Uradni list

Številka 19
Uradni list RS, št. 19/2004 z dne 1. 3. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 19/2004 z dne 1. 3. 2004

Kazalo

849. Program priprave državnega lokacijskega načrta za Hidroelektrarno Krško, stran 2137.

Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za Hidroelektrarno Krško
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Dolgoročno predvidena energetska izraba reke Save obsega sklenjeno verigo energetskih stopenj od hidroelektrarne Mavčiče do državne meje pri Mokricah. Veriga je razdeljena na tri odseke, pri čemer je prvi odsek na spodnji Savi med Vrhovim in Mokricami v ekonomskem in energetskem smislu najbolj zanimiv. Morfologija terena namreč omogoča sorazmerno ugodno gradnjo brez velikih posegov v okolje in vplivov na ostalo infrastrukturo. Zaradi bogatih vodonosnih stranskih pritokov Savinje in Krke pa so na tem odseku Save tudi najugodnejši hidrološki pogoji.
Leta 1987 se je pričela gradnja hidroelektrarne Vrhovo, ki se je zaključila v letu 1993. Elektrarna je pretočnega tipa, z akumulacijo, ki omogoča dnevno izravnavo pretokov. V času, dokler ne bo izgrajena celotna veriga hidroelektrarn na Savi, je tej akumulaciji namenjena vloga čelnega bazena za spodnjesavsko verigo. Po dograditvi celotne verige bo prevzela funkcijo vmesnega izravnalnega bazena.
Za naslednjo stopnjo, hidroelektrarno Boštanj, je bil leta 1990 z uredbo sprejet lokacijski načrt (Uradni list RS, št. 19/90) ter pričeta gradnja dne 15. 11. 2002, ko je bilo izdano delno enotno dovoljenje za izvedbo pripravljalnih del. Trenutno je v pripravi tudi državni lokacijski načrt za HE Blanca.
Hidroelektrarna Krško je bila obdelana v študiji Hidroelektrarne na Savi (IBE, 1985), kjer je bil upoštevan koncept izgradnje sedmih tipskih elektrarn na spodnji Savi s poenotenim padcem in tremi cevnimi agregati. Koncept tipskih elektrarn in poenotene elektro-strojne opreme je bil spremenjen v fazi priprave tehničnih podlag k koncesijskem aktu za energetsko izkoriščanje spodnje Save (Vlada Republike Slovenije, 1993). Sedanji koncept izgradnje verige predvideva šest stopenj (hidroelektrarna Brestanica se opusti in je tudi bila črtana pri spremembah prostorskih sestavin državnih planov v letu 1998). S spremembo koncepta se je od prvotne zasnove pri hidroelektrarni Krško povečal hidravlični padec, hkrati pa je bilo na osnovi izvedenih revizij koncepta energetske rabe predlagano, da se, zaradi večjega padca in možnosti zagotavljanja sistemskih storitev, spremeni tip agregatov na vertikalne, Kaplanove turbine. S spremenjenim konceptom je bila prestavljena tudi lokacija elektrarne. Od prvotno predvidene gorvodno od jezu nuklearne elektrarne Krško na lokacijo gorvodno od mestnega jedra Krško, kjer sta bili obravnavani dve mikrolokaciji (Savaprojekt, 1995 in LUZ, 2003). Spremenjene zahteve in nov konceptualni pristop so bili upoštevani v prefeasibility študiji (IBE, 1995) ter novelaciji predinvesticijske študije (IBE, 2002).
Minister za okolje, prostor in energijo, je podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za hidroelektrarno Krško z dopisom št. 350-05-1/ 2003 z dne 10. 3. 2003.
Pobuda je obrazložena in utemeljena v:
– prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
– prostorskih sestavinah družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
– resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96), ki kot dolgoročno strateško usmeritev določa povečevanje izkoriščenosti hidroenergetskega potenciala in povečanje deleža hidroenergije v primarni bilanci. V okviru osnovnega programa graditve objektov je opredeljena vloga verige hidroelektrarn na spodnji Savi;
– predlogu resolucije o nacionalnem energetskem programu;
– zakonu o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (Uradni list RS, št. 61/00, 42/02 in 121/03);
– koncesijski pogodbi za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (podpisana dne 8. 7. 2002 med koncendentom, Vlado Republike Slovenije in koncesionarjema, Savskimi elektrarnami Ljubljana d.o.o. ter Holdingom Slovenske elektrarne d.o.o.).
Pobuda je dokumentirana z naslednjimi gradivi:
– hidroelektrarne na spodnji Savi – Prefeasibility študija (IBE, projj D532/35-10,11, maj 1995);
– veriga hidroelektrarn na spodnji Savi – Predinvesticijska zasnova (IBE, A501/66-MX05, marec 2001);
– veriga hidroelektrarn na spodnji Savi – Dopolnitev predinvesticijske zasnove (IBE, A501/66-MX06, april 2001).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet priprave državnega lokacijskega načrta za hidroelektrarno Krško (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) obsega izdelavo:
– variantnih rešitev in primerjalne študije variant,
– strokovnih podlag iz V. točke tega programa priprave,
– državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: zakon o urejanju prostora).
Predmet državnega lokacijskega načrta so vse načrtovane prostorske ureditve, navedene v nadaljevanju. Z obsegom teh prostorskih ureditev je določeno okvirno ureditveno območje državnega lokacijskega načrta, ki se nahaja na območju občin Krško in Sevnica.
Objekti energetske ureditve:
– jezovna zgradba (strojnica, stikališče, prelivni del, ostali objekti, platoji in dostopna cesta);
– energetski nasipi;
– strojne instalacije, naprave in oprema;
– hidromehanska oprema;
– elektrooprema.
Ureditve vodne infrastrukture:
– visokovodni nasipi;
– ureditev vtokov in regulacije pritokov v zaledju akumulacije;
– ureditev odvodnje površinskih voda iz urbanih površin in zaledja, izza nasipov;
– vodne ureditve na ostalih infrastrukturnih objektih v območju vpliva visokih voda (ceste, železnica, prepusti, komunalna in energetska infrastruktura, stanovanjski objekti, gospodarski objekti, kmetijske in druge površine);
– ureditve v zaledju zaradi dviga podtalnice.
Ureditev državne in lokalne infrastrukture:
1. železnica:
– zavarovanje železniških nasipov v območju škodljivega delovanja vodnega toka,
– sanacija železniških prepustov,
– premostitev vodov,
– varovanje komunikacijskih in napajalnih kablov;
2. ceste:
– zavarovanje cestnih odsekov, ki so v območju škodljivega delovanja vodnega toka,
– izgradnja novih objektov (deviacija trase, spremembe trase in nivelete posameznih cestnih odsekov, podporni in oporni zidovi, mostovi, prepusti ipd.);
3. komunalna infrastruktura:
– ureditev iztokov iz kanalskih omrežij v vplivnem območju akumulacije in poplavnih voda,
– sanacija vodovodnega omrežja v vplivnem območju akumulacije in poplavnih voda;
4. kmetijska zemljišča:
– sanacija kmetijskih površin, ki so v vplivnem območju akumulacije in poplavnih voda,
– določitev statusa in namembnosti trajno in začasno zasedenih zemljišč;
5. naselja:
– sanacija objektov v vplivnem območju akumulacije in poplavnih voda;
6. vodi:
– prestavitev energetskih vodov, vključno s priključnim daljnovodom 2x10 kV Brestanica–Krško,
– prestavitev telekomunikacijskih vodov.
Hidroelektrarna Krško predstavlja četrti člen predvidene sklenjene verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Okvirna lokacija jezovne zgradbe je predlagana na osnovi preliminarnih podatkov in preveritev v postopku priprave idejnih zasnov objekta, glede na naravne danosti prostora, zasedbo kmetijskih zemljišč, ekonomičnost izvedbe ter energetsko rabo. Predlagana lokacija za jezovno zgradbo je na območju gorvodno od starega mestnega jedra Krškega, na območju Gunt, na odseku Save s stacionažo med 751+285 km in 752+500 km. Ker se lokacija hidroelektrarne Krško nahaja v zoženem delu Save, kjer se na desnem bregu teren takoj nad cesto dviguje, je treba za zagotovitev ustreznih prometnih razmer izvesti lokalno deviacijo ceste z ureditvijo dostopa do hidroelektrarne Krško. Zaradi pomanjkanja prostora je treba posebno pozornost nameniti načinu gradnje, dostopu, ureditvi gradbišča ter lokacijam deponij materiala. Načrtovana hidroelektrarna Krško s pripadajočim akumulacijskim bazenom leži na območju občin Krško in Sevnica.
Jezovna zgradba je predvidena v razširitvi doline Save nad starim mestnim jedrom. Jezovno zgradbo sestavljajo: strojnica, prelivna polja, platoji in ostali objekti, dostopna cesta in visokovodni nasipi. V sklopu elektrarne je načrtovan 110 kV transformator. Gradnja jezovne zgradbe je načrtovana v dveh gradbenih jamah. V sklopu pripravljalnih del je treba prestaviti magistralno cesto na desnem bregu Save.
Zajezitvena gladina hidroelektrarne Krško je predvidena na koti približno 164 m. Za določitev hidravličnega padca je treba narediti podrobno ekonomsko energetsko, tehnološko in prostorsko analizo poglabljanja spodnje vode hidroelektrarne Krško.
Predvideno je, da se v strojnici vgradijo agregati s skupno nazivno požiralnostjo 500 m3/s, nazivno močjo 42,05 MW pri neto padcu 9,60 m in srednjo letno proizvodnjo 177,6 GWh. Za evakuacijo visokih voda so v prelivnem delu jezovne zgradbe nameščena pretočna polja s podslapji, katerih število, oblika in konzumpcijska sposobnost morajo ustrezati hidravličnim pogojem prevajanja zahtevanih pretokov visokih voda in disipaciji energije med obratovalnimi kotami zgornje in spodnje vode, z upoštevanjem novo opredeljenih hidroloških razmer na reki Savi. Zajezitvena gladina sega do naselja Arto, nihanje gladine pa je največ 1 m. Oblikovanje in dimenzioniranje vseh objektov ter določitev vseh parametrov hidroelektrarne se opredeli v idejnem projektu, ki se izdela na podlagi rezultatov vseh naštetih in tudi ostalih potrebnih študij in raziskav.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje je dne 18. 12. 2003 skladno z 28. členom zakona o urejanju prostora izvedel prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave državnega lokacijskega načrta oziroma predvidene prostorske ureditve. Datum ter kraj in čas zbora konference je pripravljavec objavil v dveh sredstvih javnega obveščanja. S to objavo so bili o prostorski konferenci obveščeni predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti, z vabili pa so bili povabljeni nosilci urejanja prostora, ki so navedeni v III. točki tega programa priprave.
Na prostorski konferenci so posredovali priporočila in usmeritve oziroma jih napovedali ob izstavitvi smernic naslednji predstavniki: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Občina Sevnica, Občina Krško, Telekom Slovenije d.d., Elektro Slovenija d.o.o.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
1. smiselno upošteva usmeritve glede urejanja vodne infrastrukture, poplavne ogroženosti nuklearne elektrarne Krško, segrevanja in spreminjanja pretoka Save, podane kot pisna priporočila na prostorski konferenci v dopisu št. 381-2/2003/3 0002, z dne 17. 12. 2003;
2. ocenijo vplivi načrtovanih ureditev na območja Natura 2000, pripravi se ekspertno mnenje glede vpliva na ribe in habitate netopirjev ter predlagajo omilitveni ukrepi in morebitne nadomestne ureditve habitatov;
3. smiselno upoštevajo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve, podane kot pisna priporočila Občine Sevnica na prostorski konferenci v dopisu št. 31000-0006/2003, z dne 17. 12. 2003;
4. smiselno upoštevajo usmeritve, pogoji in zahteve za načrtovanje prostorske ureditve, podane kot priporočila Občine Krško v dopisu št. 350-05-8/2003-O 500, z dne 8. 1. 2004;
III. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi državnega lokacijskega načrta
Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje so:
1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
2. Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo;
3. Ministrstvo za kulturo;
4. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje jedrske varnosti;
5. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – področje varstva okolja;
6. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – področje ohranjanje narave;
7. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – področje upravljanja z vodami ter oskrbe in čiščenja voda;
8. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
9. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste;
10. Ministrstvo za promet, Urad za letalstvo;
11. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije;
12. Zavod RS za varstvo narave;
13. Zavod za ribištvo Slovenije;
14. Zavod za gozdove Slovenije;
15. ELES Elektro-Slovenija d.o.o.;
16. Elektro Celje, PE Krško;
17. Geoplin, d.d.;
18. Telekom Slovenije;
19. Občina Krško;
20. Občina Sevnica;
21. druge občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in organizacije, kolikor bi se v postopku priprave lokacijskega načrta izkazalo, da so tangirani.
Postopek priprave državnega lokacijskega načrta vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOPE UPR).
Investitorja načrtovanih prostorskih ureditev (v nadaljnjem besedilu: investitor) sta:
– investitor ureditev vodne ter državne in lokalne infrastrukture je Republika Slovenija, ki jo po pooblastilu Vlade Republike Slovenije zastopa minister za okolje, prostor in energijo, kot koncedent (v nadaljnjem besedilu: MOPE).
– investitor energetske ureditve je Holding Slovenske elektrarne, d.o.o., Koprska ulica 92, Ljubljana, kot koncesionar.
Pobudnik in naročnik državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad za energetiko (v nadaljnjem besedilu: MOPE UE).
Naročnik strokovnih podlag – tehnične (investicijske in projektne) dokumentacije je koncesionar, Holding Slovenske elektrarne, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: HSE d.o.o.)
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta mora izpolnjevati pogoje, ki jih določajo členi od 156. do 160. zakona o urejanju prostora in ga naročnik državnega lokacijskega načrta izbere po predpisih o oddaji javnega naročila. Naročnik državnega lokacijskega načrta mora v komisijo za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta imenovati tudi člana, ki ga določi MOPE UPR. MOPE UPR mora pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta potrditi projektno nalogo.
IV. Način pridobitve strokovnih rešitev
Na podlagi analize prostora, pridobljenih smernic in analize le-teh, priporočil s prostorske konference ter ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. poglavju tega programa priprave, izdelovalec državnega lokacijskega načrta predlaga možne nove variante ali optimizacije predlagane variante.
MOPE UPR, MOPE UE, MOPE in HSE d.o.o. potrdijo predlagan obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag izdela idejne zasnove v merilu 1:5000 s tehničnim poročilom.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta izdela utemeljitev oziroma primerjalno študijo, v kateri prouči variante v skladu s tretjim odstavkom 45. člena zakona o urejanju prostora in tretjim odstavkom 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99). Variante se proučijo, ocenijo in medsebojno primerjajo glede vplivov na regionalni in urbani razvoj, energetsko in distribucijsko učinkovitost, varovanja življenjskega okolja ljudi ter naravnih in kulturnih sestavin okolja, gospodarnosti in družbene sprejemljivosti. V zaključku utemeljitve oziroma primerjalne študije izdelovalec predlaga in utemelji najustreznejšo varianto lociranja hidroelektrarne Krško in poda usmeritve za njeno optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.
O variantni rešitvi, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za okolje, prostor in energijo.
V. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove pridobitve
Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter naslednja že izdelana gradiva oziroma gradiva v pripravi:
– prostorske ureditve hidroelektrarn na spodnji Savi in urejanje prostora v vplivnem območju (študija v pripravi, LUZ),
– inventarizacijo ključnih stanj prostora, okolja in infrastrukture na vplivnem območju spodnje Save, z ločevanjem ukrepov za izboljšanje sedanjega stanja in ukrepov zaradi izgradnje hidroelektrarn (Savske elektrarne Ljubljana, december 2003),
– medsebojne vplive energetskih objektov ob in na reki Savi z vidika toplotne obremenitve Save (IBE, julij 2003),
– HE Brestanica, zgoščeni rečni in dolinski profili pripadajoči k stopnji HE Brestanica P88 – P97, GZM (Geodetski zavod Maribor, junij 1984),
– HE Krško, zgoščeni rečni profili pripadajoči k stopnji HE Krško, P101a – P110g (območje mesta Krško, NEK), (Geodetski zavod Maribor, junij 1984),
– posnetek objektov in pritokov v akumulaciji (do Brestanice), (Geodetski zavod Maribor, julij 1982 in april 1986),
– raziskave transporta (zastajanje in izpiranje) proda in suspenzij v bazenih spodnjesavskih stopenj na odseku med Zidanim mostom in hrvaško mejo in po izgradnji verige, (VGI, junij 1990),
– problematiko rečnih plavin v zajezitvenih prostorih na Savi, (IMOS Gea, 1999),
– meritve transportnega suspendiranega materiala na reki Savi v vodnem profilu Radeč v letu 1988 in 1989 (I. del), (VGI, HMZ, avgust 1989),
– meritve lege podtalnice v prirodnem stanju, (GZL, 1985, 1988),
– oceno vpliva hidroelektrarn na bodoče stanje podtalnice – zajezeno stanje, (FAGG, 1987),
– visoka voda Save v januarju 1979, (VGI, november 1979)
– hidrološko študijo Save na odseku HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško, HE Brežice in HE Mokrice, (Inštitut za vode, 2002),
– ovrednotenje vpliva načrtovanih energetskih stopenj na kakovost Save s predlogom prioritetnih sanacijskih ukrepov (Inštitut Boris Kidrič, proj. št. 332, september 1985),
– analizo posledic izgradnje HE Vrhovo, Boštanj in Blanca na ekonomičnost kmetijske proizvodnje, (BTF, julij 1988),
– ihtiološke raziskave reke Save od izliva Savinje do Jesenic na Dolenjskem, Končno poročilo, (Zavod za ribištvo, 1987),
– študijo o varstvu naravne in kulturne dediščine, Brestanica, Krško, (RZVNKD Ljubljana, december 1984),
– matematični model Save – odsek D (sedanje stanje) Zidani most – hrvaška meja, (FAGG, julij 1984),
– matematični model Save – odsek D (končno stanje) Zidani most – hrvaška meja, (FAGG avgust 1985),
– optimizacijo obratovanja hidroelektrarn na reki Savi, FGG, 2003,
– vodnogospodarsko študijo odsek D Save – odsek Zidani most – meja SRH, (VGI C 472, december 1984),
– hidroelektrarne na Savi, Feasibility študijo, (EIMV, Referat 1091, 1990),
– študijo hidravličnega obratovanja, 3242/55, (IBE, februar 1991),
– pogoje za vključevanje HE na spodnji Savi v EES Slovenije, (ELES, 1993),
– hidroelektrarne na spodnji Savi – Prefeasibility študijo, (IBE, proj. D532/35-10,11, maj 1995),
– veriga hidroelektrarn na spodnji Savi – Predinvesticijsko zasnovo, (IBE, marec 2001),
– veriga hidroelektrarn na spodnji Savi – Dopolnitev predinvesticijske zasnove, (IBE, april 2001),
– daljnovodni priključki 110 kV hidroelektrarn na Savi na 110 kV zasavske zbiralnice – podloge za lokacijsko dokumentacijo, (IBE, proj. 4568/201, julij 1985),
– Projekt hidroelektrarn na spodnji Savi, (EIMV, referat št. 1434, marec 1999),
– študijo Vpliva izgradnje savske verige na infrastrukturne objekte, HE Boštanj – HE Mokrice, (IBE, proj. 3242/9/134, junij 1984),
– hidroelektrarne na spodnji Savi – oceno stroškov vključitve v prostor, Študijo št. 95 009 (Savaprojekt, februar 1995),
– študijo vključitve HE Krško v prostor (Savaprojekt, april 1994),
– hidroelektrarne na spodnji Savi – Ovrednotenje zasnove in projektov hidroelektrarn na spodnji Savi z vidika vplivov na prostor – Usmeritve in prostorski pogoji načrtovanja HE na spodnji Savi, (Savaprojekt, Acer, 1995),
– elaborate za pridobitev lokacijskih smernic oziroma elaborate za vključitev v prostor in družbene načrte: HE Brestanica, (IBE, 3242-12-138, december 1984),
– elaborate za pridobitev lokacijskih smernic oziroma elaborate za vključitev v prostor in družbene načrte: HE Krško, (IBE, 3242-12-139, december 1984),
– sociološke vidike razvoja posavske regije (razvoj podeželja), (IREL, 1990),
– smernice za upravljanje z ribjim življem v Savi od izliva Savinje do jezu za JE Krško; Ribji prehodi preko HE Vrhovo, HE Boštanj, JE Krško in jezu na Mirni v Boštanju, (Zavod za ribištvo Slovenije 2003),
– ihtiološke raziskave na spodnji Savi od HE Vrhovo do JE Krško – (v pripravi, Zavod za ribištvo Slovenije),
– naravovarstveno študijo za izdelavo PVO (izgradnja elektrarn na spodnji Savi HE Boštanj), (v pripravi, Nacionalni inštitut za biologijo),
– opredelitve ekološko pomembnih območij v predelu spodnje Save in Dobrave ter pripravo predloga ukrepov za omilitev posledic na naravi v zvezi z načrtovanimi posegi, (Center za kartografijo favne in flore, november 2001),
– kartiranje negozdnih habitatnih tipov spodnja Sava – (v pripravi),
– zasnovo prometne ureditve in ureditve obrežja reke Save na območju starega mestnega jedra Krško zaradi graditve HE Krško, Savaprojekt 1993.
Koncesionar HSE d.o.o. zagotovi izdelavo naslednje tehnične (investicijske in projektne) dokumentacije, ki jo MOPE UE posreduje izdelovalcu državnega lokacijskega načrta:
– dokument identifikacije investicijskega projekta – tehnični del;
– idejne rešitve – inventarizacija tehnične dokumentacije;
– idejne rešitve – obdelava variantnih rešitev – podlaga za izdelavo primerjalne študije variant;
– predinvesticijska zasnova – tehnični del;
– elaborat razmejitve infrastrukture;
– idejna zasnova vseh ureditev;
– poročilo o vplivih načrtovane prostorske ureditve na okolje.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Ministrstvo za kulturo zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine in jih posreduje MOPE UPR, ta pa izdelovalcu državnega lokacijskega načrta.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod Republike Slovenije za varstvo narave zagotovi izdelavo naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave in jih posreduje MOPE UPR, ta pa izdelovalcu državnega lokacijskega načrta.
Pred izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta mora investitor zagotoviti naslednje strokovne podlage, ki jih na podlagi strokovnih podlag navedenih v zgornjih odstavkih V. točke tega programa priprave izdela izdelovalec državnega lokacijskega načrta:
– analize stanja na obravnavanem območju glede relevantnih naravnih in ustvarjenih danosti prostora, o vplivih načrtovane prostorske ureditve na okolje ter o socialnih in ekonomskih vplivih načrtovane prostorske ureditve,
– idejne zasnove načrtovane prostorske ureditve, izdelane na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznim poročilom in utemeljitvijo,
– idejne zasnove posameznih elementov prostorske ureditve, izdelane kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami,
– idejno zasnovo nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.), vključno z ureditvami mirujočega prometa,
– idejne zasnove novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev,
– idejne zasnove zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev,
– idejne zasnove rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate na podlagi habitatnega kartiranja, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov,
– idejne zasnove rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– izdelavo katastrskega elaborata z navedbo podatkov o: parcelah in objektih (mapne kopije, lastništvo), območju obdelave (energetika, vodnogospodarstvo, javna in lokalna infrastruktura), zasedenosti zemljišč (trajna, začasna), stanju zemljišč in objektov (odkupi, nadomestila, služnosti).
Geodetske podlage za izdelavo državnega lokacijskega načrta pridobi koncesionar HSE d.o.o., MOPE UE pa jih posreduje izdelovalcu državnega lokacijskega načrta. Izdelovalec državnega lokacijskega načrta pridobi podatke zemljiškega katastra in katastra stavb ter podatke iz zemljiške knjige o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta se lahko ugotovi potreba za morebitne dodatne strokovne podlage, katerih izdelavo zagotovi koncesionar HSE d.o.o., MOPE UE pa jih posreduje izdelovalcu državnega lokacijskega načrta.
VI. Faze in roki za pripravo državnega lokacijskega načrta
Pridobitev smernic za načrtovanje
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) izdela gradivo za pridobitev smernic (najmanj situativni prikaz prostorske ureditve v merilu 1:5000 s tehničnim poročilom) v 10 dneh po sprejemu programa priprave.
MOPE UPR pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora, določenih v III. točki tega programa priprave.
Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge.
Izdelovalec izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te ter analize prostora, izdela predlog usmeritev za načrtovanje prostorske ureditve v 15 dneh po prejemu vseh smernic.
MOPE UPR, MOPE UE, MOPE in HSE d.o.o. potrdijo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve v 10 dneh po prejemu predloga usmeritev.
 
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
Strokovne podlage določene v prvem, drugem, tretjem, četrtem in šestem odstavku, V. točke tega programa priprave, se pridobijo oziroma izdelajo sukcesivno z napredovanjem postopka sprejemanja državnega lokacijskega načrta.
Izdelovalec izdela predlog državnega lokacijskega načrta v 60 dneh po prejemu oziroma izdelavi vseh strokovnih podlag.
MOPE UE preda predlog državnega lokacijskega načrta MOPE UPR.
MOPE UPR pridobi recenzijska mnenja strokovnjakov s področja prostorskega in vodnogospodarskega načrtovanja, energetike, varstva okolja in finančnega področja k predlogu državnega lokacijskega načrta v 15 dneh po prevzemu predloga državnega lokacijskega načrta in ta mnenja preda MOPE UE.
Izdelovalec dopolni predlog državnega lokacijskega načrta v 15 dneh po prejemu recenzijskih mnenj s strani MOPE UE.
MOPE UPR pred objavo javne razgrnitve predloga državnega lokacijskega načrta organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predvidene rešitve v predlogu državnega lokacijskega načrta pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
MOPE UPR, v sodelovanju z MOPE UE, MOPE in HSE d.o.o. seznani občini Krško in Sevnica s predlogom državnega lokacijskega načrta.
 
Javna razgrnitev in javne obravnave
Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter na občinah Krško in Sevnica.
Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
MOPE UPR, v sodelovanju z MOPE UE, MOPE in HSE d.o.o. v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
MOPE UPR obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave najmanj z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter v enem nacionalnem in enem lokalnem mediju.
MOPE UPR, v sodelovanju z MOPE UE, MOPE in HSE d.o.o. ter z občinama Krško in Sevnica, v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
MOPE UPR, v sodelovanju z MOPE UE, MOPE in HSE d.o.o. ter z izdelovalcem, prouči pripombe in predloge.
Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
MOPE UPR s pripombami in predlogi ter s predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
Minister za okolje, prostor in energijo, s sklepom odloči o upoštevanju pripomb in predlogov.
MOPE UPR, v sodelovanju z MOPE UE, MOPE in HSE d.o.o. seznani občini Krško in Sevnica z odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov.
 
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
Morebitne potrebne dopolnitve strokovnih podlag zagotovi HSE d.o.o. v 30 dneh po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov. MOPE UE dopolnjene strokovne podlage posreduje izdelovalcu.
Izdelovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta v 30 dneh po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
Izdelovalec izdela gradivo za pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
MOPE UPR pozove nosilce urejanja prostora določene v III. točki tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
Nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge.
MOPE UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče ministra za okolje, prostor in energijo k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
MOPE UPR posreduje mnenja nosilcev urejanja prostora, recenzijsko mnenje ter mnenje ministra za okolje, prostor in energijo, MOPE UE, MOPE in HSE d.o.o.
Izdelovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta v 30 dneh po predaji mnenj iz prejšnjega odstavka.
 
Sprejem državnega lokacijskega načrta
Minister za okolje, prostor in energijo, posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta s predpisanimi prilogami Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiv so priporočila s prostorske konference ter stališča do pripomb in predlogov javne razgrnitve.
Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
VII. Obveznosti financiranja priprave državnega lokacijskega načrta
MOPE UE zagotovi sredstva za izdelavo državnega lokacijskega načrta in strokovnih podlag, navedenih v petem odstavku, V. točke, tega programa priprave.
HSE d.o.o. zagotovi sredstva za izdelavo vseh drugih strokovnih podlag, navedenih v V. točki tega programa priprave.
MOPE UPR zagotovi sredstva za recenzije primerjalne študije in državnega lokacijskega načrta.
VIII. Objava programa priprave
Ta program se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-24-3/ 2003
Ljubljana, dne 12. februarja 2004.
EVA 2004-2511-0008
mag. Janez Kopač l. r.
Minister
za okolje, prostor in energijo

AAA Zlata odličnost