija razveljavi sklepe volitev zaradi nepravilnosti, se opravijo nadomestne volitve v 30. dneh po sklepu volilne komisije o neveljavnosti volitev.

Predstavnik delavcev v svetu knjižnice je za svoje delo osebno odgovoren delavcem, ki so ga izvolili in je lahko odpoklican.
Postopek za odpoklic se začne na podlagi pisne zahteve več kot polovice delavcev knjižnice z aktivno volilno pravico oziroma na zahtevo sindikata, če gre za člana, ki ga je kandidiral sindikat.
Zahtevi za odpoklic morajo biti priloženi podpisi delavcev, ki zahtevajo odpoklic. Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic.
Zahteva za odpoklic se predloži volilni komisiji, ki preveri formalno pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic.
Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic v 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu knjižnice in odloči dan glasovanja.
Predstavnik delavcev je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina delavcev delavcev knjižnice, ki imajo aktivno volilno pravico. Za izvedbo glasovanja o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu knjižnice se smiselno uporabljajo določbe odloka in zakona.

Ko svet zavoda ugotovi, da je članu sveta iz določenega razloga prenehal mandat, o tem takoj obvesti pristojne za imenovanje oziroma izvolitev novega člana.
Nadomestno imenovanje oziroma izvolitev člana sveta knjižnice ni potrebno, če je prenehal mandat manj kot tretjini članov in je do izteka štiriletnega mandata manj kot 6 mesecev.

Knjižnica ima ravnatelja.
Ravnatelja opravlja funkcijo poslovnega in programskega direktorja.
Ravnatelj organizira in vodi delo ter poslovanje knjižnice, predstavlja in zastopa knjižnico in je odgovoren za zakonitost dela knjižnice.
Ravnatelj opravlja naslednje naloge:
– organizira, načrtuje in vodi delo knjižnice,
– pripravlja program razvoja knjižnice,
– pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgovarja za njegovo izvedbo,
– pripravlja predlog letnega načrta za investicijsko vzdrževanje stavb in obnavljanje opreme ter odgovarja za njegovo izvedbo,
– izvršuje sklepe in odločitve sveta knjižnice in drugih organov knjižnice,
– poroča ustanovitelju in svetu knjižnice o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje knjižnice,
– določa sistemizacijo delovnih mest in sprejema kadrovski načrt,
– odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,
– skrbi za uresničevanje pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja,
– imenuje komisije, delovne skupine ali druga telesa za preučitev posameznih vprašanj ali za izvedbo določenih nalog,
– skrbi za izobraževanje delavcev,
– izreka disciplinske ukrepe v skladu z zakonskimi predpisi,
– sklepa pogodbe z zunanjimi sodelavci,
– skrbi za sodelovanje knjižnice z drugimi organizacijami,
– izdaja in sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem knjižnice,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo,
– zagotavlja publiciteto in informiranje ter je odgovoren za stike z javnostjo,
– opravlja druge naloge, ki jih določajo zakon ali splošni akti.

Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje splošne, z zakonom določene pogoje.
Imeti mora:
– višjo ali visokošolsko izobrazbo humanistične ali družboslovne smeri,
– najmanj 5 let delovnih izkušenj,
– strokovni izpit iz bibliotekarstva,
– organizacijske in vodstvene sposobnosti,
– predložen program dela.
Ob prijavi na razpis morajo kandidati predložiti načrt razvoja knjižnice.
Svet knjižnice si mora pridobiti soglasje in mnenje le za tistega kandidata ali kandidatko, ki izpolnjuje pogoje in ki ga svet sam predlaga za imenovanje.
Če ustanoviteljica, ki ima v lasti več kot polovico soustanoviteljskega deleža ne da soglasja in mnenja občin, ki so na splošno knjižnico s pogodbo prenesle v upravljanje te dejavnosti, v roku 60 dni od dneva, ko je bila zanj zaprošena, se šteje, da je bilo soglasje podano in mnenje pozitivno.
Ko svet pridobi soglasje in mnenje, imenuje ravnatelja z večino glasov vseh članov sveta.
Mandat ravnatelja traja 5 let in je lahko po izteku te dobe ponovno imenovan.

Ravnatelj sklene pogodbo o zaposlitvi s knjižnico, ki jo zastopa predsednik sveta knjižnice.

V odsotnosti ravnatelja predstavlja in zastopa knjižnico oseba, ki jo pooblasti ravnatelj. Pisno pooblastilo določa vsebino, obseg in trajanje pooblastila. Ravnatelj lahko s pisnim pooblastilom pooblasti druge osebe za opravljanje določenih nalog.

Vršilca dolžnosti ravnatelja imenuje svet knjižnice, če:
– ravnatelju predčasno poteče mandat,
– če nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan za ravnatelja.
Vršilca dolžnosti ravnatelja lahko imenuje svet izmed strokovnih delavcev knjižnice ali izmed prijavljenih kandidatov.
Vršilca dolžnosti ravnatelja imenuje svet do imenovanja ravnatelja, vendar največ za eno leto.

Ravnatelj je lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po zakonu,
– pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih knjižnice ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov knjižnice ali ravna v nasprotju z njimi,
– s svojim nevestnim in nepravilnim delom povzroči knjižnici večjo škodo, če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti knjižnice.

Ustanoviteljice knjižnice, kjer knjižnica opravlja svojo dejavnost, zagotavljajo pogoje za delo knjižnice po teritorialnem načelu.
Ustanoviteljice knjižnice zagotavljajo knjižnici sredstva in premoženje, s katerim je zavod upravljal do uveljavitve tega odloka.
Knjižnica izkazuje opremo in nepremičnine v bilanci stanja za zadnje leto poslovanja.
Knjižnica samostojno upravlja s premoženjem, ki ji je dano v upravljanje, ne more pa ga odtujiti brez soglasja ustanoviteljic oziroma občin izven sedeža knjižnice.
Knjižnica je dolžna upravljati s premoženjem iz prejšnjega odstavka kot dober gospodar.

Ustanoviteljice v soglasju z ravnateljem knjižnice in v skladu z zakonom s posebnim sklepom določijo, za katere druge dejavnosti se lahko uporabljajo prostori in naprave knjižnice.
V sklepu določi tudi pogoje in način uporabe prostorov in naprav.

Knjižnica pridobiva sredstva za delovanje javne službe iz:
– proračunov ustanoviteljic oziroma občin, za katere izvaja dejavnosti, po deležih, tako da se finančna obveznost za skupne stroške razdeli na te občine premosorazmerno s številom njihovih prebivalcev, medtem ko stroške knjižnične dejavnosti, ki nastanejo neposredno na območju občine, krije vsaka občina sama,
– državnega proračuna,
– sredstev, pridobljenih s prodajo storitev in izdelkov,
– daril, donacij, sponzorstev in drugih zakonitih virov na način in pod pogoji določenimi z zakonom in statutom javnega zavoda,
– za upravljanje in izvajanje programa Kosovelove domačije v Tomaju zagotavlja sredstva Občina Sežana.

Višina proračunskih sredstev, ki jo zagotavljajo ustanoviteljice po ključu, določenem v 28. členu tega odloka, za dejavnost knjižnice se določi na podlagi določil pravilnika o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah, in sktroškov krajevnih knjižnic (Uradni list RS, št. 19/03).
Knjižnica je dolžna obveščati ustanoviteljice o rezultatih poslovanja ter mu dajati druge podatke o poslovanju v skladu z zakonom.

Presežek prihodkov nad odhodki uporablja knjižnica za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti; po predhodnem soglasju ustanoviteljic pa tudi za plače.
Primanjkljaj prihodkov, ki nastane v knjižnici pri izvajanju medsebojno dogovorjenega programa na področju javne službe, upoštevajoč 28. in 29. člen tega odloka, krijejo ustanoviteljice v skladu s pogodbo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.

Knjižnica nastopa v pravnem prometu povezanim z dejavnostjo, za katero je ustanovljena, samostojno in odgovarja za svoje obveznosti do višine sredstev, s katerimi razpolaga.
Ustanoviteljice knjižnice odgovarjajo za obveznosti knjižnice do višine sredstev, ki jih zagotavljajo v skladu z 28. in 29. členom tega odloka.

Knjižnica mora od ustanoviteljev pridobiti soglasje:
– k aktu o sistemizaciji delovnih mest,
– k spremembi imena in sedeža knjižnice,
– k statustni spremembi knjižnice in njeni dejavnosti,
– k najetju kreditov,
– pri razpolaganju z nepremičninami in opremo,
– pri razporejanju presežkov prihodkov nad odhodki.
Kadar knjižnica ali ustanoviteljice v skladu z zakonom ali s tem odlokom zaprosijo za izdajo soglasij, morajo ustanoviteljice oziroma knjižnica odločiti v roku 45 dni od vložitve zahtevka. Če ne odloči, se šteje, da je soglasje izdala.

Delo knjižnice je javno. Javnost dela se zagotavlja s sporočili uporabnikom, novinarjem in drugim predstavnikom javnosti.

O delu knjižnice obvešča javnost ravnatelj ali oseba, ki jo ravnatelj pooblasti.

Ravnatelj in drugi delavci knjižnice morajo varovati listine in podatke, s katerimi se seznanijo pri opravljanju dejavnosti in so določeni za poslovno tajnost.
Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati poslovno tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja.
Za poslovno tajnost se štejejo:
– podatki in dokumenti, ki so z zakoni ali drugimi predpisi določeni za poslovno tajnost,
– podatki in dokumenti, ki jih svet knjižnice določi za poslovno tajnost,
– podatki in dokumenti, ki jih ravnatelj v okviru svojih pristojnosti določi za poslovno tajnost,
– podatki in dokumenti, ki jih knjižnici kot zaupno sporoči pristojni organ ali organizacija.

Knjižnica ima lahko tudi druge splošne akte, s katerimi ureja druge zadeve, če tako določa zakon. Sprejme jih svet knjižnice, razen splošnih aktov, za katere je z zakonom določeno, da jih sprejme ravnatelj.

Knjžnica mora v skladu z določili tega odloka uskladiti svojo organizacijo in oblikovati svet knjižnice v roku šestih mesecev od dneva uveljavitve tega odloka.
Do oblikovanja sveta knjižnice, v skladu z določili tega odloka, opravlja njegove naloge dosedanji svet knjižnice.

Po uveljavitvi tega odloka ravnatelj knjižnice nadaljuje z delom do izteka mandata.

Financiranje dejavnosti knjižnice je do konca leta 2003 urejeno s sporazumom o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij med Občino Sežana, Občino Divača, Občino Hrpelje-Kozina in Občino Komen z dne 30. 11. 2001. S 1. 1. 2004 bodo občine ustanoviteljice prevzele obveznosti iz 28. in 29. člena tega odloka.

Drugi odstavek 10. člena določa med drugim, da skupnega predstavnika občin izven sedeža knjižnice imenujejo občinski sveti občin izven sedeža knjižnice po sistemu rotacije. Imenovanje opravijo občine po abecednem vrstnem redu občin. Prvi predstavnik občine izven sedeža knjižnice je iz Občine Divača.

Javni zavod, ustanovljen s tem odlokom je pravni naslednik Kosovelove knjižnice
Sežana, ki je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču Koper, pod št. 326 z dne 19. 11. 1974 in prevzame vse pravice in obveznosti te knjižnice.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o prevzemu pravic in dolžnosti ustanovitelja Kosovelove knjižnice Sežana (Uradne objave PN, št. 27/92).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.