Na podlagi 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), 179. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) in v povezavi s prvo alineo 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/38, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97, 73/98, 31/00, 33/00 in 24/01) in 16. člena statuta Občine Gorišnica (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Gorišnica na 9. redni seji dne 18. 12. 2003 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Gorišnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Na območju Občine Gorišnica se za uporabo stavbnega zemljišča, na območjih določenih s tem odlokom, plačuje nadomestilo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
2. člen
Za stavbno zemljišče po 1. členu tega odloka štejejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,50, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Kot nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
V primeru, da stoji stavba na zemljiški parceli, ki se jo šteje kot gradbeno parcelo, je predmet odmere nadomestila, stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe.
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljiške parcele. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje tudi v primeru, ko stavba ne stoji na zemljišču, ki ga je možno šteti za gradbeno parcelo.
3. člen
Osnova za izračun nadomestila je površina zazidanega stavbnega zemljišča (v stavbi ali izven nje), ki se uporablja za stanovanjski, počitniški ali poslovni namen ter nezazidano stavbno zemljišče.
Stanovanjska oziroma počitniška površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja oziroma počitniških objektov razen kurilnic, kleti in kmetijskih gospodarskih poslopij upošteva pa se čista površina garaže za osebni avtomobil. Upoštevajo se samo stavbe, ki so zgrajene najmanj do četrte gradbene faze.
Poslovna površina v zgradbi je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Kot poslovne površine izven stavbe se po tem odloku uvrščajo parkirišča, nepokrita skladišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, zunanji pridobitni prostori storitvenih in proizvodnih dejavnosti, igrišča s pridobitno dejavnostjo, površine izkoriščanja rudnin, površine namenjene primarni distribuciji električne in toplotne energije (plin), površine namenjene obratovanju bencinskih servisov, piščančje farme, farme govedi in druge podobne farme pri čemer šteje za farmo objekt velikosti nad 600 m2 tlorisne površine in vse ostale zunanje površine na katerih se vrši poslovna dejavnost ali pa so del tehnološkega procesa in niso objekti javne infrastrukture po zakonu o graditvi objektov.
4. člen
Zavezanci za plačilo nadomestila po tem odloku so fizične osebe, pravne osebe ali samostojni podjetniki, ki so neposredni uporabniki (lastnik, najemnik, zakupnik, uživalec…) osnove za izračun nadomestila (stanovanja, poslovnega prostora, počitniške hiše, …).
II. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE PLAČEVANJA NADOMESTILA
5. člen
Nadomestilo se plačuje na celotnem ozemlju občine Gorišnica, če je na stavbnem zemljišču mogoč priključek na električno in vodovodno omrežje.
6. člen
Za določitev nadomestila se upoštevajo:
1. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave.
2. Namembnost stavbnega zemljišča (namenska oziroma nenamenska uporaba).
3. Izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih.
7. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne rabe in možnosti priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
1. Cesta v protiprašni izvedbi 20 točk
2. Vodovod 20 točk
3. Kanalizacija 30 točk
4. Elektrika 20 točk
5. PTT (telefon) 10 točk
6. Javna razsvetljava 30 točk
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovodno, električno in kanalizacijsko omrežje, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možnost priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
8. člen
Glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe se zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrstijo na:
A – stavbna zemljišča za stanovanjske objekte
B – stavbna zemljišča za počitniške objekte
C – stavbna zemljišča za poslovni namen gospodarskih dejavnosti in obrti
D – stavbna zemljišča za poslovne namene družbenih dejavnosti
E – stavbna zemljišča za poslovne namene s področja kmetijstva (farme)
Namembnost se ovrednoti z naslednjimi točkami:
----------------------------------------------------------------
Namembnost Točke
----------------------------------------------------------------
A – stavbna zemljišča za stanovanjske objekte 30 točk
B – stavbna zemljišča za počitniške objekte 100 točk
C – stavbna zemljišča za poslovni namen
gospodarskih dejavnosti in obrti 260 točk
D – stavbna zemljišča za poslovne namene
družbenih dejavnosti 140 točk
E – stavbna zemljišča za poslovne namene
s področja kmetijstva 140 točk
----------------------------------------------------------------
9. člen
Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih.
Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti iz
prejšnjega odstavka se obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti:
-----------------------------------------------------------------------
Zap. št. EKD (enotna klasifikacija dejavnosti) Dodatno št. točk
-----------------------------------------------------------------------
1. Bančništvo 300
2. Trgovina na veliko 300
3. Poštni in železniški promet 300
4. Skladiščenje naftnih derivatov in plina 300
5. Trgovina z naftnimi derivati 300
6. Gostinstvo 200
7. Dejavnost zavarovalništva 200
8. Projektiranje in sorodne storitve 200
9. Trgovina na drobno
(razen prehrambene trgovine) 100
10. Lekarniška dejavnost 300
11. Proizvodnja in pridobivanje električne
in toplotne energije 350
-----------------------------------------------------------------------
10. člen
Kot površina za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinske vrtove se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene
Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja površino, določeno z lokacijskim dovoljenjem.
Druge površine, ki so namenjene za stanovanjsko rabo in za opravljanje poslovne dejavnosti in niso določene v tem odloku, ugotovi občinska uprava za vsak posamezen primer posebej.
11. člen
Število točk za nezazidana stavbna zemljišča se določi glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe.
Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se razvrsti glede na namembnost območja kot jo določa izvedbeni prostorski akt
--------------------------------------------------------------------
Območja po IPA Število točk po m2
--------------------------------------------------------------------
Območja za izgradnjo stanovanjskih stavb 10
Območja za izgradnjo poslovnih stavb 20
--------------------------------------------------------------------
Osnova za izračun nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča je celotna površina nezazidanega stavbnega zemljišča, kolikor le ta presega površino 800 m2.
Če je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjska-poslovna) se nezazidana stavbna zemljišča v lasti fizičnih oseb razvrstijo v območje za izgradnjo stanovanjskih stavb, nezazidana stavbna zemljišča v lasti pravnih oseb pa v območje za izgradnjo poslovnih stavb.
III. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
12. člen
Nadomestilo se ne plačuje za stavbna zemljišča in objekte, ki se uporabljajo za potrebe obrambe, za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
Nadomestilo se ne plačuje za objekte in zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe:
– društev, ki se financirajo iz občinskega proračuna,
– Rdečega križa, Karitasa in drugih humanitarnih organizacij,
– za potrebe koncesionarjev na področju primarnega zdravstva,
– za zemljišča, ki se po dejanski funkciji uporabljajo kot javne površine.
Zavezanci so lahko delno ali v celoti oproščeni plačila nadomestila za določen čas v naslednjih primerih:
– če zavezanec prejema denarni dodatek ali denarno pomoč kot edini vir preživljanja
– zaradi elementarnih in drugih nezgod
– na zahtevo za dobo 5 let od dneva vselitve občana, ki je kupil novo stanovanje, kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča.
13. člen
O oprostitvi odloča Občinska uprava občine Gorišnica v sodelovanju s pristojnim delovnim telesom občinskega sveta.
Občinska uprava lahko tudi v drugih primerih oprosti zavezanca za plačilo nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine. V tem primeru si pridobi predhodno mnenje ustrezne socialne službe. Pri odločitvi se upošteva celotno premoženjsko stanje zavezanca in možnost pridobivanja dohodka ter se sme zahtevati ob občana, da predloži ustrezna dokazila.
O celotni ali delni oprostitvi plačila nadomestila se izda odločba.
IV. IZRAČUN IN PLAČILO NADOMESTILA
14. člen
Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi tako da se skupno število točk po merilih iz 7., 8., in 9. člena tega odloka pomnoži s površino izraženo v m2 iz 3. člena tega odloka in letno vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Poslovnim površinam izven stavbe se letno nadomestilo zniža za 50%.
Letna višina za nezazidana stavbna zemljišča se določi tako da se število točk po merilih iz 11. člena tega odloka pomnoži s površino izraženo v m2 iz 1. in 11. člena tega odloka tega odloka in letno vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Osnova za izračun nadomestila so podatki iz evidence zavezancev, ki jo oblikuje in spremlja Občinska uprava občine Gorišnica.
15. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Gorišnica, določi Občinski svet s sklepom, na predlog župana.
16. člen
Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v skladu z določili zakona o davčnem postopku.
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti obračuna in plačila obresti odpisov zaradi nevarnosti, da bi plačilo nadomestila ogrožalo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne naslednjega leta.
17. člen
Zavezanci morajo prijaviti Občinski upravi občine Gorišnica nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, v 15. dneh po nastanku oziroma spremembi. Zavezancem za plačilo, ki podatkov ne sporočijo, se lahko odmeri nadomestilo 300 m2 stanovanjske površine, 100 m2 površine za počitniško dejavnost in 700 m2 za poslovno dejavnost. Če občinski organ oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 700 m2 poslovne površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči, lahko odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec.
V. KAZENSKE DOLOČBE
18. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
– ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila (17. člen),
– ne prijavi spremembe v 15 dneh od dneva nastanka (17. člen).
Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo 60.000 SIT.
Fizična oseba se kaznuje za prekršek iz prve in druge alinee tega člena z denarno kaznijo 60.000 SIT.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se na območju Občine Gorišnica preneha uporabljati odlok o nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Gorišnica (Uradni list RS, št. 101/00, 116/00, 101/01, 118/02).
20. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 2004 dalje.
Št. 002-03-114
Gorišnica, dne 18. decembra 2003.
Župan
Občine Gorišnica
Jože Kokot l. r.
