Uradni list

Številka 7
Uradni list RS, št. 7/2004 z dne 27. 1. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 7/2004 z dne 27. 1. 2004

Kazalo

356. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna, stran 899.

Na podlagi 23. člena in 175. zakona o urejanju prostora (ZureP-1 Uradni list RS, št. 110 /02, 8/03, 58/03 0150 ZKZ-1) je Občinski svet občine Šmartno pri Litiji na podlagi 16. člena statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03) na šesti izredni seji dne 13. 1. 2004 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna (Uradni list SRS, št. 22/88, 29/91 in Uradni list RS, št. 89/02) se spremeni tako, da se besedilo odloka od 1. do 40. člena nadomesti z novimi členi, ki se glasijo:
»1. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se določajo merila in pogoji za gradnje v Občini Šmartno pri Litiji. Prostorski ureditveni pogoji urejajo celotno območje Občine Šmartno pri Litiji razen območij, ki se urejajo z veljavnimi prostorskimi izvedbeni akti, ki niso predmet tega odloka. Območja, za katere je predvidena izdelava posebnih izvedbenih aktov, se s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji urejajo do sprejema predvidenih posebnih izvedbenih aktov.
Prostorske ureditvene pogoje za območje Občine Šmartno pri Litiji je izdelal Locus d.o.o., Domžale, pod št. 81 v decembru 2003.
2. člen
(strokovne podlage in morfološke celote)
Meje območij urejanja potekajo skladno s prostorskim delom plana občine, meje morfoloških celot pa so določene na podlagi strokovnih podlag za poselitev izdelanih v letu 2002, ki jih je izdelal LOCUS d.o.o., pod št. projekta 6/2000.
Območja urejanja, deli posameznih morfoloških celot ali območja gradenj izven poselitvenih območij, katerim je bila za določen namen spremenjena namembnost iz kmetijskega v stavbno zemljišče, imajo v posebnih določbah opredeljen namen in vrsto gradnje, ki je možna na posameznem določenem območju.
Prostorski ureditveni pogoji v Občini Šmartno pri Litiji veljajo za naslednja območja naselij z oznakami območij urejanja in oznakami morfoloških celot:
3. člen
(pojmi po tem odloku)
Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
Bruto etažna površina (BEP) stavbe je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena s svetlo višino nad 2,20m.
Dozidava objekta je dozidava do največ 50% obstoječe tlorisne površine objekta k obstoječemu objektu, ob upoštevanju drugih določb tega odloka. Dozidava površine, ki je večja od 50% obstoječe tlorisne površine ali dozidava površin z drugo namensko rabo, kakor jo ima osnovni objekt pomeni gradnjo novega objekta.
Enodružinska stanovanjska hiša je objekt, ki obsega največ dve stanovanji in z do 50% bruto etažnih površin, ki so namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih hiš.
Indeks intenzivnosti izrabe zemljišča (FSI) je razmerje med bruto etažnimi površinami objekta nad nivojem terena in površino pripadajoče gradbene parcele.
Faktor zazidave je razmerje med zazidano površino stavbe skupaj z vsemi enostavnimi pomožnimi objekti in velikostjo gradbene parcele. Izražen je v odstotkih (%).
Gradbena linija je črta, do katere obvezno segajo fasade stavb vsaj z enim robom.
Gradbena meja je meja, do katere sme segati pozidava.
Mansarda je del stavbe, katere prostori nad zadnjim nadstropjem pod poševno praviloma dvokapno streho in ima višino obodnega zidu v najnižjem delu visoko največ 1.20m.
Morfološka celota je območje, ki ima skupne oblikovne značilnosti in skupno pretežno namensko rabo. Za posamezno morfološko celoto veljajo skupna določila glede dovoljenih gradenj.
Nadzidava objektov je nadzidava obstoječega objekta do maksimalne višine objekta določene v pogojih za oblikovanje objektov za posamezno morfološko celoto.
Obstoječi objekt je objekt zgrajen na gradbeni parceli z gradbenim dovoljenjem.
Prostostoječi stanovanjski objekt je objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s sosednjim objektom.
Regulacijska linija je črta, ki označuje koridor ceste, železnice ali druge pomembne infrastrukture v katerega stavbe ne smejo segati. Regulacijska linija označuje rob posameznega varovalnega pasu.
Stanovanjski objekt je objekt, kjer je vsaj 50% BEP namenjenih koristnim stanovanjskim površinam.
Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
Večstanovanjski objekt je objekt, ki obsega dve in več stanovanj s skupnimi prostori in je več kot 50% BEP namenjene za stanovanjsko dejavnost.
Izrazi uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostori ter drugi predpisi.
4. člen
(zagotavljanje neoviranega gibanja funkcionalno prizadetih oseb)
Pri gradnji novih objektov in pri rekonstrukciji objektov se mora zagotavljati neoviran dostop, vstop in njihova uporaba. Te zahteve morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov vseh vrst v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah.
5. člen
(posebni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja)
Posebni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati vse potrebne izračune, ki jih določa odlok o PUP in dokazila o legalnosti zgrajenih obstoječih objektov.
Posebni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati vse strokovne ocene o vplivih na okolje za možne in pogojno dopolnilne dejavnosti, ki so skladne s plansko namembnostjo.
Urbanistični del posebni del projekta za gradbeno dovoljenje mora vsebovati rešitve v zvezi z vplivi nameravane gradnje na varovana območja in objekte, ki se nahajajo v vplivnem območju objekta.
6. člen
(vsebina odloka)
Odlok o PUP vsebuje tekstualni in grafični del.
Tekstualni del odloka vsebuje besedilo odloka, obrazložitve, pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij.
Besedilo odloka vsebuje:
– UVODNE DOLOČBE,
– SKUPNE DOLOČBE, ki jih sestavljajo naslednja podpoglavja:
gradnje glede na plansko namensko rabo zemljišč,
merila in pogoji glede posameznih gradenj,
merila in pogoji za oblikovanje posameznih gradenj,
merila in pogoji za določanje gradbenih parcel,
merila in pogoji za prometno urejanje,
merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanje ter telekomunikacije,
merila in pogoji za varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti,
merila in pogoji za varovanje in ohranjanje kulturne dediščine,
merila in pogoji za varovanje in izboljšanje okolja,
merila in pogoji za varstvo pred požarom,
merila in pogoji za zaščito in reševanje,
– POSEBNE DOLOČBE,
– KONČNE DOLOČBE
Grafični del odloka vsebuje:
– prikaz razmejitev območij urejanja in morfoloških celot, ki ima za podlago plansko namensko rabo v merilu 1:5000.
– prikaz varovanj in omejitev rabe prostora, ki ima za podlago morfološke celote v merilu 1:5000.
II. SKUPNE DOLOČBE
Gradnje glede na plansko namensko rabo zemljišč
7. člen
(namenska raba)
Gradnje so dovoljene le v kolikor so v mejah, ki jih določa predvidena namenska raba zemljišč po srednjeročnem in dolgoročnem planu občine in so v skladu z omejitvami in pogoji za varovanja na posameznih območjih urejanja in v skladu s posebnimi določbami za posamezna ureditvena območja.
Gradnje, ki trajno spremenijo namensko rabo prostora so dovoljene samo na poselitvenih območjih naselij.
V posameznih območjih urejanja, morajo površine namenjene osnovni dejavnosti, obsegati pretežni del (več kot 50%) vseh površin. Dopolnilne dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve.
Podrobna delitev planske namenske rabe prostora na podlagi določitve morfoloških celot in morfološke oznake oblikovalskih izhodišč za posamezno morfološko celoto.
Merila in pogoji glede vrste posameznih vrst gradenj
1. Merila in pogoji glede vrste posameznih gradenj na poselitvenih območjih
8. člen
(dovoljene gradnje)
Na vseh poselitvenih območjih, ki se urejajo s temi PUP so dovoljene naslednje gradnje, kolikor ni v ostalih določbah tega odloka določeno drugače:
a) vzdrževanje objekta:
– redna vzdrževalna dela
– investicijska vzdrževalna dela,
– vzdrževalna dela v javno korist
b) sprememba namembnosti:
– spremembe namembnosti v skladu z namembnostjo morfološke celote,
– sprememba rabe v skladu z namembnostjo morfološke celote,
c) gradnje:
– gradnje novih objektov (zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov),
– dozidave,
– nadzidave,
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov,
– nadomestne gradnje.
Nadomestne gradnje so dovoljene v morfoloških celotah, kjer so dovoljene gradnje objektov. Za objekt, ki se odstrani, je potrebno izdelati posnetek obstoječega stanja objekta in terena tako, da se ugotovi uporabna površina in namembnost stavbe. Rok za odstranitev prvotnega objekta se določi v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu z načrtom odstranjevalnih del in v skladu s pogoji vezanimi na začetek uporabe nadomeščenega objekta.
Za objekte kulturne dediščine nadomestne gradnje niso dovoljene razen, kadar je objekt statično ogrožen.
V tem primeru je potrebno objekt dokumentirati in pripraviti arhitekturno izmero.
Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije objektov in investicijska vzdrževalna dela so dopustne pod pogojem, da so bili objekti zgrajeni z gradbenim dovoljenjem oziroma bili zgrajeni pred letom 1967.
9. člen
(gradnja)
V posameznih ureditvenih območjih oziroma morfoloških celotah so dovoljene naslednje vrste gradenj:
Poleg gradenj navedenih v tabeli veljajo za vse morfološke celote naslednja določila:
– vse gradnje so možne v skladu z ostalimi določbami odloka in v skladu s posebnimi določbami za posamezne morfološke celote,
– dopolnilne in pogojno dovoljene dejavnosti (iz tabele št. 2 in št. 3) so dovoljene, če so njihovi vplivi na okolje v okvirih s predpisi dovoljenih vplivov na okolje,
– v primeru obstoječega stanja neprimerne dejavnosti glede na namensko rabo je potrebno določiti sanacijske ukrepe, vplive na okolje zmanjšati na stopnjo dovoljeno v veljavnih predpisih. Dejavnosti, do izvedbe sanacijskih ukrepov, na obstoječi lokaciji ni dovoljeno širiti,
– v morfoloških celotah, kjer velja določilo, da mora biti 50% površin namenjenih osnovni dejavnosti, je potrebno dokumentaciji za graditev objekta dopolnilne ali pogojno dopolnilne dejavnosti ali za spremembo namembnosti za te dejavnosti, priložiti strokovno presojo o upoštevanju tega določila,
– v morfoloških celotah so dovoljene gradnje za v tabeli 2 in 3 navedene dejavnosti osnovne namenske rabe in dopolnilne namenske rabe.
10. člen
(območja urejanja, kjer je predvidena izdelava LN, UN, ZN)
V ureditvenih območjih, kjer je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, je do izdelave le teh možno izvajati gradnje, ki ne bodo ovirale kasnejših načrtovanj in gradenj in izvajanja rešitev s predvidenim lokacijskim načrtom:
1. gradnja komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov,
2. gradnja pomožnih objektov na obstoječih gradbenih parcelah za potrebe prebivalcev, ki tam prebivajo in postavitev začasnih objektov,
3. gradnja za vzdrževanje obstoječih objektov, na teh območjih na obstoječih gradbenih parcelah ter nadomestne gradnje teh objektov na obstoječih gradbenih parcelah, kolikor ne bodo ovirale kasnejšega načrtovanja posegov v prostor.
11. člen
(gradnja enostavnih objektov)
Enostavne objekte je dopustno graditi v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo to področje ter v skladu s skupnimi in posebnimi določbami tega odloka.
2. Merila in pogoji za gradnje na območjih osnovne namenske rabe, ki niso namenjena poselitvi
12. člen
(kmetijska zemljišča)
Gradnja na kmetijskih zemljiščih je možna v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje z namenom zagotavljanja osnovne kmetijske dejavnosti.
Ob načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj je potrebno določiti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poljskih in gozdnih poteh in cestah oziroma urediti predhodno ustrezne nadomestne poti.
13. člen
(gozdna zemljišča)
Gradnja na gozdnih zemljiščih je možna v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki ureja to področje in z dovoljenjem pristojnega upravljalca.
Za transport lesa naj se na problematičnih območjih (erozija, pomembni habitati oziroma rastišča, ipd) se uporabljajo začasne žičnice.
Načrtovanje gozdnih cest se opravlja v okviru gozdnogospodarskih načrtov, ki morajo upoštevati naravovarstvena izhodišča. Trasiranje gozdnih cest naj ne poteka preko naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, vizualno izpostavljenih območij ali pomembnejših habitatov.
Za gradnjo gozdnih cest je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje; za gradnjo gozdnih cest, žičnic in gozdnih vlak je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje.
Pri gradnjah se mora ohranjati gozdni rob, v primeru poškodb pa ustrezno sanirati oziroma ponovno vzpostaviti. Pri lociranju novih objektov ob gozdnih robovih je potrebno upoštevati oddaljenost za najmanj eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja.
Ob načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj je potrebno določiti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poljskih in gozdnih poteh oziroma urediti predhodno ustrezne nadomestne poti.
14. člen
(območja za rekreacijo v naravnem okolju)
Na planskih območjih določenih za rekreacijo v naravnem okolju je možno postavljati začasne objekte za potrebe rekreacije brez priključitve na omrežje gospodarske infrastrukture.
15. člen
(območja za pridobivanje rudnin in območja sanacij)
Do sprejetja lokacijskih načrtov so na območjih predvidenih za sanacijo ali za pridobivanje rudnin dovoljena predhodna raziskovalna dela ter ukrepi, ki služijo varovanju in zaščiti pred negativnimi vplivi na okolje.
16. člen
(območje vodnih površin)
Gradnja na območju vodnih in priobalnih površin je prepovedana, razen v primerih, ki jih določa zakon, ki ureja to področje.
Na nevarnih (erozijskih, plazljivih in plazovitih) območjih so posegi možni samo v skladu z zakonom, ki ureja to področje.
Pogoji za gradnje na ogroženih območjih se podrobneje določijo v vodnem soglasju.
Športno rekreativne dejavnosti in ureditve, razen objektov so možne na območjih poplavnih površin pod pogojem, da bo zagotovljena stabilnost površin v primeru poplavljanja.
Gradnje, ki bi lahko trajno ali začasno vplivale na vodni režim ali stanje voda se izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.
Merila in pogoji za oblikovanje
17. člen
(oblikovanje objektov)
Pri oblikovanju novogradenj, adaptacij, dozidav, nadzidav, gradnje enostavnih objektov ter pri oblikovanju drugih gradenj je potrebno doseči skladnost z okolico glede:
– lege objekta,
– velikosti objekta,
– volumna,
– zunanjega izgleda,
– arhitekturnih elementov in
– oblikovanja zunanje ureditve.
Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati merilo lokacije in obstoječih objektov, razen za lokacije objektov, ki imajo značaj mestnih ali lokalnih znamenj.
Posamezne gradnje v prostor je možno oblikovati v kontrastu z okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti prostorsko dominanto, doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza, v središčih posameznih naselij, pa tudi na izrazito dominantnih legah na področjih razpršene gradnje. Vsak tak poseg se mora utemeljiti z idejnim projektom, ki obvezno vsebuje računalniško tridimenzionalno prezentacijo ali maketo. Ob tem mora taka gradnja upoštevati obstoječe dominante in kvalitete prostora.
Strehe in strešne kritine (nakloni, material, sleme). Barve naj se uskladijo s prevladujočim tipom v morfološki celoti. V primeru namernega kontrasta je potrebno drugačno obliko arhitekturno strokovno utemeljiti.
Glede oblikovanja jeder naselij imajo morfološke celote oznako:
J jedro (območja ohranjenih jeder posameznih naselij).
Oblikovalska določila za posamezne morfološke celote:
1. Območja za stanovanjsko in individualno stanovanjsko gradnjo
2. Območja za večstanovanjsko gradnjo
3. Območja za mešana območja stanovanj, kmetij, centralnih funkcij ter obrtnih delavnic:
4. Območja za počitniško gradnjo:
5. Območja za objekte centralnih dejavnosti ter območja za industrijsko ter kmetijsko proizvodnjo:
V primeru, ko je obstoječa pozidanost ali obstoječi faktor izkoriščenosti (FSI) posamezne gradbene parcele večja, kot je določeno v tem členu, so gradnje dovoljene v okviru obstoječe pozidanosti in izkoriščenosti zemljišča.
Gradnja na obstoječih gradbenih parcelah na območjih, ki predstavljajo oblikovno celoto, naj se praviloma izvajajo enotno za celotno območje.
V območjih centralnih funkcij je oblikovanje objektov podrejeno njihovi funkciji.
Dozidave in nadzidave
Dozidave in nadzidave objektov morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajene z osnovnim objektom, višinski gabarit ne sme presegati maksimalnega gabarita določenega za posamezno naselje (gabarit, naklon strehe, smer slemena, izbira kritine in drugih materialov) ob upoštevanju pogojev za graditev novih objektov.
Enostavni objekti na poselitvenih območjih
Gradnja enostavnih objektov mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena z osnovnim objektom.
Enostavni objekti na gradbeni parceli se lahko gradijo v okviru meril za pozidanost in do dovoljenega faktorja (FSI) za določeno morfološko celoto.
Enostavni objekti na območjih osnovne namenske rabe
Gradnja enostavnih objektov mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena z bližnjimi objekti z enako funkcijo, oziroma:
Gabariti objektov: Tloris podolgovat z razmerjem stranic min 1:1.3, oziroma naj sledi tipičnemu razmerju značilnemu za stavbno dediščino v bližini
Strehe: Uskladiti z objekti v bližnji okolici na podlagi enotne zasnove. Naklon strešin 35-45 stopinj.
Materiali: Uporaba naravnih avtohtonih materialov: les, kamen
Vzdrževanje objektov in rekonstrukcije objektov
Pri vzdrževalnih delih in rekonstrukcijah, kjer se spreminja zunanji izgled in oblika objekta se v posameznih morfoloških celotah upoštevajo enaka oblikovalska izhodišča, ki veljajo za oblikovanje novih objektov.
V morfoloških celotah z oznako J je obvezno ohraniti kvalitetne prvotne elemente členitve fasad (omet, obdelan kamen, les, barva) ter druge likovne elemente. V teh območjih veljajo pri obnovi oziroma zamenjavi ostrešja in kritine enaki pogoji kot za novogradnje. Pogoje za vzdrževalna dela in rekonstrukcije na objektih kulturne dediščine predpiše pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine.
Ograje in oporni zidovi
Ograje in oporne zidove je možno graditi na podlagi tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo to področje.
Gradnja opornega zidu višjega od 1 m je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.
Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno oblikovati tako, da se v največji meri prilagajajo terenu.
18. člen
(objekti za oglaševanje in obveščanje)
Na območju Občine Litija je postavljanje objektov in naprav za oglaševanje in obveščanje razen nujne prometne signalizacije dovoljeno na poselitvenih območjih.
Ne glede na določilo prvega odstavka je dovoljena postavitev objektov in naprav za oglaševanje in obveščanje v sklopu avtobusnih postajališč v skladu z določili predpisov, ki urejajo varstvo cest in varnost prometa.
Pravne osebe, društva, samostojni podjetniki in posamezniki lahko postavijo in urejajo objekte in naprave za oglaševanje in obveščanje izključno za lastne potrebe, v skladu s celostno podobo subjekta, na poslovnih objektih in gradbenih parcelah objektov, ki jih uporabljajo pri opravljanju svoje dejavnosti.
Oblika in način postavitve turistične in obvestilne signalizacije je dovoljena v skladu z veljavnimi predpisi, ki določajo prometno signalizacijo na javnih cestah.
Dovoljeno je vzdrževanje, prenova in menjava obstoječih objektov in naprav v enakih gabaritih.
19. člen
(odmiki)
Odmiki novozgrajenih objektov morajo slediti gradbeni liniji obstoječih objektov ob ulicah in obstoječim gradbenim linijam v prostoru. Takšni odmiki veljajo tudi za enostavne objekte. Če gradbene linije v prostoru ni, je gradbena meja do katere lahko segajo objekti, pogojena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov oziroma z naslednjimi odmiki:
– vsaj 6,0 m od roba cestišča za lokalno cesto,
– vsaj 4,0 m od roba javne poti in meje sosednje parcele, manjši odmik je možen ob soglasju lastnika sosednje parcele,
– odmiki med objekti morajo biti enaki višini kapi višjega objekta, razen ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta in mora biti odmik enak 1,5 višine kapi predvidenega objekta (osončenje),
– odmiki med objekti morajo upoštevati požarno-varnostne normative.
Manjši odmiki od zgoraj določenih, morajo biti utemeljeni z dokazili in soglasji.
Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel
20. člen
(gradbena parcela)
Pri določitvi gradbenih parcel je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje);
– dovoljeno pozidanost, dovoljen faktor izrabe in predpisan delež zelenih površin;
– zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti.
Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je možna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več gradbenih parcel, primernih za gradnjo ter da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop.
Minimalne velikosti gradbenih parcel v morfoloških celotah S, SE, SK, SM glede na oznako so:
min. 400 m2 v poselitvenem območju Šmartna pri Litiji, v poselitvenih območjih ostalih naselij min. 600 m2.
V morfoloških celotah SP ne sme biti manjša od 400 m2.
Določila o minimalnih velikostih gradbenih parcel ne veljajo za že obstoječe manjše gradbene parcele.
Površine za otroška igrišča in ozelenjena parkirišča niso del zelenih površin.
Ne glede na določila tega člena je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture.
Merila in pogoji za prometno urejanje
21. člen
(promet)
Ceste oziroma cestni objekti se lahko gradijo in prenavljajo v varovalnih pasovih cest in rezervatih namenjenih za promet.
V rezervatih cest in v varovalnih pasovih cest ni dovoljeno graditi novih objektov. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela.
V okviru gradbenih parcel obstoječih cest je dovoljeno postavljanje enostavnih objektov in vzdrževalna dela v javno korist.
V varovalnih pasovih cest, določenih v zakonih in predpisih je znotraj poselitvenih območij, določenih s prostorskim delom plana, dovoljena gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in hortikulturne ureditve le s soglasjem upravljavca cest in v skladu z namensko rabo.
Rezervati prometnic
Planirane prometnice ali obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat.
V rezervatu so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter gradnja v zvezi s komunalnim urejanjem.
Skupne širine rezervatov so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditve obcestnega prostora naslednje:
– 30 m rezervat ceste z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikom za pešce in za postajališči za javni potniški promet izven vozišča;
– 10 m rezervat za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z enostranskim hodnikom za pešce;
– 6 m rezervat za lokalne dovoze.
Pri gradnji lokalnih cest, dovozov in priključkov posameznih objektov se upoštevajo širine določene z občinskimi predpisi.
Dovozi in priključki
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu.
Na javno cesto naj se praviloma priključuje več objektov skupno.
Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljavcem ceste.
Slepo zaključene ceste morajo imeti urejeno obračali­šče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil.
Vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila.
V primeru zagotovitve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti investitor za to zagotovljeno služnost.
Parkirne površine
Pri novogradnjah ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih objektov morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine ali garažna mesta na gradbeni parceli posameznega objekta, in sicer tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
Število parkirnih oziroma garažnih mest:
– stanovanjska hiša 2 PM na stanovanje,
– stanovanja v večstanovanjski hiši, povprečno 2 PM na stanovanje, oziroma:
– poslovni prostori – pisarne 1 PM na 30 m2 neto površine,
– poslovni prostori z obiskom strank 1 PM na 20 m2 neto površine,
– gostinski lokal 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na 1 tekoči meter točilnega pulta oziroma najmanj 5 PM,
– trgovski lokali 1 PM na 40 m2 koristne prodajne površine in min. 2 PM,
– delavnice za servis motornih vozil 6 PM na 1 popravljalno mesto,
– avto pralnice 5 PM na eno pralno mesto,
– za ostale dejavnosti se število parkirišč določi v skladu s predpisi.
Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti vsaj 5% ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.
Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je možno parkiranje na javnih parkiriščih s soglasjem pristojnega upravljavca in ob upoštevanju potreb po istočasnem parkiranju.
V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost pred stoletnimi visokimi vodami.
Varovalni pas železnice
Gradnje v 200 m varovalnem pasu železniške proge je dovoljeno izvajati le v soglasju z upravljavcem železniške proge.
Pri načrtovanju gradenj v cestno omrežje je potrebno pridobiti soglasje upravljavca omrežja in gradnje izvajati v skladu z veljavnimi predpisi.
Merila in pogoji za komunalno urejanje
22. člen
(odvajanje komunalnih voda, vodovodno omrežje, hidrantno omrežje, električno omrežje in javna razsvetljava, kabelsko razdelilni sistem, telekomunikacijsko omrežje, plinovodno omrežje, odpadki, urejanje voda)
Gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, vodnega gospodarstva in zvez in postavitev pomožnih infrastrukturnih objektov je možna v vseh območjih urejanja v skladu z določbami za posamezno območje urejanja in v skladu s prepisi, ki urejajo posamezno področje.
V predvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda.
Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, oskrbo z vodo iz javnega ali zasebnega vodovoda in urejeno odvajanje odpadnih vod.
Gradnja novih objektov naj bo zasnovana tako, da omogoča racionalno oskrbo s komunalnimi vodi.
V novo predvidenih območjih gradnje, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna šele po gradnji prometne in komunalne infrastrukture.
Pri izgradnji novih komunalnih vodov je istočasno potrebno zgraditi priključke z vodomernimi jaški oziroma revizijskimi jaški na kanalizacijo.
Obstoječe in predvidene objekte je potrebno obvezno priključiti na vso obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo. Poteki komunalnih vodov morajo biti med seboj usklajeni.
Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah ali gradnjah katerekoli podzemne napeljave ali naprave pri cestah je na tem delu obvezna kompleksna prenova vseh infrastrukturnih naprav, ki potekajo na tem delu ceste.
Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki in podobno, morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
Odvajanje odpadnih vod
Vsi objekti morajo biti priključeni na fekalno kanalizacijo, ki se konča s predvideno ustrezno čistilno napravo, ko se le ta izgradi.
Za priključitev na javno kanalizacijo je potrebno soglasje upravljavca.
Do gradnje kanalizacije je možno fekalne in tehnološke vode speljati v vodotesne večprekatne greznice, primernih dimenzij brez iztoka, ki jih mora redno prazniti pooblaščeni upravljavec, ali male čistilne naprave. Vsebina greznic se mora prazniti v rezervoar čistilne naprave za čiščenje komunalne odpadne vode, ko bo ta zgrajena.
Za večja nova območja pozidave je potrebno izvesti pred priključitvijo hidravlični izračun obstoječih vodov in v primeru neustreznosti izvesti obnovo in gradnjo novih vodov.
Prvi revizijski jaški objekta morajo biti locirani na parcelno mejo posameznega objekta.
Na območjih varstva vodnih virov mora biti gradnja omrežja odvajanja odpadnih vod usklajena z določbami odlokov, ki urejajo varstvo vodnih virov.
Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi je možno priključiti na javno kanalizacijo, kolikor so predhodno očiščene do mere, kot jo določa veljavna zakonodaja.
Meteorna kanalizacija
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba odvesti preko lovilcev olj in peskolovov v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico oziroma v skladu s predpisi.
Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnice ali voditi do naravnega recipienta.
Ob gradnji večjih utrjenih površin, ki posredno povečujejo količino odpadnih voda je potrebno predvideti in izvesti ukrepe za zagotavljanje večje infiltracije ter zadrževanja padavin.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti odtočnim razmeram in vode odpeljati tako, da se ne poslabša stanje vodotoka dol- ali gorvodno.
Vodovodno omrežje
Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati varovalni pas omrežij oskrbovalnih sistemov in komunalne opreme in upoštevati ustrezne odmike.
Pri načrtovanju gradenj je potrebno dotrajane cevovode iz neustreznega materiala nadomestiti z novimi iz ustreznega materiala, kadar je to možno.
Za večja nova območja pozidave je potrebno izvesti pred priključitvijo hidravlični izračun obstoječih vodov in v primeru neustreznosti predvideti ustrezne ukrepe.
Predvidene vodovode se načeloma gradi ob obstoječih in predvidenih prometnih površinah tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov. Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zgrajene zaprte sisteme.
Za priključitev na vodovod morajo vsi uporabniki pridobiti soglasje upravljavca vodovoda.
Odjemna mesta za vodovodne priključke so v zunanjih vodomernih jaških za parcelno mejo objekta, ki se priključuje.
Hidrantno omrežje
V skladu s predpisi je potrebno graditi in obnavljati ustrezno hidrantno omrežje za požarno zaščito naselij. Vodovodno omrežje mora biti dimenzionirano tako, da bo nudilo zadostno požarno zaščito, omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov in zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in drevja.
Obstoječe vodovodno omrežje bo potrebno za območja večjih pozidav dopolniti in obnoviti.
Priključek objekta na javno vodovodno omrežje mora pri objektih z večjo požarno obremenitvijo zagotoviti tudi možnost gašenja požara. Kolikor to ni možno, si mora investitor zagotoviti drug vir vode in način gašenja.
Električno omrežje in javna razsvetljava
Gradnja objektov v koridorjih obstoječih NN vodov in VN vodov in predvidenih daljnovodov ni možna, vse gradnje v koridorjih obstoječih in predvidenih daljnovodov so možne le s soglasjem upravljavca daljnovoda.
Elektrovod nizkonapetostnega omrežja in omrežja javne razsvetljave naj se v strnjenih naseljih izvaja podzemno.
Na področjih, ki so predvidena za gradnjo novih objektov in območjih, kjer je napetost nezadostna je potrebno izvesti ojačitve obstoječega omrežja oziroma zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje in trase za priključne NN vode.
Priključki objektov na omrežje so možni v skladu s predpisi.
Javno razsvetljavo ob cestah je potrebno graditi v skladu s predpisi.
Kabelsko razdelilni sistem
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala je dovoljeno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
Telekomunikacijsko omrežje
Pri vseh gradnjah, kjer je TK omrežje že zgrajeno je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
Priključki objektov na omrežje so možni samo pod pogoji upravljavca in v skladu s predvidenimi projektnimi rešitvami.
Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukture koridorje in naprave;
– na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;
– v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);
– če je le mogoče, je treba objekte in naprave mobilne telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemlji­šča;
– na zavarovana območja narave, razen ožjih zavarovanih območij narave, kjer se objekte in naprave mobilne telefonije ne postavlja, na območja, predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se gradi le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;
– v praviloma izjemnih primerih gradenj na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani ali krajinski tipki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten).
Plinovodno omrežje
V varstvenih pasovih vseh plinovodov, določenih s predpisi, so možne gradnje samo v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca plinovodnega omrežja.
V 2 x 5 m pasu vseh plinovodov se dela izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom upravljavca.
Odpadki
Ravnanje s komunalnimi in nevarnimi odpadki mora biti v skladu s predpisi.
Prostori za odlaganje odpadkov morajo biti locirani v skladu s občinskimi predpisi. Pri lociranju teh prostorov je potrebno upoštevati možnost dostopa in obračanja s specialnim komunalnim vozilom. Kolikor dostopne ceste nimajo ustreznih obračališč, morajo uporabniki v času praznjenja zabojnikov le te dostaviti na mesto dostopno za smetarsko vozilo.
Na posameznih območjih se v skladu z občinskimi predpisi locira ekološke otoke na primernih dostopnih mestih za ločeno zbiranje odpadkov.
Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo.
Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov.
Urejanje voda
Za gradnje v območju vodnega in priobalnega zemlji­šča naravnih vodotokov s pritoki, je potrebno pridobiti vodno soglasje.
Zunanja meja priobalnega zemljišča Save sega 15Daljinsko ogrevanje
V vseh morfoloških celotah je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh določb odloka o PUP.
Merila in pogoji za varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti
23. člen
(naravne vrednote)
Sestavni del odloka so objekti in območja zavarovanih delov narave, naravnih vrednot predlaganih za razglasitev ter naravnih vrednot na območju Občine Litija, ki so sestavni del naravovarstvenih smernic za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Litija, ki jih je izdelal Zavod za varstvo narave in kulturne dediščine v Ljubljani, november 2001 in naravovarstvenih smernic za načrtovanje pri postopku sprememb in dopolnitev PUP v Občini Litija, april 2003.
Varstveni režimi za varovanje naravne dediščine, ki so navedeni v strokovnih podlagah so obvezno gradivo za pripravo posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vsi objekti in območja varovanja naravnih vrednot so razvidni iz grafičnega dela tega odloka, oziroma iz zgoraj navedenih strokovnih podlag.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom in je ta načrtovan na naravni vrednoti ali zavarovanem območju, je potrebno pred pričetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, ki jih izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
Merila in pogoji za varovanje in ohranjanje kulturne dediščine
24. člen
(kulturna dediščina)
Sestavni del odloka je kulturna dediščina, registrirana po predpisih o kulturni dediščini, razvidna iz strokovnih podlag s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Litija, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine v Ljubljani v septembru 2001. Vse registrirane enote kulturne dediščine, njihova vplivna območja in območja kompleksnega varstva kulturne dediščine so razvidne iz grafičnega dela tega odloka oziroma iz zgoraj navedenih SZVKD.
Na območjih varstva kulturne dediščine je prepovedano postavljati reklamne panoje, antene mobilnih telekomunikacijskih sistemov, protihrupne ograje in druge objekte, ki bi s svojo pojavnostjo pomenili tujek v varovanem prostoru.
Kulturno dediščino predstavljajo tudi vsi leseni kozolci, slopna znamenja in zidane kapelice, ki se nahajajo na varovanem območju kulturne dediščine.
Oblikovanje označevalnih in usmerjevalnih tabel, ulična in cestna oprema (avtobusna postajališča, ekološki otoki, koši za smeti ipd.) se na varovanih območjih oblikujejo celostno.
Za vse vrste gradenj, ki vplivajo na objekte ali območja kulturne dediščine je potrebno pred izdelavo projekta pridobiti kulturnovarstvene pogoje, ter k projektni dokumentaciji pridobiti kulturnovarstveno soglasje.
Merila in pogoji za varovanje in izboljšanje okolja
25. člen
(okolje)
Gradnje v vseh območjih urejanja so možne, če v okolju ne povzročajo večje motnje, kot so s predpisi dovoljene. Pri gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja.
Gradnja objektov, rekonstrukcije, vzdrževalna dela in sprememba namembnosti za dopolnilne dejavnosti je možna, če dejavnost ne bo imela negativnih vplivov na okolje in obstoječe dejavnosti ter objekte, ki se v okolici predvidenega objekta ali dejavnosti že nahajajo.
Širitev posamezne obstoječe dejavnosti, ki ima prekomerne vplive na okolje, je pogojena s sanacijo negativnih vplivov na okolje, ki jih posamezna dejavnost povzroča.
26. člen
(dovoljene dejavnosti)
V območjih z oznako S, namenjenih za stanovanjske objekte so dovoljene dopolnilne dejavnosti v okviru dovoljene planske namenske rabe in ob upoštevanju naslednjih pogojev:
– morfološke celote z oznako SE:
Objekti za dejavnosti morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
– obseg dejavnosti do vključno pet zaposlenih,
– zaradi dejavnosti se lahko uredi največ pet parkirišč za osebna vozila, brez manipulacijskih in parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
– delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne moti stanovanjskega okolja,
– morfološke celote z oznako SV:
Objekti za dejavnosti morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
– velikost objekta omogoča do vključno pet zaposlenih,
– zaradi dejavnosti se lahko uredi največ pet parkirišč za osebna vozila, brez manipulacijskih in parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje.
V območjih SM so dopustne naslednje dejavnosti:
– dejavnosti, ki ne potrebujejo manipulacijskih in parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
– kmetijske dejavnosti, hlev do 15 glav živine,
– delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne moti stanovanjskega okolja.
Dejavnosti v posameznih morfoloških celotah ne smejo biti v nasprotju s plansko namensko rabo, v nasprotju z zgoraj navedenimi določili in morajo zadostiti tudi drugim pogojem tega odloka.
27. člen
(varstvo zraka)
Za varstvo zraka je potrebno:
– pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije,
– proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte priključiti na ekološko čiste vire energije,
– zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov,
– obvezno priključevanje vseh porabnikov na plinovodno omrežje, kjer je to tehnično možno,
– urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka.
28. člen
(varstvo pred hrupom)
Območja varstva pred hrupom so opredeljena glede na podrobno namensko rabo, določeno v 8. členu odloka v skladu z naslednjo tabelo:
Morfološke enote, ki so zaradi izjem opredeljene v drugačna območja varstva pred hrupom, so navedena v posebnih določbah.
Ne glede na določila prejšnjih odstavkov sodi v 4.29. člen
(varstvo tal)
Na območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
30. člen
(varstvo plodne zemlje)
Pri gradnjah je potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem. Objekt, ki lahko vpliva na tla, mora biti grajen v skladu s predpisi.
31. člen
(varstvo voda, vodnih virov in obvodnih površin)
Za gradnje v varstvenih območjih vodnih virov je potrebno upoštevati določila veljavnih odlokov in predpisov o varovanju vodnih virov.
Za gradnje na ogroženih območjih (poplavna območja, erozijska, plazljiva in plazovita območja) je možno ob pogojih in soglasju pristojnega upravljavca.
Za gradnje, ki lahko vplivajo na vodni režim trajno ali občasno je potrebno pridobiti vodno soglasje pristojnega upravljavca.
Za neposredno rabo vode in za odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v vodo je potrebno pridobiti vodno dovoljenje.
Merila in pogoji za varstvo pred požarom
32. člen
(požarno varstvo)
Pri načrtovanju gradenj v prostoru je potrebno zagotoviti:
1. pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja;
2. potrebne odmike med objekti v skladu s veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno ločitev;
3. prometne in delovne površine za intervencijska vozila;
4. vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja v skladu s predpisi;
5. zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
Merila in pogoji za zaščito in reševanje
33. člen
Za zaščito in reševanje pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je dovoljeno graditi objekte za zaščito in reševanje.
Pri vseh gradnjah se morajo upoštevati in izvajati vsi predpisani ukrepi, ki preprečujejo nastanek nesreč in omogočajo zaščito in reševanje.
III. POSEBNE DOLOČBE
34. člen
(posebne določbe)
Za posamezna območja urejanja, oziroma morfološke celote posameznih območij urejanja veljajo poleg splošnih še posebna merila, pogoji in določila.
Za posamezna območja urejanja, ki predstavljajo nezazidano celoto velja poleg splošnih pogojev in meril naslednje določilo:
Pred izdajo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte, je potrebno preveriti zmogljivost in urediti komunalno opremo. Zanjo mora biti pridobljeno gradbeno dovoljenje oziroma mora biti kako drugače zagotovljena njena gradnja.
 
BOGENŠPERK – BO
1C – RG
V morfološki celoti, kjer se nahaja kompleks gradu Bogenšperk so dovoljene gradnje za potrebe centralnih funkcij ob upoštevanju kulturnovarstvenih pogojev in z obveznostjo pridobitve kulturnovarstvenega soglasja.
 
JAVORJE – JA
1C – RG
V morfološki celoti dovoljene gradnje za potrebe centralnih funkcij šole in gasilnega doma.
 
ŠMARTNO
ŠL 1SV
Ob vzdrževalnih delih na večstanovanjskih objektih, ki zajemajo fasade objektov morajo biti ta izvedena enotno za posamezen objekt. Pri preurejanju balkonov, zamenjavi oken morajo biti uporabljeni enaki materiali v enakih barvah.
Pri izkoriščanju podstrešij teh objektov je za osvetljevanje dovoljeno uporabljati frčade. Posamezne objekte je potrebno reševati celovito in ne po delih.
ŠL – 2PI
Do sprejetja predvidenega UN dovoljene rekonstrukcije, funkcionalne dozidave v okviru obstoječih gradbenih parcel in spremembe rabe.
ŠL – 1SM
Do sprejetja UN je na območjih obstoječe pozidave dovoljeno: gradnje individualnih stanovanjskih objektov, objektov dopolnilnih dejavnosti, prizidave, rekonstrukcije obstoječih objektov in objektov za potrebe kmetij obstoječih gradbenih kmetij.
ŠL – 1ZP
Do sprejetja UN na območju pokopališča so dovoljena vzdrževalna dela, gradnja komunalne infrastrukture, rekonstrukcije objektov in prizidave, spremembe rabe znotraj gradbenih parcel obstoječih objektov.
ŠL – 1PI
Morfološka celota obsega območje obstoječe Kovine. Do sprejetja UN dovoljena vzdrževalna dela, gradnja komunalne infrastrukture, rekonstrukcije objektov in prizidave, spremembe rabe znotraj gradbenih parcel obstoječih objektov.
ZS – 1OR
Predvidena sanacija obstoječega odlagališča posebnih odpadkov.«
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
2. člen
Postopki za izdajo gradbenih dovoljenj, ki so se začeli na podlagi odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna (Uradni list SRS, št. 22/88, Uradni list RS, št. 29/91, 89/02) se končajo po določilih tega odloka.
3. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna (Uradni list RS, št. 29/91).
4. člen
Grafične sestavine iz 7. člena odloka so na vpogled na Občini Šmartno pri Litiji.
5. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 350-8/00
Šmartno pri Litiji, dne 13. januarja 2004.
Župan
Občine Šmartno pri Litiji
Milan Izlakar l. r.