Uradni list

Številka 18
Uradni list RS, št. 18/2004 z dne 27. 2. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 18/2004 z dne 27. 2. 2004

Kazalo

792. Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga, stran 1958.

Na podlagi tretjega odstavka 9. člena, petega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 12. člena, prve, tretje in četrte alinee 73. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/01 in 52/01 – ZDU-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik predpisuje ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga, ki ga povzroča bakterija Erwinia amylovora (Burill) Winslow et al. (v nadaljnjem besedilu: hrušev ožig), ugotavljanje zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin, meje okuženega, ogroženega in nevtralnega območja, ukrepe, prepovedi, omejitve in obveščanje imetnikov gostiteljskih rastlin.
2. člen
(pomen izrazov)
Za potrebe tega pravilnika se uporabljajo izrazi iz zakona, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, ter izrazi, ki imajo naslednji pomen:
– posebno nadzorovano območje je ozemlje Republike Slovenije, na katerem se razmejijo okužena in neokužena območja, kjer se na predpisan način zagotavlja zdravstveno varstvo gostiteljskih rastlin in posebni nadzor hruševega ožiga;
– žarišče okužbe je območje okoli točke potrditve okužbe, določene s pravokotnimi koordinatami v metrih, kjer je hrušev ožig potrjen, s polmerom do 1 km. Seznam območij žarišč okužbe je dosegljiv pri Fitosanitarni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uprava) in na njeni spletni strani;
– okuženo območje je del posebno nadzorovanega območja, kjer se hrušev ožig ustali. Seznam okuženih območij je v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika;
– neokužena območja so vsa območja Republike Slovenije, ki niso na seznamu okuženih območij iz prejšnje alinee;
– varovalni pas je del neokuženega območja, v katerem se izvajajo fitosanitarni ukrepi z namenom preprečevanja širjenja hruševega ožiga in obdaja: drevesnico, matični nasad oziroma neokuženo mesto ali enoto pridelave sadilnega in razmnoževalnega materiala gostiteljskih rastlin ali žarišče okužbe;
– ogroženo območje je območje z gostiteljskimi rastlinami za saditev in pridelavo plodov, na katerem so ekološki dejavniki ugodni za naselitev hruševega ožiga, katerega navzočnost bi v tem območju lahko povzročila pomembno gospodarsko škodo. Ogrožena območja s seznamom občin, ki presegajo prag 10 ha, so našteta v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika;
– varovano območje je ozemlje Republike Slovenije, ki je priznano kot varovano območje za bakterijo Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al., v skladu s pravilnikom, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav;
– nevtralno območje je uradno nadzorovano območje pridelave rastlin za saditev, veliko vsaj 50 km2, na katerem je dokazana odsotnost hruševega ožiga. Seznam nevtralnih območij je dosegljiv pri upravi in na njeni spletni strani.
3. člen
(gostiteljske rastline in zagotavljanje zdravstvenega varstva rastlin)
(1) Navzočnost hruševega ožiga se ugotavlja na gostiteljskih rastlinah v skladu s pravilnikom, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih in obsega vizualne preglede v skladu s 5. členom tega pravilnika, vzorčenje in laboratorijsko testiranje gostiteljskih rastlin.
(2) Gostiteljske rastline hruševega ožiga (v nadaljnjem besedilu: gostiteljske rastline) so predvsem rastline iz rodov:
– Amelanchier (šmarna hrušica);
– Chaenomeles (japonska kutina);
– Cotoneaster (panešplja);
– Crataegus (beli trn, glog);
– Cydonia (kutina);
– Eryobotria (japonska nešplja);
– Malus (jablana);
– Mespilus (nešplja);
– Pyracantha (ognjeni trn);
– Pyrus (hruška);
– Sorbus (jerebika, skorš), razen S. intermedia;
– Photinia davidiana (fotinija, ex stranvezija).
(3) Gostiteljske rastline za pridelavo plodov po tem pravilniku so predvsem rastline iz rodov:
– Malus (jablana)
– Pyrus (hruška).
(4) Vrste nadzorovanih rastlin in obseg žarišč okužbe podrobneje opredeli uprava v programu posebnega nadzora hruševega ožiga v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih.
(5) Zdravstvene preglede gostiteljskih rastlin izvajajo poleg uprave in fitosanitarne inšpekcije tudi nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, ki smejo v okviru izvajanja posebnega nadzora jemati vzorce rastlin, rastlinskih proizvodov in rastnih substratov v skladu s pooblastilom in navodili predstojnika uprave o odvzemu vzorcev in 32. členom tega pravilnika.
(6) Imetniki rastlin in čebel so dolžni zagotavljati zdravstveno varstvo rastlin in izpolnjevati zahteve za pridelovanje in premeščanje ter zagotoviti izvajanje fitosanitranih ukrepov, zdravstvenih pregledov rastlin, vključno z laboratorijskimi analizami in druge odrejene ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin in tem pravilnikom.
4. člen
(razmejitve okužbe)
(1) Žarišče okužbe določi uprava v skladu s 5., 6., 7. in 8. členom tega pravilnika.
(2) Žarišče okužbe mora obdajati varovalni pas, ki obsega pas med 1 km in 5 km od točke potrditve okužbe, v katerem se izvaja posebni nadzor, da se prepreči širjenje okužbe. Meje žarišč okužbe in varovalnega pasu, za katerega veljajo določbe tega pravilnika, so dosegljive na upravi in objavljene na njeni spletni strani.
(3) V letu prve potrditve hruševega ožiga in v naslednjem letu se žarišče okužbe šteje za območje z nizko stopnjo pojavljanja hruševega ožiga in se obravnava kot varovano območje, razen če je s postopki na podlagi pravilnika, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav, drugače določeno.
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka se v tretjem letu:
– če ni odkritih novih žarišč bolezni, žarišče okužbe zbriše s seznama in prekliče njegov varovalni pas;
– če so odkrita nova žarišča, šteje, da se je bakterija Erwinia amylovora na tem območju ustalila (okuženo območje) in se ga ne obravnava več kot varovano območje, razen če je s postopki na podlagi pravilnika, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav, drugače določeno.
(5) V primerih iz druge alinee prejšnjega odstavka lahko Uprava na območjih, kjer je hrušev ožig ustaljen, vzpostavi nevtralno območje pridelave rastlin za saditev na predlog imetnikov rastlin, njihovega združenja ali drugega zainteresiranega subjekta ob upoštevanju:
– ekonomskega interesa pridelovalca, ki mora s to pridelavo ustvariti v gospodarskem letu dohodek najmanj v višini bruto letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji ali pridelovati gostiteljske rastline na zemljišču večjem od 1000 m2 za pokrite oziroma 10000 m2 za nepokrite površine;
– možnosti prostorske izolacije od virov okužbe, tako da vsaka enota pridelave leži najmanj 1000 m od roba nevtralnega območja in
– drugih kriterijev ocene nevarnosti okužbe s hruševim ožigom v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe, izdanim na podlagi konvencije, ki ureja varstvo rastlin.
(6) Uprava lahko vzpostavi nevtralno območje pridelave rastlin za saditev tudi po uradni dolžnosti ob upoštevanju kriterijev iz prejšnjega odstavka.
II. UGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA
5. člen
(uradni pregledi rastlin)
(1) Izvajalci posebnega nadzora, določeni v skladu s predpisom, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih, opravljajo vizualne preglede gostiteljskih rastlin vsaj enkrat v rastni dobi na vseh:
– žariščih okužb, da se prepreči širjenje okužbe;
– neokuženih območjih, da se potrdi odsotnost hruševega ožiga in zagotovi zgodnje odkrivanje;
– nevtralnih območjih pridelave rastlin za saditev;
– drevesnicah in matičnih nasadih s pripadajočimi varovalnimi pasovi;
– neokuženih mestih oziroma enotah pridelave, ki so prijavljena za sajenje drevesnic ali matičnih nasadov.
(2) Pregled iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka se šteje za obvezen zdravstveni pregled sadilnega materiala. Če je ob tem odvzet uradni vzorec, sta v času trajanja laboratorijske analize prepovedana premeščanje in uporaba sadilnega materiala. V primeru potrditve hruševega ožiga, se sadilni material, ki ga predstavlja reprezentativen vzorec, uniči v skladu s prvim odstavkom 15. člena tega pravilnika.
(3) Pooblaščeni izvajalci javne službe morajo o pregledih obveščati pristojno enoto fitosanitarne inšpekcije in druge sodelujoče v posebnem nadzoru v skladu z navodili predstojnika uprave o vodenju evidenc.
6. člen
(sum na okužbo)
(1) Na okužbo s hruševim ožigom se sumi, če so na gostiteljskih rastlinah katera od naslednjih znamenj:
– razpoke in rakaste rane na lesu, nekrotično obarvan žilni kambij ob odstranitvi lubja;
– brezbarvni do mlečno bel bakterijski izcedek, ki se s staranjem spremeni v jantarno rumeno do rjavo barvo in se strdi;
– voden videz, hitro venenje, rjavenje in sušenje cvetov in cvetnih šopov;
– kljukasto ukrivljeni vršiček poganjka, ki spominja na pastirsko palico;
– ožgan videz okuženih poganjkov: mladi vršički se oranžno obarvajo, vejice in večje veje skupaj z listjem na poganjku venijo, se sušijo in postanejo pri jablani temno rjave, pri hruški črne barve, pri ostalih gostiteljskih rastlinah pa rdeče do rjave barve;
– sprememba barve iz prejšnje alinee se prične ob listnem peclju in napreduje od glavne listne žile po listni ploskvi proti robu lista;
– plodovi potemnijo, se posušijo in zgrbančijo (mumificirajo);
– posušeni cvetovi, listi in mladi plodovi ne odpadejo, ampak ostanejo na rastlini tudi pozimi.
(2) Na okužbo s hruševim ožigom se sumi tudi, če na gostiteljskih rastlinah ni vidnih znamenj, so pa bile izpolnjene vse zahteve za okužbo: občutljiva fenološka faza rastlin, ugodne klimatske razmere in nahajanje rastlin v okuženem območju ali v njegovi bližini.
(3) Razmere iz prejšnjega odstavka ugotovi in nevarnost okužbe napove izvajalec javne službe zdravstvenega varstva rastlin na področju opazovanja in napovedovanja škodljivih organizmov s pomočjo prognostičnega modela. Prognostični model na predlog izvajalca in ob upoštevanju znanstvenih načel odobri uprava v programu posebnega nadzora.
7. člen
(preverjanje suma na okužbo)
(1) Na podlagi napovedi nevarnosti okužbe za določeno območje je vsak imetnik gostiteljskih rastlin dolžan takoj pregledati svoje rastline na pojav morebitnih vidnih znamenj okužbe in izvesti preventivne ukrepe, priporočene v napovedi.
(2) Ob sumu na okužbo na podlagi vidnih znamenj je vsak imetnik gostiteljskih rastlin dolžan obvestiti pristojnega inšpektorja ali pooblaščenega izvajalca javne službe zdravstvenega varstva rastlin in upoštevati naslednje splošne higiensko-sanitarne ukrepe:
– domnevno okuženih rastlin se ne sme dotikati brez razloga;
– delo z domnevno okuženimi rastlinami je potrebno takoj prekiniti;
– v skladu s Prilogo 3, ki je sestavni del tega pravilnika, razkužiti orodje, mehanizacijo, obutev, oblačila in roke, če je prišlo do stika z domnevno okuženimi rastlinami.
(3) Ob sumu na okužbo s hruševim ožigom na neokuženem območju ali na mestu pridelave gostiteljskih rastlin za saditev iz petega odstavka 4. člena tega pravilnika, je potrebno odvzeti vsaj en vzorec rastlin zaradi laboratorijske analize. Vzorec je uraden, če ga odvzame pristojni inšpektor ali pooblaščena oseba v skladu z 32. členom tega pravilnika in o tem napiše zapisnik.
(4) Med čakanjem na analizni izvid lahko pristojni inšpektor odredi tudi druge ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, zlasti prepoved prenosa rastlinskega materiala, embalaže, orodja in mehanizacije z mesta suma na hrušev ožig.
(5) Po potrditvi okužbe pooblaščeni izvajalec javne službe odstopi zadevo v reševanje pristojnemu inšpektorju.
8. člen
(ugotovitev okužbe)
(1) Ko je ugotovljena okužba, se ukrepi izvedejo v žarišču okužbe na podlagi nadaljnjih vizualnih znamenj pri gostiteljskih rastlinah in na podlagi ustne odločbe pristojnega inšpektorja, ki mora o ugotovitvah in odrejenih ukrepih sestaviti zapisnik, in če stranka v nadaljnjih osmih dneh zahteva izdajo pisne odločbe, izdati pisno odločbo v osmih dneh od podane zahteve.
(2) Če pristojni inšpektor ali izvajalec javne službe ugotovi novo žarišče okužbe oziroma pooblaščeni laboratorij potrdi okužbo, morajo le-ti o tem nemudoma obvestiti upravo.
(3) Predstojnik uprave z odločbo določi meje novega žarišča okužbe s pripadajočim varovalnim pasom in o tem obvesti ostale izvajalce nadzora, imetnike rastlin in lokalno skupnost na krajevno običajen način in na spletni strani uprave.
(4) Dokler traja nevarnost, je prepovedan premik čebel v skladu s 27. členom tega pravilnika.
III. KURATIVNI UKREPI V ŽARIŠČU OKUŽBE
9. člen
(kurativni ukrepi v žarišču okužbe)
(1) V primeru ugotovljene okužbe s hruševim ožigom odredi pristojni inšpektor naslednje ukrepe:
– označitev točke potrjene okužbe, ki se je ne da zlahka odstraniti, ne da bi poškodovali rastlino;
– uničenje okuženih rastlin ali njihovih delov v skladu z 10. členom tega pravilnika;
– tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi v skladu s priporočili izvajalcev javne službe zdravstvenega varstva rastlin na področju opazovanja in napovedovanja škodljivih organizmov;
– higiensko-sanitarne ukrepe iz Priloge 3 za gibanje v žarišču okužbe, dokler uprava uradno ne potrdi, da v žarišču okužbe dve rastni dobi zaporedoma ni bilo ugotovljene navzočnosti hruševega ožiga.
(2) Če se med pregledi iz 5. člena tega pravilnika ugotovi, da obstaja nevarnost za širjenje hruševega ožiga oziroma da niso izpolnjene zahteve v skladu s tem pravilnikom, odredi pristojni inšpektor ukrepe za preprečevanje širjenja hruševega ožiga.
10. člen
(uničenje okuženih rastlin ali njihovih delov)
(1) Okužene rastlinske dele ali rastline je treba uničiti takoj, po možnosti v suhem vremenu, in sicer jih sežgati do pepela na mestu samem ali na za to določenem zemljišču.
(2) Za sežig na mestu samem se šteje sežig na mestu rasti drevesa ali v istem sadovnjaku. Sežig ne sme ogrožati zdravih rastlin, njihove opore, objektov in drugih predmetov.
(3) Če je odrejeno uničenje gostiteljskih rastlin, je potrebno najprej previdno odstraniti in sežgati okužene veje in šele nato uničiti preostalo rastlino.
(4) V primeru prevoza materiala do mesta uničenja je treba paziti, da se okužen material ne izgubi oziroma da med vožnjo ne pride v stik z zdravimi rastlinami. Prevozno sredstvo mora omogočati zavarovanje materiala z visokimi stranskimi stenami in prekrivanjem na primer s ponjavo.
(5) Po opravljenem uničenju je potrebno oprati oblačila, obutev in razkužiti roke, orodje in naprave ter prevozno sredstvo in ponjavo.
11. člen
(sežiganje)
(1) Če je odrejen sežig okuženih rastlin, je odrezane dele potrebno takoj sežgati in se jih ne sme začasno skladiščiti.
(2) Odrezane veje in posekana drevesa v sadovnjakih je potrebno sežgati na mestu poseka.
(3) Če sežig na mestu poseka ni mogoč, pristojni inšpektor potrdi lokacijo sežiga in dovoli prevoz do nje.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko pristojni inšpektor dovoli, da se debla in veje s premerom nad 10 cm, posušijo in uporabijo kot drva.
(5) Okoliške prebivalce je potrebno s sežigom seznaniti in pri sežigu ravnati v skladu s predpisi o požarni varnosti.
12. člen
(izvajanje kurativnih ukrepov)
(1) Kurativne ukrepe iz 9., 10. in 11. člena tega pravilnika mora imetnik izvršiti takoj po izdaji ustne odločbe, pritožba ne zadrži izvršitve.
(2) Uničenje gostiteljskih rastlin opravlja imetnik sam ali drugi izvajalci, ki so seznanjeni z zahtevami po predpisih o varstvu pri delu in s higienskimi ukrepi iz Priloge 3, vsi pod nadzorom pristojnega inšpektorja ter v skladu s protipožarnimi predpisi. Izvajalce pooblasti pristojni inšpektor v skladu z določbami zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(3) V letu, ko je bila na območju odkrita okužba, mora izvajalec javne službe ali pristojni inšpektor vsaj dvakrat v obdobju april-julij in enkrat v obdobju avgust-oktober oziroma po vsakem neurju in toči pregledovati gostiteljske rastline v žarišču okužbe.
13. člen
(stroški)
(1) Stroški laboratorijskih analiz vzorcev, ki so odvzeti v okviru programa posebnega nadzora, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Stroške predpisanih laboratorijskih analiz vzorcev, ki so odvzeti v drevesnicah, matičnih nasadih in njihovih varovalnih pasovih v okviru rednih zdravstvenih pregledov rastlin za saditev, krije imetnik rastlin, vendar ne več kot enkrat v rastni dobi za vsak partijo rastlin za saditev, določeno v drugem odstavku 15. člena tega pravilnika.
(3) Stroški laboratorijskega testiranja ne smejo presegati najvišje dovoljene cene v pogodbi z izvajalci testiranja, ki so zaračunani za metode, ki jih odobri uprava.
(4) Uničenje gostiteljskih rastlin, razkuževanje orodja, strojev, obutve in oblek, tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi, prevoz na uničenje in drugi odrejeni ukrepi se v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, izvedejo na stroške imetnika gostiteljskih rastlin.
14. člen
(kurativni ukrepi v varovalnem pasu drevesnic in matičnih nasadov)
(1) Drevesnice in matične nasade mora obdajati 500 m širok varovalni pas.
(2) Varovalni pas mora biti uradno pregledan vsaj enkrat v rastni dobi.
(3) V primeru okužbe rastlin s hruševim ožigom v varovalnem pasu pristojni inšpektor odredi za drevesnico ali matični nasad poleg ukrepov iz 9. in 10. člena tega pravilnika naslednje ukrepe:
– prepoved premeščanja rastlin iz rodov Malus, Pyrus in Cydonia pred 25. oktobrom,
– prepoved izdajanja rastlinskega potnega lista za varovano območje.
(4) Ukrepi iz prejšnjega odstavka ostanejo v veljavi do preteka naslednje rastne dobe.
15. člen
(kurativni ukrepi v drevesnicah)
(1) V primerih ugotovljene okužbe v drevesnici pristojni inšpektor poleg ukrepov iz 9. in 10. člena tega pravilnika odredi zlasti naslednje ukrepe:
– takojšnje uničenje vseh okuženih in sosednjih gostiteljskih rastlin v pasu do 10 metrov, če se med seboj dotikajo,
– prepoved prodaje vseh rastlin za saditev v drevesnici za 4 tedne,
– prepoved prodaje rastlin iz rodov Malus, Pyrus in Cydonia pred 25. oktobrom,
– prepoved izdajanja rastlinskega potnega lista za varovano območje,
– vizualne preglede vseh gostiteljskih rastlin v drevesnici s strani imetnika na vsakih 14 dni in vodenje evidence o pregledih,
– odvzem vzorca za testiranje na prikrito okužbo na stroške imetnika, če imetnik ne izkaže rednih pregledov,
– uničenje vseh gostiteljskih rastlin za saditev istega izvora v drevesnici, če je razpršeno okuženih več kot 30% rastlin iz tega izvora,
– uničenje vseh gostiteljskih rastlin za saditev strnjene zasaditve v drevesnici, če je razpršeno okuženih več kot 30% rastlin te zasaditve.
(2) Za okužene gostiteljske rastline istega izvora iz prejšnjega odstavka se lahko štejejo cepiči iz istega matičnega nasada oziroma sadike iste sorte oziroma iste partije pošiljke, in sicer vse rastline v pasu do 10 metrov okoli točke okužbe.
(3) Če pristojni inšpektor odredi uničenje le dela drevesnice, Uprava dovoli prodajo preostalih gostiteljskih rastlin za saditev v skladu s 30. členom tega pravilnika, če:
– so bili izpolnjeni ukrepi iz prvega odstavka tega člena,
– v drevesnici ni bilo škodljivih žuželk oziroma evidenca dokazuje redno zatiranje,
– so bili pravočasno odstranjeni cvetni brsti na rastlinah iz rodov Malus, Pyrus in Cydonia,
– da je zagotovljena sledljivost izvora rastlin,
– je z uradnimi pregledi potrjeno, da preostale rastline niso okužene,
– ni bilo druge nevarnosti za širjenje, ki izhaja iz pogostosti pojavljanja hruševega ožiga na tem območju.
(4) V drevesnicah, kjer okužba s hruševim ožigom ni ugotovljena, ugotovljeni pa so viri okužbe v varovalnem pasu drevesnice, Uprava dovoli prodajo gostiteljskih rastlin za saditev v skladu s 30. členom tega pravilnika, če:
– so bile okužene rastline pravočasno uničene,
– v drevesnici ni bilo škodljivih žuželk in pršic oziroma evidenca dokazuje redno zatiranje,
– je z uradnimi pregledi potrjeno, da rastline niso okužene s hruševim ožigom,
– ni bilo druge nevarnosti za širjenje, ki izhaja iz pogostosti pojavljanja hruševega ožiga na tem območju.
(5) Pristojni inšpektor redno preverja izpolnjevanje zahtev iz prve, druge in tretje alinee tretjega odstavka tega člena in prve in druge alinee prejšnjega odstavka.
16. člen
(kurativni ukrepi v matičnih nasadih)
(1) V primeru okužbe rastlin s hruševim ožigom v matičnem nasadu pristojni inšpektor poleg ukrepov iz 9. in 10. člena tega pravilnika odredi naslednje ukrepe:
– uničenje okuženih matičnih rastlin in dreves v njihovi neposredni soseščini, če se med seboj dotikajo;
– prepoved rezanja podlag ali cepičev, dokler se na podlagi rednih vizualnih zdravstvenih pregledov v dveh rastnih dobah ali testiranja 3% matičnih dreves na prikrito okužbo v eni rastni dobi ne dokaže odsotnosti okužbe;
– izvajanje dodatnih fitosanitarnih ukrepov.
(2) Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka lahko imetnik gostiteljskih rastlin predlaga, da pristojni inšpektor v primeru okužbe matičnega nasada na okuženem območju, odredi ukrepe v skladu z 19. členom tega pravilnika. V tem primeru mu pristojni inšpektor odredi prepoved rezanja podlag ali cepičev in predlaga izbris iz registra, ki ga vodi uprava v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin in semenskem materialu kmetijskih rastlin.
(3) Ne glede na določbo druge alinee prvega odstavka tega člena lahko uprava v skladu s 30. členom tega pravilnika izjemoma dovoli rezanje podlag ali cepičev zdravih matičnih rastlin v letu odkritja okužbe ali pred pričetkom naslednje rastne dobe, če:
– so bile okužene rastline pravočasno uničene,
– ni bilo škodljivih žuželk oziroma evidenca dokazuje redno zatiranje,
– ni vizualnih znamenj okužbe pri opazovanju na vsakih 14 dni,
– razmere v tistem letu niso bile ugodne za širjenje bolezni,
– je z laboratorijskim testom za vsaj 5% matičnih rastlin potrjeno, da rastline v vsej rastni dobi do obdobja odvzema cepičev niso okužene s hruševim ožigom,
– ni bilo druge nevarnosti za širjenje hruševega ožiga.
(4) Pristojni inšpektor preverja izpolnjevanje zahtev iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka.
17. člen
(kurativni ukrepi v nasadih za pridelavo plodov)
V nasadih gostiteljskih rastlin za pridelavo plodov se izvajajo ukrepi iz 9. in 10. člena tega pravilnika, in sicer:
– okužene nizko- in srednjedebelne rastline je potrebno izruti in zažgati skupaj s koreninami. Preprečiti je potrebno poškodbe zdravih rastlin s trskami in drobci, ki pri tem lahko letijo naokoli;
– visokodebelnim drevesom je najprej potrebno takoj previdno odstraniti okužene dele krošnje vsaj 30 cm pod vidnimi znamenji. Ostale dele drevesa je potrebno uničiti najkasneje do začetka zime, panj pa premazati z neselektivnim herbicidom.
18. člen
(kurativni ukrepi v okrasnih zasaditvah)
(1) V nasadih grmičastih okrasnih gostiteljskih rastlin se ob potrjeni okužbi izvajajo ukrepi iz 9. in 10. člena tega pravilnika, tako da se s koreninskega vratu odstrani zemlja in grm izreže čim bližje tlom ter uniči v skladu z 11. členom tega pravilnika.
(2) Panj in glavno korenino je potrebno močno ožgati ali ju na prerezu premazati z neselektivnim herbicidom, da se prepreči nadaljnje odganjanje.
(3) Uničevanje rastlin se opravi s koreninami vred tako, da se:
– izrežejo čim bližje tlom, ostanki korenin in panja ožgejo do tal, da ne odganjajo in po enem letu izkopljejo še korenine;
– pulijo cele rastline s koreninami vred, kar je ustrezno predvsem pri močni okužbi ali manjši površini;
– izrežejo poganjki z vidnimi znamenji, preostale rastline se tretirajo z neselektivnim hrebicidom in po treh tednih porežejo čim bliže tlom.
(4) Izrezane in izpuljene rastline ter dele rastlin iz prejšnjega odstavka je treba uničiti v skladu z 11. členom tega pravilnika.
IV. UKREPI ZA SANIRANJE ŽARIŠČA NA OKUŽENEM OBMOČJU
19. člen
(kurativni ukrepi na okuženem območju)
(1) V žariščih okužbe na okuženih območjih, morajo imetniki redno izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja oziroma zatiranje hruševega ožiga z radikalnim izrezovanjem okuženih poganjkov, vej in dreves, s sežiganjem na mestu samem, razkuževanjem in zavarovanjem dostopa do okuženega mesta.
(2) O izvedenih sanitarnih ukrepih morajo imetniki iz prejšnjega odstavka obvestiti pristojnega inšpektorja, izvajalca javne gozdarske službe ali upravo in o izvedenih ukrepih voditi evidenco (datum, vrsta opravil, uporabljena fitofarmacevtska sredstva).
(3) Pristojni inšpektor ali izvajalec javne gozdarske službe odredi uničenje in premaz z neselektivnim herbicidom vseh rastlin iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi stopnjo okužbe v skladu s četrtim odstavkom 20. člena tega pravilnika.
(4) Pridelovanje gostiteljskih rastlin za saditev na okuženem območju je prepovedano, razen če se vzpostavi nevtralno območje.
(5) Dokler traja nevarnost, je prepovedan premik čebel z okuženega območja v skladu s 27. členom tega pravilnika.
20. člen
(izrezovanje okuženih delov rastlin)
(1) Na okuženem območju, kjer je obseg okužb velik ali se hrušev ožig ustali, je za omejevanje in zmanjšanje okužb dovoljeno izrezovanje zgolj delov okuženih rastlin z vidnimi znamenji pod naslednjimi zahtevami:
– izrezovanje se mora opraviti čim hitreje, toda ob suhem vremenu;
– potrebno je upoštevati higienske ukrepe iz Priloge 3 glede razkuževanja rok, orodja in naprav;
– izrezati je potrebno 2- do 3-kratno dolžino prizadetega dela, vendar najmanj 40 do 50 cm v zdrav les. Ob rezanju je potrebno škarje in žage sproti razkuževati ali ožigati in razkužiti tudi rane v lesu v skladu s Prilogo 3 tega pravilnika;
– izrezane veje je potrebno previdno izvleči iz krošnje, da se prepreči širjenje okužbe, ali jih izrezati neposredno v vrečo;
– rastline iz katerih imetnik izrezuje poganjke z vidnimi znamenji, mora trajno označiti in ponovno pregledovati v intenzivnih nasadih vsakih 7 dni, v ostalih pa vsakih 14 dni.
(2) Izrezane dele rastlin je potrebno takoj uničiti v skladu z 11. členom tega pravilnika, če to ni mogoče pa v skladu z 21. členom tega pravilnika.
(3) Uporaba svežih izrezanih delov v druge namene ni dovoljena.
(4) Na okuženih območjih pristojni inšpektor prekliče izrezovanje vej kot zadostni ukrep varstva in odredi uničenje cele rastline v naslednjih primerih:
– če je okužena rastlina v 1000 m pasu okoli drevesnic ali matičnih nasadov
– ko se na isti rastlini določi več, zaradi okužbe prizadetih mest;
– ob močni okužbi, ki prehaja na deblo in ogrodne veje;
– pri drevesih, ki bujno odganjajo;
– kadar ni mogoče zagotoviti naknadnih vizualnih pregledov.
21. člen
(kompostiranje in termična obdelava)
(1) Ne glede na določbe 10. člena tega pravilnika, lahko pristojni inšpektor dovoli kompostiranje ali termično obdelavo mehansko zdrobljenega rastlinskega materiala na ustrezni deponiji ali na drugi ustrezni lokaciji. Kompostiranje in termična obdelava je dovoljena le znotraj močno okuženega območja.
(2) Izrezane oziroma zdrobljene dele okuženih rastlin je treba takoj prepeljati naravnost na mesto kompostiranja, kjer se kompostni kup uredi tako, da je višina in širina sveže nasutega kupa večja od 2 m.
(3) Kompostni kup se pokrije s ploščami ali plastično folijo, da se prepreči raznašanje materiala in se tudi na površini kupa doseže temperatura najmanj 60 (C.
V. UKREPI NA OGROŽENEM OBMOČJU
22. člen
(ogroženo območje)
(1) Ogrožena območja določi uprava na podlagi uradnih registrov in evidenc.
(2) Na ogroženem območju se ob najdbi okužbe izvajajo kurativni ukrepi iz 9., 10. in 11. člena tega pravilnika.
(3) Na ogroženem območju se izvajajo tudi preventivni ukrepi iz 24., 27. in 28. člena tega pravilnika.
(4) V občinah, v katerih ogrožena območja presegajo velikost 10 ha in so našteta v Prilogi 2 tega pravilnika, se poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka izvajajo preventivni ukrepi iz 25. in 26. člena tega pravilnika.
23. člen
(omejitve in prepovedi)
(1) Dokler traja nevarnost zaradi širjenja hruševega ožiga, je v času vegetacije iz žarišča okužbe prepovedano odnašati gostiteljske rastline in njihove dele, vključno s cvetnim prahom.
(2) Obdobje trajanja nevarnosti zaradi širjenja hruševega ožiga določi uprava s pomočjo kriterijev ocene nevarnosti okužbe s hruševim ožigom v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe, izdanim na podlagi konvencije, ki ureja varstvo rastlin, in tem pravilnikom. Obdobje trajanja določi uprava z odločbo in o tem obvesti ostale izvajalce nadzora, imetnike rastlin in lokalno skupnost na krajevno običajen način in na spletni strani uprave.
(3) Pristojni inšpektor dovoli spravilo plodov iz okuženega sadovnjaka, če v času zrelosti ni vidnih znamenj okužbe gostiteljskih rastlin.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, lahko pristojni inšpektor izjemoma dovoli premeščanje gostiteljskih rastlin vključno s sajenjem ter premeščanje čebel v času vegetacije, če ni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin.
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, lahko uprava v skladu s 30. členom tega pravilnika izjemoma dovoli izvoz in premeščanje izven ozemlja Republike Slovenije v času vegetacije, če ni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin.
(6) Pristojni inšpektor v strnjeni zasaditvi gostiteljskih rastlin okoli točke potrditve okužbe v žarišču okužbe v rastni dobi potrditve okužbe prepove novo sajenje gostiteljskih rastlin.
(7) Imetniki rastlin morajo zagotoviti, da vsi obiskovalci žarišča okužbe upoštevajo higiensko-sanitarne ukrepe iz Priloge 3.
24. člen
(omejitev gojenja rastlin)
(1) Imetniki panešpelj (Cotoneaster spp.), ognjenega trna (Pyracantha), fotinije (Photinia davidiana), gloga (Crataegus) in kutine (Cydonia), ki rastejo na ogroženih območjih, in sicer v 250 m pasu okoli drevesnic in matičnih nasadov in 100 m pasu okoli intenzivnih nasadov jablan in hrušk za pridelavo plodov, morajo do 31. marca 2004 te rastline izkrčiti in ustrezno uničiti tako, da se prepreči širjenje hruševega ožiga.
(2) Na nevtralnih območjih in varovalnih pasovih na ogroženih območjih je prepovedano sajenje rastlin iz prejšnjega odstavka.
(3) Imetniki drevesnic, matičnih nasadov ter intenzivnih nasadov jablan in hrušk za pridelavo plodov:
– so dolžni pregledati pasove iz prvega odstavka tega člena in sodelovati pri odstranitvi rastlin;
– lahko na pristojni enoti fitosanitarne inšpekcije oziroma v primeru gozdnih rastlin na pristojni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, predlagajo odstranitev rastlin iz prvega odstavka tega člena.
25. člen
(sodelovanje lokalne skupnosti)
(1) Pri izvajanju uničenja iz prvega odstavka prejšnjega člena sodelujejo tudi pristojne občine v skladu s svojimi pristojnostmi.
(2) Občina lahko sprejme program, ki sledi zahtevam iz prvega odstavka prejšnjega člena, tako da spodbuja krčenje gostiteljskih rastlin, ki ne služijo pridelavi plodov in njihovo nadomeščanje z negostiteljskimi rastlinami s sorodnimi lastnostmi.
26. člen
(sodelovanje državnih organov in lokalne skupnosti)
(1) Zaradi preprečevanja nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin je prepovedano sajenje gostiteljskih rastlin iz prvega odstavka 24. člena tega pravilnika v okviru programov, za katere se zagotavljajo sredstva iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Organi Republike Slovenije morajo izvajati oziroma sodelovati pri izvajanju stalnega nadzora rastlin z namenom ugotavljanja in poročanja o pojavu in širjenju hruševega ožiga ter njegovega zatiranja v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin.
27. člen
(omejitev premeščanja čebel)
(1) Dokler traja nevarnost zaradi hruševega ožiga, je prepovedan premik čebeljih družin z okuženega območja, žarišč okužbe in pripadajočega varovalnega pasu iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika na ogrožena območja v bližino sadovnjakov v času:
– od 15. marca do 1. julija za Primorsko,
– od 25. marca do 15. julija za preostalo Slovenijo.
(2) Pristojni fitosanitarni inšpektor izjemoma dovoli premeščanje iz prejšnjega odstavka, če so čebele pred tem:
– 48 ur zaprte v temnem prostoru,
– 72 ur v karanteni na nadmorski višini vsaj 1300 m,
– 72 ur v karanteni na območju, kjer ni cvetočih gostiteljskih rastlin na preletni razdalji čebel.
(3) Uprava lahko na podlagi vloge v upravnem postopku izjemoma skrajša rok iz prvega odstavka tega člena, če na kraju namembnosti in 3 km okoli njega ni cvetočih gostiteljskih rastlin ali kako drugače ugotovi, da ni nevarnosti za širjenje hruševega ožiga.
(4) Uprava je dolžna seznaniti čebelarsko zvezo, službo o napovedi medenja in pristojno veterinarsko službo o razmejitvi območij iz prvega in drugega odstavka 4. člena tega pravilnika najpozneje do 30. novembra vsako leto.
(5) Pristojna veterinarska služba izda zdravstveno spričevalo za čebelje družine in matice ob upoštevanju zahtev iz prvega oziroma iz drugega odstavka tega člena, in sicer z uradnim zaznamkom zabeleži, da se čebele premeščajo z okuženega območja hruševega ožiga in za premeščanje veljajo fitosanitarni predpisi.
(6) Imetnik čebel je v času iz prvega odstavka tega člena dolžan:
– pred premeščanjem pozanimati se pri izvajalcu pašnega reda, ki je določen v skladu s predpisi o katastru čebelje paše, čebelarskemu pašnemu redu, prometu s čebelami in programu napovedi medenja o vrsti območja in zahtevah, pod katerimi lahko premešča čebele na pašo;
– prijaviti premeščanje čebel fitosanitarnemu inšpektorju.
(7) Nadzor nad izvajanjem premeščanja čebel izvaja fitosanitarna inšpekcija v skladu s predpisom, ki ureja postopke za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ter kmetijska inšpekcija v skladu s predpisom, ki ureja registracijo čebel, in tem pravilnikom.
28. člen
(dolžnosti imetnikov na ogroženem območju)
Imetniki rastlin na ogroženem območju so dolžni:
– redno pregledovati gostiteljske rastline med rastno dobo, in sicer ob vsaki napovedi nevarnosti iz tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika, vendar najmanj enkrat mesečno v obdobju april-oktober, še posebej v času cvetenja, rasti poganjkov in vremenskih pojavov kot so hud veter, neurje in toča;
– takoj obvestiti fitosanitarnega inšpektorja ali izvajalca javne službe o najdbi vidnih znamenj;
– voditi evidenco o rednih zdravstvenih pregledih, sumih, odvzetih vzorcih in izvedenih ukrepih, če se ukvarjajo s tržno pridelavo gojenih rastlin in so vpisani v evidenco pridelovalcev rastlin;
– izvajati odstranjevanje cvetnih brstov na rastlinah iz rodov Malus, Pyrus in Cydonia po zaključeni fenološki fazi cvetenja in v drevesnici;
– skrbeti za redno čiščenje in razkuževanje orodja, mehanizacije, traktorskih koles, obutve in ostale opreme v skladu s Prilogo 3.
VI. PRIJAVA PRIDELAVE IN VLOGA ZA IZJEMNO DOVOLJENJE
29. člen
(neokužena mesta in enote pridelave)
(1) Pridelovalec gostiteljskih rastlin za saditev prijavi lokacijo drevesnice ali matičnega nasada najkasneje do 30. aprila v letu zasaditve, če je lokacija na varovanem ali nevtralnem območju in najkasneje do 15. septembra v letu pred zasaditvijo v primerih iz petega odstavka 4. člena tega pravilnika.
(2) Prijavo iz prejšnjega odstavka vloži pridelovalec v skladu s predpisi, ki urejajo registracijo pridelovalcev določenih rastlin za namene zdravstvenega varstva rastlin, in sicer:
– pristojni enoti fitosanitarne inšpekcije za kmetijske in okrasne rastline,
– pooblaščenemu izvajalcu gozdarske službe, pristojnemu za zdravstveno varstvo rastlin, za gozdne rastline,
– imenovanemu organu za uradno potrjevanje sadilnega materiala sadnih rastlin.
(3) Pristojni organi oziroma organizacije iz prejšnjega odstavka na podlagi mnenja uprave dovolijo sajenje, če se lokacija nahaja na varovanem ali nevtralnem območju, in če je mogoče vzpostaviti območje brez gostiteljskih rastlin iz prvega odstavka 24. člena tega pravilnika.
(4) Pridelovalec, ki namerava uporabljati nasad kot matični nasad, mora takšen nasad prijaviti do 31. marca v letu, ki je pred začetkom uporabe cepičev oziroma drugih delov rastlin za saditev. Pristojni inšpektor dovoli rabo matičnega nasada le, če se lokacija nahaja na varovanem ali nevtralnem območju ter nasad in varovalni pas okoli njega nista okužena.
30. člen
(izjemno dovoljenje)
(1) Za izdajo dovoljenja iz tretjega in četrtega odstavka 15. člena, tretjega odstavka 16. člena in petega odstavka 23. člena tega pravilnika imetnik vloži na upravo vlogo, v kateri navede osnovne podatke in razloge za izjemno dovoljenje.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka mora imetnik priložiti naslednje dokumente:
– kopijo letne prijave pridelave vključno z načrtom pridelave, v katerem označi mesto oziroma mesta okužbe,
– analizne izvide testiranja, če obstajajo,
– odločbo oziroma odločbe pristojnega inšpektorja o odrejenih ukrepih,
– zapisnik oziroma zapisnike pristojnega inšpektorja o izvršenih ukrepih.
(3) Uprava lahko zaradi razjasnitve nastalega primera zahteva od imetnika ali pristojnega inšpektorja dodatne potrebne podatke.
VII. OBVEŠČANJE, NALOGE IN POOBLASTILA
31. člen
(obveščanje)
(1) Izvajalci posebnega nadzora gostiteljskih rastlin morajo podatke o opazovanjih zbrati in posredovati upravi skladno z navodili predstojnika uprave.
(2) Dokler traja nevarnost zaradi navzočnosti hruševega ožiga, pristojni inšpektor obvešča imetnike gostiteljskih rastlin na okuženem območju na krajevno običajen način o ukrepih, nevarnosti pojava, vidnih znamenjih in obveznosti obveščanja.
(3) Izvajalce zdravstvenega varstva rastlin uprava obvešča o podrobnejših ukrepih na ogroženem območju preko spletne strani in občasne samostojne publikacije o obvladovanju hruševega ožiga.
(4) V sklopu posebnega nadzora uprava obvešča javnost o značilnostih bolezni, nevarnosti in ukrepih, pri čemer sodelujejo tudi fitosanitarni inšpektorji, izvajalci javne službe za zdravstveno varstvo rastlin in drugi strokovnjaki.
32. člen
(naloge in pooblastila)
(1) Vizualne preglede rastlin in odvzem vzorcev v okviru rednega in posebnega nadzora izvajajo v skladu s prvim odstavkom 5. člena tega pravilnika in predpisom o pogojih za izdajanje rastlinskih potnih listov:
– fitosanitarni inšpektorji predvsem v drevesnicah, matičnih nasadih, nevtralnem območju, varovalnem pasu in žariščih okužb,
– pooblaščeni izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin predvsem v drevesnicah za pridelavo uradno potrjenega materiala, gozdnih drevesnicah, sadovnjakih in vrtovih,
– izvajalci javne gozdarske službe v gozdovih,
– pooblaščene uradne osebe z uprave.
(2) Laboratorijske preiskave opravlja pooblaščeni laboratorij v skladu s predpisom o tehničnih in organizacijskih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje diagnostičnih preiskav na področju zdravstvenega varstva rastlin.
(3) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravljajo fitosanitarni inšpektorji, oziroma za gozdne rastline gozdarski inšpektorji, v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin.
(4) Za koordinacijo, poročanje in izmenjavo informacij med organi in izvajalci zdravstvenega varstva rastlin skrbi uprava.
(5) V stalni nadzor hruševega ožiga lahko uprava vključi tudi:
– druge organe in organizacije, ki delujejo na področju kmetijstva in gozdarstva, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin;
– organe in organizacije, ki skrbijo za odpravo posledic naravnih nesreč, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin in zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč.
(6) Izvajalci javne kmetijske svetovalne službe iz prve alinee prejšnjega odstavka izvajajo vizualne preglede gostiteljskih rastlin predvsem v intenzivnih in travniških sadovnjakih.
(7) Predstojnik uprave izda navodilo o organiziranosti pregledov in poročanja iz tega člena.
33. člen
(dovoljene izjeme)
(1) Ne glede na določbe četrtega odstavka 19. člena tega pravilnika je za gostiteljske rastline za saditev, zasajene pred uveljavitvijo tega pravilnika, dovoljeno premeščanje, če so izpolnjene zahteve za izdajo rastlinskega potnega lista.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka 24. člena tega pravilnika navedenih gostiteljskih rastlin, ki so v varovalnem pasu, ni potrebno odstraniti, če gre za drevesnice na okuženem območju, zasajene pred uveljavitvijo tega pravilnika, ki ne dosegajo kriterijev iz petega odstavka 4. člena tega pravilnika in pod pogojem, da ni znamenj hruševega ožiga.
(3) Za drevesnice iz prejšnjega odstavka sta dovoljeni pridelava do konca rastne dobe 2004 in premeščanje pod zahtevami za izdajo rastlinskih potnih listov.
(4) Določbe iz drugega odstavka tega člena se v letu 2004 smiselno uporabljajo tudi za druge drevesnice v postopkih iz tretjega odstavka 29. člena tega pravilnika.
(5) Za izvedbo raziskovalnih in znanstvenih nalog in žlahtnenja rastlin lahko uprava dovoli odstopanje od ukrepov iz tega pravilnika v korist stranke, pod pogojem, da se izvedejo vsi ukrepi, ki zagotavljajo nadzor nad hruševim ožigom in preprečujejo njegovo širjenje, v skladu s predpisi, ki urejajo vnos in premeščanje škodljivih organizmov za znanstvene namene.
(6) Uprava lahko dovoli odstopanje od ukrepov iz tega pravilnika v korist stranke tudi v drugih primerih, če so strokovno upravičeni in ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov.
(7) Uprava lahko zaradi preverjanja, da ni nevarnosti širjenja hruševega ožiga v primerih iz prejšnjega odstavka in iz petega odstavka 23. člena tega pravilnika, zahteva strokovno mnenje oziroma dodatno testiranje gostiteljskih rastlin.
VIII. KONČNI DOLOČBI
34. člen
(prenehanje veljavnosti in uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga (Uradni list SFRJ, št. 13/91) in preneha veljati odločba o določitvi mej posebno nadzorovanega območja in ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 48/03).
35. člen
(veljavnost)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 327-01-613/2003
Ljubljana, dne 10. februarja 2004.
EVA 2002-2311-0053
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
* Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivi št. 2003/116/ES in 2001/32/ES.
    Priloga 1

    Seznam okuženih območij, kjer se je hrušev ožig ustalil. Vsako okuženo območje
ima točko potrditve okužbe, določeno s pravokotnimi koordinatami v metrih in
polmer 1 km.

-----------------------------------------------------------------------
Kraj                    Naselje                Geografska    Geografska
                                                 širina       dolžina
-----------------------------------------------------------------------
Begunje na Gorenjskem   Begunje na Gorenjskem    439249        137430
Brezje                  Brezje                   441393        131656
Brezje                  Brezje                   441180        132044
Brezje                  Brezje                   441324        131754
Brezje                  Dobro Polje              440550        131218
Cerklje na Gorenjskem   Adergas                  459292        125415
Cerklje na Gorenjskem   Adergas                  459373        125364
Cerklje na Gorenjskem   Praprotna polica         458138        123392
Golnik                  Golnik                   449274        131481
Gozd Martuljek          Zgornje Rute             411225        149281
Jesenice                Jesenice                 428287        143232
Kamna Gorica            Kamna Gorica             438277        130704
Kamnik                  Kamnik                   469785        119800
Kamnik                  Kamnik                   470147        120534
Kamnik                  Kamnik                   469325        120650
Kamnik                  Kamnik                   470150        120720
Kamnik                  Košiše                   469470        121048
Kamnik                  Košiše                   468811        121820
Kamnik                  Mekinje                  470616        121276
Kamnik                  Mekinje                  470473        121466
Kamnik                  Nevlje                   471199        120975
Kamnik                  Nevlje                   471187        120950
Kamnik                  Podgorje                 468819        119218
Kamnik                  Poreber                  474050        121141
Kamnik                  Srednja vas pri Kamniku  475522        120338
Kamnik                  Vrhpolje pri Kamniku     471915        120610
Kranj                   Britof                   453250        124082
Kranj                   Britof                   453144        123922
Kranj                   Kokrica                  450947        125039
Kranj                   Kranj                    450516        122792
Kranj                   Kranj                    449703        123280
Kranj                   Kranj                    449757        123237
Kranj                   Kranj                    449123        123205
Kranj                   Kranj                    451104        121591
Kranj                   Kranj                    450655        123133
Kranj                   Kranj                    449262        123199
Kranj                   Kranj                    450194        123809
Kranj                   Predoslje                453106        124774
Kranj                   Srakovlje                451158        126539
Kranj                   Suha pri Predosljah      453882        125468
Križe                   Križe                    446052        133063
Križe                   Križe                    446537        133218
Križe                   Križe                    446705        132929
Križe                   Sebenje                  446381        132126
Kropa                   Kropa                    439103        128814
Kropa                   Kropa                    439126        128824
Kropa                   Spodnja Dobrava          440752        129109
Lesce                   Lesce                    435737        135296
Lesce                   Lesce                    435097        135455
Mavčiče                 Jama                     453708        117978
Mavčiče                 Podreča                  455027        114032
Naklo                   Cegelnica                448086        125885
Naklo                   Naklo                    447315        125552
Naklo                   Podbrezje                444665        129302
Naklo                   Podbrezje                444792        129346
Naklo                   Podbrezje                444799        129480
Naklo                   Podbrezje                444836        129382
Naklo                   Podbrezje                444838        129417
Naklo                   Strahinj                 447239        126796
Naklo                   Strahinj                 447253        126827
Podnart                 Ovsiše                   443262        127379
Podnart                 Posavec                  441844        130198
Podnart                 Posavec                  441775        130185
Podnart                 Posavec                  441737        130027
Podnart                 Posavec                  441760        129987
Preddvor                Preddvor                 455580        129020
Radovljica              Lancovo                  436222        131831
Radovljica              Podvin                   439502        133120
Radovljica              Radovljica               436492        134524
Radovljica              Radovljica               436530        133534
Radovljica              Radovljica               436656        133951
Radovljica              Vrbnje                   438051        134319
Selca                   Bukovica                 441892        117626
Selca                   Bukovica                 442420        117394
Selca                   Dolenja vas              440302        119157
Selca                   Ševlje                   441754        118327
Škofja Loka             Bodovlje                 445852        112247
Škofja Loka             Draga                    450766        111666
Škofja Loka             Grenc                    447194        115595
Škofja Loka             Hosta                    448514        113153
Škofja Loka             Hosta                    448476        113222
Škofja Loka             Moškrin                  445965        116022
Škofja Loka             Papirnica                447007        115755
Škofja Loka             Papirnica                447042        115521
Škofja Loka             Papirnica                447105        115703
Škofja Loka             Papirnica                446626        115596
Škofja Loka             Pevno                    446269        116420
Škofja Loka             Pungert                  449050        112702
Škofja Loka             Puštal                   447538        113368
Škofja Loka             Reteče                   451228        112720
Škofja Loka             Reteče                   451575        112728
Škofja Loka             Reteče                   451531        112775
Škofja Loka             Škofja Loka              447244        114013
Škofja Loka             Škofja Loka              447351        114287
Škofja Loka             Škofja Loka              447152        113918
Škofja Loka             Škofja Loka              447378        114007
Škofja Loka             Škofja Loka              447363        114038
Škofja Loka             Škofja Loka              447480        113790
Škofja Loka             Škofja Loka              447569        113789
Škofja Loka             Škofja Loka              446643        114165
Škofja Loka             Škofja Loka              447374        113723
Škofja Loka             Škofja Loka              447294        114424
Škofja Loka             Škofja Loka              447357        113935
Škofja Loka             Škofja Loka              448056        114325
Škofja Loka             Škofja Loka              448093        114357
Škofja Loka             Škofja Loka              446540        112892
Škofja Loka             Škofja Loka              447398        114039
Škofja Loka             Škofja Loka              447247        113738
Škofja Loka             Škofja Loka              447184        113673
Škofja Loka             Škofja Loka              447518        113602
Škofja Loka             Škofja Loka              447592        113624
Škofja Loka             Škofja Loka              447623        113630
Škofja Loka             Škofja Loka              447773        113601
Škofja Loka             Škofja Loka              447420        113794
Škofja Loka             Škofja Loka              447584        113821
Škofja Loka             Škofja Loka              447853        113620
Škofja Loka             Škofja Loka              447364        114171
Škofja Loka             Suha                     448180        113507
Škofja Loka             Suha                     448242        113547
Škofja Loka             Suha                     448130        113589
Škofja Loka             Suha                     448312        113740
Škofja Loka             Sv. Duh                  448316        115641
Škofja Loka             Sv. Duh                  448390        115600
Škofja Loka             Sv. Duh                  448371        115608
Škofja Loka             Sv. Duh                  448315        116025
Škofja Loka             Sv. Duh                  448030        115854
Škofja Loka             Sv. Duh                  447822        115538
Škofja Loka             Sv. Duh                  448389        116153
Škofja Loka             Sv. Duh                  448459        116227
Škofja Loka             Sv. Duh                  448263        116242
Škofja Loka             Sv. Duh                  448258        116294
Škofja Loka             Sv. Duh                  448258        116342
Škofja Loka             Sv. Duh                  448120        116228
Škofja Loka             Trata                    449372        114740
Škofja Loka             Trata                    449431        114775
Škofja Loka             Virlog                   446037        115261
Škofja Loka             Visoko pri Poljanah      440136        109603
Škofja Loka             Zminec                   444167        110923
Tržič                   Grahovše                 450297        136109
Žabnica                 Dorfarje                 448240        116996
Žabnica                 Dorfarje                 448087        116988
Žabnica                 Dorfarje                 448178        117053
Žabnica                 Dorfarje                 448035        117422
Žabnica                 Spodnje Bitnje           448958        118396
Žabnica                 Šutna                    448443        117431
Žabnica                 Šutna                    448567        117637
Žabnica                 Šutna                    448197        117769
Žabnica                 Žabnica                  448755        117676
Žabnica                 Žabnica                  448880        117079
Zgornja Besnica         Rakovica                 448343        122830
Zgornja Besnica         Rakovica                 447672        123459
Zgornja Besnica         Zgornja Besnica          445051        123965
Žiri                    Opale                    433811         98401
Žiri                    Opale                    433837         98313
Žirovnica               Smokuč                   436880        138384
-----------------------------------------------------------------------
    Priloga 2: Občine (upravne enote), v katerih ležijo ogrožena območja, ki
presegajo prag 10 ha. Na ogroženih območjih (območje intenzivnih sadovnjakov,
večjih od 0,25 ha in drevesnic) so ekološki dejavniki ugodni za naselitev
hruševega ožiga, katerega navzočnost bo na tem območju povzročila pomembno
gospodarsko škodo.

-------------------------------------------------
Občina                         Upravna enota
-------------------------------------------------
Bistrica ob Sotli              Šmarje pri Jelšah
Braslovče                      Žalec
Brežice                        Brežice
Cankova                        Murska Sobota
Celje                          Celje
Cerkno                         Idrija
Cerkvenjak                     Lenart
Črnomelj                       Črnomelj
Divača                         Sežana
Duplek                         Maribor
Gornja Radgona                 Gornja Radgona
Gornji Petrovci                Murska Sobota
Hoče-Slivnica                  Maribor
Hrastnik                       Hrastnik
Hrpelje – Kozina               Sežana
Ilirska Bistrica               Ilirska Bistrica
Ivančna Gorica                 Grosuplje
Juršinci                       Ptuj
Kamnik                         Kamnik
Kobarid                        Tolmin
Koper                          Koper
Kozje                          Šmarje Pri Jelšah
Kranj                          Kranj
Krško                          Krško
Kungota                        Pesnica
Lenart                         Lenart
Ljubljana                      Ljubljana
Ljutomer                       Ljutomer
Lukovica                       Domžale
Maribor                        Maribor
Medvode                        Ljubljana
Metlika                        Metlika
Miren-Kostanjevica             Nova Gorica
Mirna Peč                      Novo Mesto
Moravče                        Domžale
Moravske Toplice               Murska Sobota
Nova Gorica                    Nova Gorica
Novo mesto                     Novo Mesto
Oplotnica                      Slovenska Bistrica
Ormož                          Ormož
Pesnica                        Maribor
Piran                          Piran
Pivka                          Postojna
Podčetrtek                     Šmarje pri Jelšah
Ptuj                           Ptuj
Puconci                        Murska Sobota
Rače-Fram                      Maribor
Radenci                        Gornja Radgona
Radovljica                     Radovljica
Razkrižje                      Ljutomer
Rogaška Slatina                Šmarje pri Jelšah
Selnica ob Dravi               Ruše
Šentilj                        Pesnica
Šentjernej                     Novo Mesto
Šentjur                        Šentjur Pri Celju
Sevnica                        Sevnica
Sevnica                        Sevnica
Slovenj Gradec                 Slovenj Gradec
Slovenska Bistrica             Slovenska Bistrica
Slovenske Konjice              Slovenske Konjice
Šmarje pri Jelšah              Šmarje Pri Jelšah
Sveta Ana                      Lenart
Sveti Andraž v Slov. goricah   Ptuj
Sveti Jurij                    Gornja Radgona
Tolmin                         Tolmin
Velenje                        Velenje
Vojnik                         Celje
Zreče                          Slovenske Konjice
Žalec                          Žalec
-------------------------------------------------
   PRILOGA 3: HIGIENSKI UKREPI OB SUMU NA BAKTERIJSKI HRUŠEV OŽIG, da pri
ravnanju z okuženimi rastlinami preprečimo nevarnost prenosa bolezni

    1. Splošni higienski ukrepi
    – Okuženih rastlin se ne smemo dotikati brez razloga.
    – Kadar pri delu z rastlinami opazimo sumljiva bolezenska znamenja okužbe, je
potrebno delo z rastlinami takoj prekiniti ter razkužiti orodje in roke.
    – Okužbo je potrebno prijaviti najbližji javni službi za varstvo rastlin,
območni fitosanitarni inšpekciji ali Upravi RS za varstvo rastlin in semenarstvo
(tel.: 01/478-9149).

    2. Razkuževanje malega orodja (noži, pincete, škarje za obrezovanje drevja)
    – Pripravimo 10% raztopino natrijevega hipoklorita, vanjo pomočimo gobico in
z njo obrišemo orodje po vsakem stiku z okuženo rastlino; z raztopino lahko
premažemo tudi večje rane na rastlinah (pripravki: Varekina, Arekina, Clorox in
podobno).
    – Primerno je tudi razkuževanje z etilnim alkoholom v 70% koncentraciji, ki
ga po 4-dnevni uporabi na novo pripravimo, ali z razpršilom Incidin liquid.
    – Druga primerna sredstva: Lysetol FF: 4% koncentracija; Desinfectant FS 37:
10% koncentracija; Desinfectant FS 36: koncentriran; Menno-Florades: 1%
koncentracija. Po delu orodje temeljito razkužimo tako, da ga za 30 minut
potopimo v enega od naštetih pripravkov. Pripravke pripravljamo na novo vsakih 14
dni (po 14-dnevni uporabi pripravimo svežega). Za delo so potrebne le majhne
količine pripravkov, ki jih po uporabi odstranimo z odplakami.

    3. Druge možnosti razkuževanja orodja in naprav
    – Razkuževanje z ožiganjem s plamenom ali
    – razkuževanje z vročo vodo ali paro z vsaj 70 (C.

    4. Razkuževanje rok
    – Preprečevati je potrebno stik rok z bakterijskim izcedkom na rastlinah,
zato je potrebno obvezno:
    – uporabljati tanke lateks rokavice za enkratno uporabo ali
    – roke temeljito popršiti z razkužilom za roke Spitaderm, Sterillium ali
drugim ustreznim alkoholnim sredstvom.

    5. Razkuževanje obutve
    Nevarnost prenosa bolezni z obutvijo je velika, kadar obolele rastline
izločajo več bakterijskega izcedka in se ta zato nahaja na tleh, ali kadar na
tleh ležijo obolele veje. To je treba upoštevati tudi pri rezi in uničevanju
rastlin. Nevarnost je večja ob toplem in vlažnem vremenu. Zato je priporočena
uporaba dveh parov čevljev/škornjev. Možnosti za razkuževanje obutve:
    – škornje (čevlje) splaknemo z vodo in nato polijemo z vročo vodo (70 (C);
    – škornje (čevlje) splaknemo z vodo, popršimo s 70% etanolom, Incidin-om ali
Sterillium-om in pustimo učinkovati 5 minut; še drugič popršimo in ponovno
pustimo učinkovati.

    6. Razkuževanje oblačil
    Potrebno je paziti, da oblačila ne pridejo v stik z okuženimi rastlinskimi
deli. Večja nevarnost prenosa bolezni z oblačili je ob toplem in vlažnem vremenu
ter ob krčenju nasadov. Oblačila slečemo takoj po opravljenem delu z okuženimi
rastlinami in drugih končanih delih. Operemo jih v pralnem stroju in jih s tem
zagotovo razkužimo.