Uradni list

Številka 132
Uradni list RS, št. 132/2003 z dne 29. 12. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 132/2003 z dne 29. 12. 2003

Kazalo

5686. Uredba o izvajanju sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Estonijo, stran 19243.

Na podlagi 4. člena zakona o ratifikaciji Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Estonijo (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 2/01) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o izvajanju sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Estonijo
1. člen
Ta uredba določa pogoje za uvoz blaga, ki se v letu 2004 uvaža v Republiko Slovenijo in je po poreklu iz Republike Estonije.
2. člen
Za namene te uredbe izraz ‘uvoz’ pomeni sprostitev blaga v prosti promet, kakor tudi katerikoli drug carinski postopek, pri katerem nastane carinski dolg.
3. člen
Za industrijske izdelke, ki se uvažajo v Republiko Slovenijo in so po poreklu iz Republike Estonije, se uporablja carinska stopnja “prosto“.
Za industrijske izdelke v smislu prejšnjega odstavka se štejejo izdelki, uvrščeni v 25. do 97. poglavje kombinirane nomenklature.
4. člen
Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Estonije, ki so navedeni v prilogi 1 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo uporablja carinska stopnja “prosto“. Posebna uvozna dajatev se ne plačuje.
5. člen
Pri uveljavljanju preferencialne carinske obravnave pri uvozu blaga po 3. oziroma 4. členu te uredbe je treba carinskemu organu poleg drugih dokumentov predložiti tudi dokazilo o poreklu blaga, ki je izdano ali dano v državi izvoza v skladu s preferencialnimi pravili o poreklu blaga, določenimi v prilogi 2 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
Carinski organi Republike Slovenije potrjujejo dokazila o poreklu blaga za izvoz blaga iz Republike Slovenije v Republiko Estonijo, če gre za izvoz blaga, ki v skladu s Sporazumom o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Estonijo uživa preferencialno obravnavo, in če so izpolnjeni pogoji, določeni s preferencialnimi pravili o poreklu blaga iz prejšnjega odstavka.
6. člen
Pri uvozu blaga po določbah te uredbe se v enotno carinsko listino (ECL) v skladu s 126. členom uredbe za izvajanje carinskega zakona (Uradni list RS, št. 107/02 in 50/03) v polje 39 vpiše naslednje štirimestne šifre:
– 1921 za izdelke iz 3. člena te uredbe;
– 1922 za izdelke iz priloge 1 k tej uredbi.
7. člen
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2004 in velja do 30. aprila 2004.
Št. 333-07/2000-12
Ljubljana, dne 18. decembra 2003.
EVA 2003-2111-0119
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik
PRILOGA 1
Tarifna oznaka (1)
010110               07134000             11090000             1605
01019030             07135000             120100               170220
01019090             071390               1202                 170230
010210               0714                 12030000             170240
01031000             0801                 120400               17025000
01041010             080211               1205                 170260
01042010             080212               120600               170410
01051111             08025000             1207                 18010000
01051119             080290               1208                 18020000
0105120010           080300               1209                 1803
0105192010           08041000             1211                 18040000
01051990             08043000             1212                 18050000
0105920010           08044000             12130000             180610
0105930010           08045000             1214                 180690
0105991010           08054000             1301                 19019011
0105992010           080550               13021100             19019019
0105993010           080620               13021200             19030000
0105995010           0807                 13021400             1904
0106                 081040               130219               190531
02061010             08105000             130220               190532
02061099             081090               13023100             190540
02062100             08111019             130232               190590
02062200             08112019             13023900             20051000
02062910             08112090             1401                 20054000
02068010             08119031             14020000             20058000
02069010             08119039             14030000             20071010
0301                 08119085             1404                 200819
0302                 08119095             150100               200980
0303                 08140000             150200               200990
0304                 0901                 150300               2102
0305                 0902                 1504                 2103
0306                 09030000             150500               210410
0307                 0904                 15060000             2201
04070011             09050000             150710               220860
04070019             0906                 15079010             220890
04089920             09070000             1508                 2301
05040000             0908                 1511                 2302
0505                 0909                 151211               2303
05061000             09101000             15121910             23040000
0507                 091020               151221               23050000
05080000             09103000             151229               2306
05090010             091040               1513                 230700
0511                 09105000             151411               230800
060110               10011000             15141910             2401
06021010             10019010             151491
06022010             10019091             15149910
06029020             10020000             1515
06041010             100300               1516
060491               10040000             151800
07011000             100510               15200000
07131010             1006                 1521
07132000             100700               152200
07133100             10081000             16029031
07133200             10082000             16029041
07133310             100890               160300
07133900             1108                 1604

    (1) Kjer je navedena štirimestna oziroma šestmestna tarifna oznaka, se
carinska stopnja “prosto“ uporablja za vse tarifne podštevilke v okviru navedene
tarifne oznake.
PRILOGA 2
PROTOKOL 2
O OPREDELITVI POJMA “IZDELKI S POREKLOM“ IN NAČINIH UPRAVNEGA SODELOVANJA
VSEBINA
I. ODDELEK   SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen      Opredelitev pojmov
II. ODDELEK  OPREDELITEV POJMA “IZDELKI S POREKLOM“
2. člen      Splošne zahteve
3. člen      Kumulacija v Sloveniji
4. člen      Kumulacija v Estoniji
5. člen      V celoti pridobljeni izdelki
6. člen      Zadosti obdelani ali predelani izdelki
7. člen      Nezadostni postopki obdelave ali predelave
8. člen      Enota kvalifikacije
9. člen      Dodatki, nadomestni deli in orodje
10. člen     Garniture
11. člen     Nevtralne sestavine
III. ODDELEK ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA
12. člen     Načelo teritorialnosti
13. člen     Neposredni prevoz
14. člen     Razstave
IV. ODDELEK  POVRAČILO ALI IZVZETJE OD CARINSKIH DAJATEV
15. člen     Prepoved povračila ali izvzetja od carinskih dajatev
V. ODDELEK   DOKAZILO O POREKLU
16. člen     Splošne zahteve
17. člen     Postopek za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1
18. člen     Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1
19. člen     Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1
20. člen     Izdaja potrdil o prometu blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega
             ali danega dokazila o poreklu
20.a člen    Ločeno knjigovodsko izkazovanje
21. člen     Pogoji za izjavo na računu
22. člen     Pooblaščeni izvoznik
23. člen     Veljavnost dokazila o poreklu
24. člen     Predložitev dokazila o poreklu
25. člen     Uvoz po delih
26. člen     Izjeme pri dokazilu o poreklu
27. člen     Dokazilne listine
28. člen     Shranjevanje dokazil o poreklu in dokazilnih listin
29. člen     Razlike in oblikovne napake
30. člen     Zneski, izraženi v evrih
VI. ODDELEK  DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU
31. člen     Medsebojna pomoč
32. člen     Preverjanje dokazil o poreklu
33. člen     Reševanje sporov
34. člen     Kazni
35. člen     Proste cone
VII. ODDELEK KONČNE DOLOČBE
36. člen     Pododbor za carinske zadeve in vprašanja porekla
37. člen     Spremembe protokola
Seznam prilog
Priloga I:   Uvodne opombe k seznamu v prilogi II
Priloga II:  Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih
             brez porekla, da bi lahko izdelani izdelki dobili status blaga s
             poreklom
Priloga III: Vzorci potrdil o prometu blaga EUR.1 in zahtev za potrdilo o prometu
             blaga EUR.1
Priloga IV:  Besedilo izjave na računu
I. ODDELEK
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Opredelitev pojmov
V tem protokolu:
(a) “izdelava“ pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;
(b) “material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;
(c) “izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je namenjen kasnejši uporabi pri drugem postopku izdelave;
(d) “blago“ pomeni materiale in izdelke;
(e) “ carinska vrednost“ pomeni vrednost, določeno v skladu s Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju VII. člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum WTO o carinski vrednosti);
(f) “cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna v Sloveniji ali v Estoniji plača proizvajalcu, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, če cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;
(g) “vrednost materialov“ pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v Sloveniji ali v Estoniji;
(h) “vrednost materialov s poreklom“ pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni v točki (g) in se smiselno uporablja;
(i) “dodana vrednost“ pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega vključenega materiala s poreklom iz drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu, ali če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prva dokazljiva cena, plačana za materiale v Sloveniji ali v Estoniji;
(j) “poglavja“ in “tarifne številke“ pomenijo poglavja in tarifne številke (štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavlja Harmonizirani sistem poimenovanja in šifrskih oznak blaga, ki se v tem protokolu navaja kot harmonizirani sistem ali HS;
(k) “uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko;
(l) “pošiljka“ pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem samem prevoznem dokumentu, s katerim izvoznik dobavlja te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelke, ki so zajeti na enem računu;
(m) “ozemlje“ vključuje teritorialno morje.
II. ODDELEK
OPREDELITEV POJMA “IZDELKI S POREKLOM“
2. člen
Splošne zahteve
1. Pri izvajanju tega sporazuma se za izdelke s poreklom iz Slovenije štejejo:
(a) izdelki, v celoti pridobljeni v Sloveniji v smislu 5. člena;
(b) izdelki, pridobljeni v Sloveniji, ki vsebujejo materiale, ki v njej niso bili v celoti pridobljeni, če so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v Sloveniji v smislu 6. člena;
2. Pri izvajanju tega sporazuma se za izdelke s poreklom iz Estonije štejejo:
(a) izdelki, v celoti pridobljeni v Estoniji v smislu 5. člena;
(b) izdelki, pridobljeni v Estoniji, ki vsebujejo materiale, ki v njej niso bili v celoti pridobljeni, če so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v Estoniji v smislu 6. člena.
3. člen
Kumulacija v Sloveniji
1. Brez vpliva na določbe prvega odstavka 2. člena izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Slovenije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Bolgarije, Švice (vključno z Liechtensteinom1), Češke republike, Estonije, Madžarske, Islandije, Litve, Latvije, Norveške, Poljske, Romunije, Slovenije, Slovaške republike, Turčije ali Skupnosti, v skladu z določbami protokola o pravilih o poreklu blaga, priloženega k sporazumom med Slovenijo in vsako od teh držav, če obdelava ali predelava, opravljena v Sloveniji, presega postopke, omenjene v 7. členu. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.
2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Sloveniji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Slovenije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli države, omenjene v prvem odstavku. Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v Sloveniji.
3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Sloveniji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.
4. Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem protokolu.
4. člen
Kumulacija v Estoniji
1. Brez vpliva na določbe drugega odstavka 2. člena izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Estonije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Bolgarije, Švice (vključno z Liechtensteinom1), Češke republike, Estonije, Madžarske, Islandije, Litve, Latvije, Norveške, Poljske, Romunije, Slovenije, Slovaške republike,Turčije ali Skupnosti, v skladu z določbami protokola o pravilih o poreklu blaga, priloženega k sporazumom med Estonijo in vsako od teh držav, če obdelava ali predelava, opravljena v Estoniji presega postopke, omenjene v 7. členu. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.
2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Estoniji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Estonije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli države, omenjene v prvem odstavku. Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v Estoniji.
3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Estoniji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.
4. Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem protokolu.
5. člen
V celoti pridobljeni izdelki
1. Šteje se, da so v celoti pridobljeni v Sloveniji ali v Estoniji:
(a) mineralni izdelki, pridobljeni iz njene zemlje ali morskega dna;
(b) tam pridelani rastlinski izdelki;
(c) žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;
(d) izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;
(e) izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;
(f) izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njenimi plovili zunaj teritorialnega morja Slovenije ali Estonije;
(g) izdelki, izdelani na njenih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, omenjenih v točki (f);
(h) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi le za protektiranje ali uporabo kot odpadek;
(i) odpadki in ostanki pri postopkih izdelave, ki tam potekajo;
(j) izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj njenega teritorialnega morja, če ima izključno pravico do obdelave morskega dna ali podzemlja;
(k) blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, opredeljenih v točkah (a) do (j).
2. Izraza “njena plovila“ in “njene predelovalne ladje“ v točkah (f) in (g) prvega odstavka se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:
(a) ki so registrirane ali so vpisane v seznam v Sloveniji ali v Estoniji;
(b) ki plovejo pod zastavo Slovenije ali Estonije;
(c) ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov Slovenije ali Estonije ali družbe s sedežem v eni od teh držav in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega sveta ter večina članov takih odborov državljani Slovenije ali Estonije in še dodatno, če v osebnih ali kapitalskih družbah vsaj polovica kapitala pripada tem državam ali javnim organom ali državljanom omenjenih držav;
(d) katerih kapitan in častniki so državljani Slovenije ali Estonije
in
(e) katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke je državljanov Slovenije ali Estonije.
6. člen
Zadosti obdelani ali predelani izdelki
1. Za namene 2. člena se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu priloge II.
Navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov, in se nanašajo samo na take materiale. Če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se torej pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.
2. Ne glede na prvi odstavek se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji iz seznama za ta izdelek ne bi smeli uporabiti pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo, če:
(a) njihova skupna vrednost ne presega 10 odstotkov cene izdelka franko tovarna,
(b) kateri koli odstotek, ki je naveden v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka.
Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje harmoniziranega sistema.
3. Prvi in drugi odstavek se uporabljata pod pogoji, ki jih določa 7. člen.
7. člen
Nezadostni postopki obdelave ali predelave
1. Brez vpliva na drugi odstavek se ti postopki štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz 6. člena:
(a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;
(b) razstavljanje in sestavljanje pošiljk;
(c) pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje;
(d) likanje tekstila;
(e) preprosti postopki barvanja in loščenja;
(f) luščenje, beljenje delno ali v celoti, loščenje ter glaziranje žit in riža;
(g) postopki barvanja sladkorja ali oblikovanje sladkornih kock;
(h) lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave;
(i) ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;
(j) sejanje, prebiranje, sortiranje, razvrščanje v skupine, razvrščanje po stopnjah, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov);
(k) preprosto pakiranje v steklenice, konzerve, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;
(l) pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo;
(m) preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne;
(n) enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;
(o) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v točkah a) do n);
(p) zakol živali.
2. Pri ugotavljanju, ali se predelava ali obdelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu prvega odstavka, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v Sloveniji ali v Estoniji.
8. člen
Enota kvalifikacije
1. Enota kvalifikacije za uporabo določb tega protokola je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga pri uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.
Iz tega sledi:
(a) kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije;
(b) kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega protokola vsak izdelek obravnavati posebej.
2. Če je v skladu s petim temeljnim pravilom harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.
9. člen
Dodatki, nadomestni deli in orodje
Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.
10. člen
Garniture
Garniture se v skladu s tretjim temeljnim pravilom harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa takrat, kadar je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in brez njega, šteje, da ima garnitura kot celota poreklo, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 odstotkov cene garniture franko tovarna.
11. člen
Nevtralne sestavine
Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla za navedeno, kar bi lahko bilo uporabljeno pri njegovi izdelavi:
(a) energija in gorivo,
(b) naprave in oprema,
(c) stroji in orodje,
(d) blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.
III. ODDELEK
ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA
12. člen
Načelo teritorialnosti
1. Razen v primerih iz 3. in 4. člena in tretjega odstavka tega člena morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, brez prekinitve izpolnjeni v Sloveniji ali Estoniji.
2. Razen v primerih iz 3. in 4. člena se blago s poreklom, izvoženo iz Slovenije ali Estonije v drugo državo, ob vrnitvi šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:
(a) da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo,
in
(b) da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.
3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji, določenimi v II. oddelku, ne vpliva obdelava ali predelava, opravljena zunaj Slovenije ali Estonije na materialih, izvoženih iz Slovenije ali Estonije in tja ponovno uvoženih, če:
(a) so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v Sloveniji ali Estoniji ali so bili pred njihovim izvozom obdelani ali predelani bolj, kot zahtevajo postopki, omenjeni v 7. členu,
in
(b) se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
i) je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov,
in
ii) skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj Slovenije ali Estonije ob uporabi določb tega člena, ne presega 10 odstotkov cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se uveljavlja status blaga s poreklom.
4. Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj Slovenije ali Estonije. Kadar pa se v seznamu v prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj Slovenije ali Estonije z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.
5. Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se šteje, da “skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale zunaj Slovenije ali Estonije, skupaj z vrednostjo tam vključenih materialov.
6. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu priloge II, ali za izdelke, ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošno dovoljenega odstopanja, določenega v drugem odstavku 6. člena.
7. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke iz 50. do 63. poglavja harmoniziranega sistema.
8. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena, opravljena zunaj Slovenije ali Estonije, se opravi v skladu s postopki pasivnega oplemenitenje ali podobnimi postopki.
13. člen
Neposredni prevoz
1. Preferencialno obravnavanje, predvideno s tem sporazumom, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega protokola in se prevažajo neposredno med Slovenijo in Estonijo ali čez ozemlja drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu. Vendar se izdelki, ki sestavljajo eno samo nedeljeno pošiljko, lahko prevažajo čez druga ozemlja, če do tega pride, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh ozemljih pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršni koli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.
Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja, ki niso ozemlja Slovenije ali Estonije.
2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku, je treba predložiti carinskim organom države uvoznice:
(a) en sam prevozni dokument, ki pokriva prevoz iz države izvoznice čez državo tranzita, ali
(b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki:
(i) vsebuje natančen opis izdelkov,
(ii) navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov,in, če je primerno, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev,
in
(iii) potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v državi tranzita, ali
(c) če teh ni, katere koli dokumente, ki to dokazujejo.
14. člen
Razstave
1. Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo državo razen tistih, ki so omenjene v 3. in 4. členu, in so po razstavi prodani z namenom uvoza v Slovenijo ali v Estonijo, veljajo pri uvozu ugodnosti po določbah tega sporazuma, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
(a) je izvoznik te izdelke poslal iz Slovenije ali iz Estonije v državo, v kateri je razstava in jih tam razstavljal,
(b) je ta izvoznik izdelke prodal ali jih kako drugače dal na razpolago osebi v Sloveniji ali v Estoniji,
(c) so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo,
in
(d) izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen kot za predstavitev na razstavi.
2. Dokazilo o poreklu mora biti izdano ali dano v skladu z določbami V. oddelka in predloženo carinskim organom države uvoznice na običajen način. V njem morata biti navedena ime in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna pisna dokazila o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.
3. Prvi odstavek se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.
IV. ODDELEK
POVRAČILO ALI IZVZETJE OD CARINSKIH DAJATEV
15. člen
Prepoved povračila ali izvzetja od carinskih dajatev
1. Za materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelkov s poreklom iz Slovenije, Estonije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu, za katere se izda ali sestavi dokazilo o poreklu v skladu z določbami V.oddelka, se v Sloveniji ali v Estoniji ne more uveljavljati kakršno koli povračilo ali izvzetje od carinskih dajatev.
2. Prepoved iz prvega odstavka se nanaša na kakršno koli delno ali celotno povračilo, odpustitev ali neplačilo carinskih dajatev ali dajatev z enakim učinkom, ki se lahko uporablja v Sloveniji ali v Estoniji izrecno ali posledično, za materiale, uporabljene pri izdelavi, takrat ko se izdelki, pridobljeni iz omenjenih materialov, izvozijo, in ne, če tam ostanejo za domačo porabo.
3. Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, mora biti na zahtevo carinskih organov pripravljen kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi teh izdelkov, ni bilo prejeto povračilo carine in da so bile vse carinske dajatve ali dajatve z enakim učinkom, ki se uporabljajo za take materiale, dejansko plačane.
4. Določbe prvega do tretjega odstavka se prav tako uporabljajo za embalažo v smislu drugega odstavka 8. člena, za dodatke, nadomestne dele in orodje v smislu 9. člena in za izdelke v garniturah v smislu 10. člena, če so taki predmeti brez porekla.
5. Določbe prvega do četrtega odstavka se uporabljajo samo za materiale, za katere velja sporazum. Nadalje ne preprečujejo uporabe sistema izvoznih nadomestil, ki se uporabljajo pri izvozu kmetijskih izdelkov v skladu z določbami sporazuma.
V. ODDELEK
DOKAZILO O POREKLU
16. člen
Splošne zahteve
1. Za izdelke s poreklom iz Slovenije pri uvozu v Estonijo ter za izdelke s poreklom iz Estonije pri uvozu v Slovenijo veljajo ugodnosti sporazuma ob predložitvi:
(a) potrdila o prometu blaga EUR.1, katerega vzorec je v prilogi III, ali
(b) primerih, določenih v prvem odstavku 21. člena, izjave izvoznika, v nadaljevanju “izjava na računu“, na računu, obvestilu o odpremi ali drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno opisuje te izdelke, da jih je mogoče prepoznati;besedilo izjave na računu je v prilogi IV.
2. Ne glede na prvi odstavek za izdelke s poreklom v smislu tega protokola v primerih, kot jih določa 26. člen, veljajo ugodnosti sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti katere koli zgoraj navedene dokumente.
17. člen
Postopek izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1
1. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi države izvoznice na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.
2. V ta namen izpolni izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik obrazca potrdila o prometu blaga EUR.1 in zahteve za potrdilo o prometu, katerih vzorca sta v prilogi III. Obrazca se izpolnita v enem od jezikov, v katerih je sestavljen ta sporazum, ali v francoščini ali nemščini in v skladu z določbami notranjega prava države izvoznice. Če so napisani z roko, morajo biti izpolnjeni s črnilom in tiskanimi črkami. Izdelki morajo biti opisani v za to predvidenem polju brez praznih vmesnih vrstic. Če polje ni v celoti zapolnjeno, je treba pod zadnjo vrstico opisa potegniti vodoravno črto in prečrtati prazen prostor pod njo.
3. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice, v kateri se izda potrdilo o prometu blaga EUR.1, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status izdelkov s poreklom kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega protokola.
4. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi Slovenije ali Estonije, če se izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije, Estonije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu, ter izpolnjujejo druge zahteve tega protokola.
5. Carinski organi, ki izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1, ukrenejo vse potrebno za preverjanje porekla blaga in izpolnjevanje drugih zahtev tega protokola. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.Ti organi tudi zagotovijo, da so obrazci, navedeni v drugem odstavku, pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen opisu izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom goljufije.
6. Datum izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1 mora biti naveden v polju 11 potrdila.
7. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.
18. člen
Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1
1. Ne glede na sedmi odstavek 17. člena se potrdilo o prometu blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša:
(a) če ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin
ali
(b) če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.
2. Za izvajanje prvega odstavka mora izvoznik v zahtevi navesti kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o prometu blaga EUR.1, in navesti razloge za svojo zahtevo.
3. Carinski organi lahko izdajo potrdilo o prometu blaga EUR.1 naknadno samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.
4. Potrdila o prometu blaga EUR.1, ki so izdana naknadno, morajo imeti enega od teh zaznamkov:
EE     “TAGANTJÄRELE VÄLJAANTUD“
EN     “ISSUED RETROSPECTIVELY“
SL     “IZDANO NAKNADNO“.
5. Zaznamek iz četrtega odstavka mora biti vpisan v polje Opombe potrdila o prometu blaga EUR.1.
19. člen
Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1
1. Če je bilo potrdilo o prometu blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.
2. Tako izdani dvojnik mora imeti enega od teh zaznamkov:
EE     “DUPLIKAAT“
EN     “DUPLICATE“
SL     “DVOJNIK“.
3. Zaznamek iz drugega odstavka mora biti vpisan v polje Opombe dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1.
4. Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje prvotnega potrdila o prometu blaga EUR.1, začne veljati s tem datumom.
20. člen
Izdaja potrdila o prometu blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega ali danega dokazila o poreklu
Če so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskega urada v Sloveniji ali v Estoniji, je mogoče zamenjati prvotno dokazilo o poreklu z enim ali več potrdili o poreklu blaga EUR.1 zaradi pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam v Sloveniji ali Estoniji. Nadomestno potrdilo ali nadomestna potrdila o prometu blaga EUR.1 izda carinski urad, pod nadzor katerega so bili dani izdelki.
20.a člen
Ločeno knjigovodsko izkazovanje
1. Če pri ločenem skladiščenju zalog izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, ki so enaki ali med seboj zamenljivi, nastanejo precejšnje stroškovne ali materialne težave, lahko carinski organi na pisno zahtevo prizadetih strank za vodenje teh zalog dovolijo tako imenovano metodo “ločenega knjigovodskega izkazovanja“.
2. Ta metoda mora zagotoviti, da je število pridobljenih izdelkov v določenem dogovorjenem obdobju, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom, enako, kot bi ga dobili, če bi bile zaloge fizično ločene.
3. Carinski organi lahko tako dovoljenje izdajo pod katerimi koli pogoji, za katere menijo, da so ustrezni.
4. Ta metoda se vodi in uporablja na podlagi splošnih računovodskih načel, ki veljajo v državi, v kateri je bil izdelek narejen.
5. Uporabnik te poenostavitve lahko izda oziroma zaprosi za dokazilo o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom. Na zahtevo carinskih organov uporabnik da izjavo o tem, kako so bile količine vodene.
6. Carinski organi nadzorujejo uporabo dovoljenja in lahko dovoljenje kadar koli odvzamejo, če ga uporabnik kakor koli nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje katerega od drugih pogojev, določenih v tem protokolu.
21. člen
Pogoji za izjavo na računu
1. Izjavo na računu, omenjeno v pododstavku (b) prvega odstavka 16. člena, lahko da:
(a) pooblaščeni izvoznik v smislu 22. člena
ali
(b) kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več paketov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6.000 evrov.
2. Izjavo na računu je mogoče dati, če se izdelki, na katere se nanaša, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije, Estonije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu, in izpolnjujejo druge zahteve tega protokola.
3. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadar koli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla blaga kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega protokola.
4. Izjavo na računu, katere besedilo je v prilogi IV, mora izvoznik natipkati, odtisniti ali natisniti na račun, obvestilo o odpremi ali drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic, ki so navedene v tej prilogi, v skladu z določbami notranjega prava države izvoznice. Če je napisana z roko, mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.
5. Izjave na računu morajo imeti izvirni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu 22. člena ne zahteva, da podpisuje take izjave, če se carinskim organom države izvoznice pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je mogoče prepoznati, kot da jo je lastnoročno podpisal.
6. Izvoznik lahko da izjavo na računu ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali po izvozu, če je predložena carinskim organom v državi uvoznici najkasneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.
22. člen
Pooblaščeni izvoznik
1. Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo katerega koli izvoznika, v nadaljevanju “pooblaščenega izvoznika“, ki pogosto pošilja izdelke po tem sporazumu, da daje izjave na računu ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša. Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora predložiti zadovoljiva dokazila carinskim organom o statusu porekla teh izdelkov in izpolnjevanju drugih zahtev tega protokola.
2. Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika po pogojih, ki so po njihovem mnenju primerni.
3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu.
4. Carinski organi spremljajo in nadzirajo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo.
5. Carinski organi lahko kadar koli umaknejo pooblastilo. To morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne predloži dokazil, navedenih v prvem odstavku, ne izpolnjuje več pogojev, navedenih v drugem odstavku, ali drugače nepravilno uporablja pooblastilo.
23. člen
Veljavnost dokazila o poreklu
1. Dokazilo o poreklu velja štiri mesece od datuma izdaje v državi izvoznici in mora biti v tem roku predloženo carinskim organom države uvoznice.
2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po poteku roka za predložitev, določenega v prvem odstavku, se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne obravnave, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma.
3. V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom.
24. člen
Predložitev dokazila o poreklu
Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom države uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi. Omenjeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu ter lahko zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo pogoje, potrebne za izvajanje tega sporazuma.
25. člen
Uvoz po delih
Kadar se na zahtevo uvoznika in po pogojih, ki jih predpišejo carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu odstavka (a) drugega temeljnega pravila harmoniziranega sistema, ki spadajo v XVI. in XVII. oddelek ali v tarifni številki 7308 in 9406 harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se za te izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.
26. člen
Izjeme pri dokazilu o poreklu
1. Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne pakete pošiljajo drugim posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo treba predložiti dokazilo o poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega protokola, in ni dvoma o resničnosti take izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo CN22/CN23 ali na list papirja, ki se priloži temu dokumentu.
2. Občasni uvoz, pri katerem gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne šteje za uvoz v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.
3. Poleg tega, skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500 evrov pri majhnih paketih ali 1.200 evrov pri izdelkih, ki so del osebne prtljage potnikov.
27. člen
Dokazilne listine
Listine, omenjene v tretjem odstavku 17. člena in tretjem odstavku 21. člena, ki se uporabljajo za dokazovanje, da se izdelki, na katero se nanaša potrdilo o prometu blaga EUR.1 ali izjavo na računu, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije, Estonije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu, in izpolnjujejo druge zahteve tega protokola, so med drugim lahko tudi:
(a) neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj za pridobitev tega blaga, kot je na primer vsebovano v njegovih poslovnih knjigah ali notranjem knjigovodstvu;
(b) dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdani ali sestavljeni v Sloveniji ali v Estoniji, kadar se uporabljajo v skladu z notranjim pravom;
(c) dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v Sloveniji ali v Estoniji, izdani ali sestavljeni v Sloveniji ali v Estoniji, kadar se uporabljajo v skladu z notranjim pravom;
(d) potrdila o prometu blaga EUR.1 ali izjave na računih, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdana ali dana v Sloveniji ali v Estoniji v skladu s tem protokolom ali v eni od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu, v skladu s pravili o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem protokolu.
28. člen
Shranjevanje dokazil o poreklu in dokazilnih listin
1. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente, navedene v tretjem odstavku 17. člena.
2. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora vsaj tri leta hraniti kopijo te izjave kot tudi dokumente, navedene v tretjem odstavku 21. člena.
3 Carinski organi države izvoznice, ki izdajajo potrdilo o prometu blaga EUR.1, morajo vsaj tri leta hraniti zahteve, navedene v drugem odstavku 17. člena.
4. Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti potrdila o prometu blaga EUR.1 in izjave na računih, ki so jim bili predloženi.
29. člen
Razlike in oblikovne napake
1. Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to še ne pomeni ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.
2. Očitne oblikovne napake, kot so npr. tipkarske, na dokazilu o poreklu ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.
30. člen
Zneski, izraženi v evrih
1. Za uporabo določb iz točke (b) prvega odstavka 21. člena in tretjega odstavka 26. člena v primerih, ko se izda račun v drugi valuti kot evro, vsako leto vsaka od teh držav določi zneske v nacionalni valuti Slovenije, Estonije in drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu, ki ustrezajo zneskom, izraženim v evrih.
2. Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti v skladu s točko (b) prvega odstavka 21. člena ali tretjim odstavkom 26. člena s sklicevanjem na valuto, v kateri je izdan račun, glede na znesek, ki ga je določila ta država.
3. Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti v tisti nacionalni valuti zneskov, izraženih v evrih, po tečaju na prvi delovni dan v oktobru in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Slovenija in Estonija se obvestijo o ustreznih zneskih.
4. Država lahko zaokroži znesek, ki ga dobi pri preračunavanju v evrih izraženega zneska v nacionalno valuto, navzgor ali navzdol. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5 odstotkov. Država lahko obdrži nespremenjeno protivrednost v nacionalni valuti zneska, izraženega v evrih, če je ob letni uskladitvi iz tretjega odstavka preračun tega zneska pred kakršno koli zaokrožitvijo večji za manj kot 15 odstotkov protivrednosti v nacionalni valuti. Protivrednost v nacionalni valuti se lahko zadrži nespremenjena, če bi preračun povzročil zmanjšanje te protivrednosti.
5. Skupni odbor na zahtevo Slovenije ali Estonije pregleda v evrih izražene zneske. Skupni odbor pri tem upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v evrih.
VI. ODDELEK
DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU
31. člen
Medsebojna pomoč
1. Carinski organi Slovenije in Estonije si medsebojno izmenjajo vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski uradi pri izdajanju potrdil o prometu blaga EUR.1, in naslove carinskih organov, odgovornih za izdajo potrdil o prometu blaga EUR.1 in za preverjanje teh potrdil in izjav na računih.
2. Da bi zagotovili pravilno uporabo tega protokola, si Slovenija in Estonija prek pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagata pri preverjanju verodostojnosti potrdil o prometu blaga EUR.1 ali izjav na računih ter točnosti informacij, ki so tam navedene.
32. člen
Preverjanje dokazil o poreklu
1. Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, statusu porekla teh izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev tega protokola.
2. Zaradi izvajanja določb prvega odstavka morajo carinski organi države uvoznice vrniti potrdilo o prometu blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh listin carinskim organom države izvoznice, in če je ustrezno, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki na dokazilu o poreklu napačni.
3. Preverjanje opravljajo carinski organi države izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali kateri koli drug pregled, za katerega menijo, da je potreben.
4. Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo za te izdelke, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev izdelkov, ob vseh previdnostnih ukrepih, ki se jim zdijo potrebni.
5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o izidih takega preverjanja obveščeni čim prej. Izidi morajo jasno pokazati, ali so dokumenti verodostojni in ali se izdelki, na katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije, Estonije ali iz ene od drugih držav, ki so omenjene v 3. in 4. členu, ter izpolnjujejo druge zahteve tega protokola.
6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev verodostojnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost za preferencialno obravnavo.
33. člen
Reševanje sporov
Če pride do sporov v zvezi s postopki preverjanja iz 32. člena, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, odgovornimi za izvedbo tega preverjanja, ali če se pojavi vprašanje glede razlage tega protokola, jih je treba predložiti Skupnemu odboru.
V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.
34. člen
Kazni
Kaznovan bo vsakdo, ki sestavi ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, da bi pridobil preferencialno obravnavo za izdelke.
35. člen
Proste cone
1. Slovenija in Estonija ukreneta vse potrebno, da zagotovita, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljata prosto cono na svojem ozemlju, ne zamenjajo z drugimi izdelki ter da na njih niso opravljeni drugi postopki razen, običajnih, ki so potrebni za preprečevanje njihovega poslabšanja.
2. Če se kot izjema od določb iz prvega odstavka izdelki s poreklom iz Slovenije ali Estonije, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravijo predelave ali obdelave, pristojni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo potrdilo o prometu blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu z določbami tega protokola.
VII. ODDELEK
KONČNE DOLOČBE
36. člen
Pododbor za carinske zadeve in vprašanja porekla
V okviru Skupnega odbora se ustanovi pododbor za carinske zadeve in vprašanja porekla, da pomaga pri opravljanju njegovih nalog ter zagotavlja nenehno obveščanje in posvetovanje med strokovnjaki.
Sestavljajo ga strokovnjaki iz Slovenije in Estonije, odgovorni za carinske zadeve in vprašanja porekla.
37. člen
Spremembe protokola
Skupni odbor se lahko odloči, da spremeni določbe tega protokola.
1 Kneževina Liechtenstein ima carinsko unijo s Švico in je pogodbenica Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru.
                                    PRILOGA I

                      Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II
 
    Opomba 1:
    Seznam določa pogoje, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se lahko šteli za 
zadosti obdelane ali predelane v smislu 6. člena.
    Opomba 2:
    2.1 Prva dva stolpca v seznamu opisujeta pridobljeni izdelek. Prvi stolpec 
seznama je tarifna številka ali številka poglavja, ki se uporablja v 
Harmoniziranem sistemu, drugi stolpec pa vsebuje opis blaga, ki se v tem sistemu 
uporablja za to tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih 
je določeno pravilo v 3. ali 4.stolpcu. Kjer je, v nekaterih primerih, pred vpisom 
v prvem stolpcu “ex“, se pravila v 3.ali 4.stolpcu uporabljajo samo za del tarifne 
številke, opisane v 2.stolpcu.
    2.2 Če je v 1.stolpcu združenih več tarifnih številk ali pa je navedena 
številka poglavja in je zato opis izdelkov v
       2. stolpcu splošen, se zraven navedena pravila v 3. ali
       4. stolpcu uporabljajo za vse izdelke, ki se po Harmoniziranem sistemu 
uvrščajo v tarifne številke tega poglavja ali v katere koli tarifne številke, 
združene v 1.stolpcu.
    2.3 Če seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke 
v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku opis tega dela tarifne 
številke, za katerega se uporabljajo zraven navedena pravila v 3. ali
       4. stolpcu.
    2.4 Če je za vpis v prvih dveh stolpcih pravilo določeno tako v 3. in 4. 
stolpcu ima izvoznik možnost izbire, da uporabi bodisi pravilo, določeno v 3. 
stolpcu ali tisto iz
       4. stolpca. Če v 4. stolpcu ni pravila, je treba uporabiti pravilo, 
določeno v 3. stolpcu.
    Opomba 3:
    3.1 Določbe 6. člena v zvezi z izdelki, ki so pridobili status blaga s 
poreklom in so uporabljeni pri izdelavi drugih izdelkov, se uporabljajo ne glede 
na to, ali je bil ta status pridobljen v tovarni, v kateri se izdelki uporabljajo, 
ali v drugi tovarni v Sloveniji ali v Estoniji.
    Na primer:
    Motor iz tarifne številke 8407, za katerega pravilo določa, da vrednost 
materialov brez porekla, ki se lahko vgradijo, ne sme presegati 40% cene franko 
tovarna, je izdelan iz “drugih legiranih jekel, grobo oblikovanih s kovanjem“ iz 
tarifne številke ex 7224.
    Če je bilo to kovanje opravljeno v Sloveniji ali v Estoniji iz ingota brez 
porekla, potem je že pridobil poreklo na podlagi pravila za tarifno številko ex 
7224 na seznamu. Zato se pri izračunu vrednosti motorja šteje, da ima poreklo, ne 
glede na to, ali je bil izdelan v isti tovarni ali v drugi tovarni v Sloveniji ali 
v Estoniji. Zato se vrednost ingota brez porekla ne upošteva, ko se sešteva 
vrednost uporabljenih materialov brez porekla.
    3.2 Pravilo v seznamu pomeni najmanjši del obdelave ali predelave in več 
predelave ali obdelave prav tako dodeli status porekla, nasprotno pa manj 
predelave ali obdelave ne more dodeliti statusa porekla. Če torej pravilo določa, 
da je možno na določeni stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je 
uporaba tega materiala na zgodnejši stopnji obdelave dovoljena, uporaba takega 
materiala na kasnejši stopnji pa ni.
    3.3 Brez vpliva na opombo 3.2, če pravilo uporablja določbe “ izdelava iz 
materialov iz katere koli tarifne številke”, se lahko uporabijo materiali iz 
katere koli tarifne številke (tudi materiali istega opisa in iz istega poglavja 
kot izdelek), pri čemer je treba upoštevati kakršne koli posebne omejitve, ki jih 
pravilo tudi lahko vsebuje.
    Seveda pa izraz “ Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, 
vštevši druge materiale iz tarifne številke...“ ali “Izdelava iz materialov iz 
katere koli tarifne števike, vštevši druge materiale iz iste tarifne številke kot 
je izdelek “ pomeni, da se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne 
številke, razen tistih opisanih tako kot izdelek v
       2. stolpcu seznama.
    3.4 Kadar pravilo v seznamu določa, da se izdelek lahko izdela iz več kot 
enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi katerikoli material ali več 
materialov. Ne zahteva pa, da je treba uporabiti vse.
    Na primer:
    Pravilo za tkanine iz HS 5208 do 5212 določa, da se lahko uporabijo naravna 
vlakna, prav tako pa se lahko med drugimi materiali uporabijo tudi kemični 
materiali. To pa ne pomeni, da je treba uporabiti oboje, uporabi se lahko eno ali 
drugo ali pa oboje.
    3.5 Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega 
materiala, ta pogoj očitno ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi 
svoje narave ne morejo zadostiti pravilu (glej tudi opombo 6.2 spodaj v zvezi s 
tekstilom).
    Na primer:
    Pravilo za pripravljeno hrano iz tarifne številke 1904, ki posebej izključuje 
uporabo žitaric in njihovih izdelkov, ne preprečuje uporabe mineralnih soli, 
kemikalij in drugih dodatkov, ki niso izdelki iz žitaric.
    Vendar to ne velja za izdelke, ki so, čeprav ne morejo biti izdelani iz 
posameznega materiala, določenega v seznamu, lahko izdelani iz materialov enake 
narave na zgodnejši stopnji izdelave.
    Na primer:
    Če gre za oblačila iz dela 62. poglavja, izdelanega iz netkanih materialov, če 
je za to vrsto izdelkov dovoljena samo uporaba preje brez porekla, ni možno začeti 
pri netkanem blagu – čeprav netkano blago običajno ne more biti izdelano iz preje. 
V takih primerih je začetni material običajno na stopnji pred prejo – to je na 
stopnji vlaken.
    3.6 Če pravilo v seznamu navaja za največjo vrednost materialov brez porekla, 
ki se lahko uporabijo, dve odstotni postavki, potem se ta odstotka ne smeta 
seštevati. Z drugimi besedami, največja vrednost vseh uporabljenih materialov brez 
porekla nikoli ne sme preseči najvišje od navedenih odstotnih postavk. Poleg tega 
posamezne odstotne postavke, ki se nanašajo na določene materiale, ne smejo biti 
presežene.
    Opomba 4:
    4.1 Izraz “naravna vlakna“ se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna 
ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in, razen 
če ni drugače določeno, zajema vlakna, ki so bila mikana, česana ali drugače 
obdelana, vendar ne spredena.
    4.2 Izraz “naravna vlakna“ vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0503, 
svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, kakor tudi volnena vlakna, fino ali grobo 
živalsko dlako iz tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih 
številk 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305.
    4.3 Izrazi “tekstilna kaša“, “kemični materiali“ in “materiali za izdelavo 
papirja“ so v seznamu uporabljeni za opis materialov, ki se ne uvrščajo v 50. do 
63. poglavje in se lahko uporabijo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih 
vlaken ali prej.
    4.4 Izraz “umetna ali sintetična rezana vlakna“ se v seznamu uporablja za 
sintetične ali umetne filamente, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 
5501 do 5507.
    Opomba 5:
    5.1 Če se za izdelek v seznamu navaja ta opomba, se za katere koli osnovne 
tekstilne materiale, ki so uporabljeni pri njihovi izdelavi in če se upoštevajo 
skupaj, ne presegajo 10% skupne teže vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih 
materialov, ne uporabljajo pogoji, določeni v 3. stolpcu seznama (glej tudi opombi 
5.3 in 5.4 spodaj).
    5.2 Vendar pa se odstopanje iz opombe 5.1 lahko uporabi le za mešane izdelke, 
ki so narejeni iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov.
    Osnovni tekstilni materiali so:
    – svila
    – volna
    – groba živalska dlaka
    – fina živalska dlaka
    – konjska žima
    – bombaž
    – materiali za izdelavo papirja in papir
    – lan
    – konoplja
    – juta in druga tekstilna vlakna iz ličja
    – sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav
    – kokosova vlakna, abaka, ramija in druga rastlinska tekstilna vlakna
    – sintetični filamenti
    – umetni filamenti
    – prevodni filamenti
    – sintetična rezana vlakna iz polipropilena
    – sintetična rezana vlakna iz poliestra
    – sintetična rezana vlakna iz poliamida
    – sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila
    – sintetična rezana vlakna iz poliimida
    – sintetična rezana vlakna iz politetrafluoretilena
    – sintetična rezana vlakna iz poli(fenilensulfida)
    – sintetična rezana vlakna iz poli(vinilklorida)
    – druga sintetična rezana vlakna
    – umetna rezana vlakna iz viskoze
    – druga umetna rezana vlakna
    – preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, povezana 
ali ne
    – preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti poliestra, 
povezana ali ne
    – izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vključujejo trak z 
jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega z 
aluminijastim prahom ali ne, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene 
s prozornim ali obarvanim lepilom med dvema plastičnima slojema
    – drugi izdelki iz tarifne številke 5605.
    Na primer:
    Preja iz tarifne številke 5205, izdelana iz bombažnih vlaken iz tarifne 
številke 5203 in sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5506, je mešana 
preja. Zato se lahko uporabijo sintetična rezana vlakna brez porekla, ki ne 
zadovoljujejo pravil o poreklu (po katerih se zahteva izdelava iz kemičnih 
materialov ali tekstilne kaše), pod pogojem, da njihova skupna teža ne presega 10% 
teže preje.
    Na primer:
    Volnena tkanina iz tarifne številke 5112, izdelana iz volnene preje iz tarifne 
številke 5107 in sintetične preje iz sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne 
številke 5509, je mešana tkanina. Zato se lahko sintetična preja, ki ne 
zadovoljuje pravil o poreklu (po katerih se zahteva izdelava iz kemičnih 
materialov ali tekstilne kaše) ali volnena preja, ki ne zadovoljuje pravil o 
poreklu (po katerih se zahteva izdelava iz naravnih vlaken, nemikanih ali 
nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje), ali kombinacija obeh prej 
uporabi, če njihova skupna teža ne presega 10% teže tkanine.
    Na primer:
    Taftana tekstilna tkanina iz tarifne številke 5802, izdelana iz bombažne preje 
iz tarifne številke 5205 in iz bombažne tkanine iz tarifne številke 5210, je mešan 
izdelek le, če je bombažna tkanina sama mešana tkanina, izdelana iz prej, 
uvrščenih v dve različni tarifni številki, ali če so uporabljene bombažne preje 
same mešanice.
    Na primer:
    Če bi bila ta taftana tekstilna tkanina izdelana iz bombažne preje iz tarifne 
številke 5205 in iz sintetične tkanine iz tarifne številke 5407, je očitno, da je 
uporabljena preja iz dveh različnih osnovnih tekstilnih materialov in je v skladu 
s tem taftana tekstilna tkanina mešan izdelek.
    5.3 Za izdelke, ki vsebujejo “prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi 
segmenti polietra, povezano ali ne“, je to odstopanje pri preji 20%.
    5.4 Za izdelke, ki vsebujejo “trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z 
jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega z aluminijastim prahom ali ne, širine, 
ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene z prozornim ali barvnim lepilom med 
dvema plastičnima slojema“, je to odstopanje pri traku 30%.
    Opomba 6:
    6.1 Če se v seznamu sklicuje na to opombo, se tekstilni materiali (razen vlog 
in medvlog), ki ne ustrezajo pravilu za izdelan izdelek, določenem v seznamu v 3. 
stolpcu, lahko uporabijo, če se uvrščajo v tarifno številko, ki je drugačna od 
tarifne številke izdelka in če njihova vrednost ne presega 8% cene izdelka franko 
tovarna.
    6.2 Brez vpliva na opombo 6.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v 50. do 63. 
poglavje, lahko prosto uporabljajo pri izdelavi tekstilnih izdelkov, ne glede na 
to, ali vsebujejo tekstil ali ne.
    Na primer:
    Če pravilo v seznamu določa, da mora biti za določen tekstilni izdelek, kot so 
na primer hlače, uporabljena preja, to ne preprečuje uporabe kovinskih predmetov, 
kot so gumbi, ker gumbi niso uvrščeni v 50. do 63. poglavje. Iz istega razloga to 
ne preprečuje uporabe zadrg, čeprav zadrge običajno vsebujejo tekstil.
    6.3 Če se uporablja odstotno pravilo je treba pri izračunu vrednosti 
vključenih materialov brez porekla upoštevati tudi vrednost materialov, ki niso 
uvrščeni v 50. do 63. poglavje.
    Opomba 7:
    7.1 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 
3403 so “specifični procesi“ naslednji:
    a) vakuumska destilacija;
    b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;
    c) razbijanje (kreking);
    d) preoblikovanje (reforming);
    e) ekstrakcija s pomočjo izbranih topil;
    f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano 
žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi 
sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, 
aktiviranim ogljem ali boksitom;
    g) polimerizacija;
    h) alkilizacija;
    i) izomerizacija.
    7.2 Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712 so “specifični procesi“ 
naslednji:
    a) vakuumska destilacija;
    b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;
    c) razbijanje (kreking);
    d) preoblikovanje (reforming);
    e) ekstrakcija s pomočjo izbranih topil;
    f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano 
žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi 
sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, 
aktiviranim ogljem ali boksitom;
    g) polimerizacija;
    h) alkilizacija;
    ij) izomerizacija;
    k) samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, razžveplanje 
z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85% vsebine žvepla pri obdelanih izdelkih 
(metoda ASTM D 1266-59 T);
    l) samo za izdelke, ki se uvrščajo v tarifno številko 2710, deparafinizacija s 
postopkom, ki ni filtriranje;
    m) samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, obdelava z 
vodikom pri tlaku nad 20 barov in temperaturi nad 250 °C, z uporabo katalizatorja, 
razen obdelave za razžveplanje, kadar vodik predstavlja aktivni element v kemični 
reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne številke ex 2710 
(npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še posebno takrat, kadar se želi 
izboljšati barva ali obstojnost, ne obravnava kot specifični proces;
    n) samo za goriva, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, atmosferska 
destilacija, če se manj kot 30 vol.% izdelkov, vključno z izgubami, destilira pri 
300 °C, po metodi ASTM D 86;
    o) samo za težka olja razen plinskih olj in kurilnih olj, ki se uvrščajo v 
tarifno številko ex 2710, obdelava s pomočjo visokofrekvenčnih razelektritev skozi 
krtačke,
    p) samo za surove izdelke (razen vazelina, ozokerita, voska iz rjavega premoga 
ali lignita ali voska iz šote, parafinskega voska, ki vsebuje manj kot 0,75% mase 
olja) iz tarifne številke ex 2712, razoljevanje s frakcijsko kristalizacijo.
    7.3 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 
3403 enostavne operacije, kot so: čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna 
separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, ohranjanje vsebine žvepla kot 
rezultat mešanja izdelkov z različno vsebino žvepla, katerakoli kombinacija teh 
operacij ali podobne operacije ne podelijo porekla.