Uradni list

Številka 127
Uradni list RS, št. 127/2003 z dne 19. 12. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 127/2003 z dne 19. 12. 2003

Kazalo

5414. Pravilnik o tehničnih pogojih za obratovanje smučišč in zaščitnih sredstvih, stran 17369.

Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o varnosti na smučiščih (Uradni list RS, št. 110/02) izdaja minister za promet
P R A V I L N I K
o tehničnih pogojih za obratovanje smučišč
in zaščitnih sredstvih
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(zagotavljanje varnosti)
Ta pravilnik določa tehnične pogoje, pod katerimi lahko smučišča obratujejo, in zaščitna sredstva z namenom zagotavljanja varnosti smučarjev in drugih oseb na smučišču.
II. SMUČIŠČE
2. člen
(obratovanje smučišča)
(1) Za obratovanje smučišč morajo biti izpolnjeni tehnični pogoji in nameščena zaščitna sredstva, ki jih določa ta pravilnik in pravilnik, ki določa znake na smučišču, in ne smejo biti podani razlogi za prekinitev obratovanja po določbah zakona o varnosti na smučiščih.
(2) Vstop na smučarsko progo, na kateri je obratovanje prekinjeno, mora biti označen z znakom za prepoved in trakom po vsej širini dostopa na smučarsko progo.
3. člen
(hoja in tek na smučeh)
Če naravne danosti smučišča dopuščajo, se lahko znotraj smučišča uredi tudi proga za hojo in tek na smučeh. V tem primeru je treba to progo označiti, jo zavarovati in ločiti od drugih smučarskih prog.
4. člen
(druge športne aktivnosti na smučišču)
(1) Površine, ki so namenjene drugim športnim aktivnostim ali drugim dovoljenim dejavnostim na smučišču, ter druge urejene površine znotraj smučišča morajo biti ločene od smučarskih prog ter aktivnostim in dejavnostim ustrezno zavarovane.
(2) Kjer prihaja do prepletanja smučarskih prog s površinami iz prejšnjega odstavka, mora upravljavec zagotoviti ustrezne površine, ki omogočajo varno izogibanje, ustavljanje, prehitevanje ali križanje.
III. SMUČARSKE PROGE, POTI IN VPLIVNO OBMOČJE
5. člen
(smučarske poti)
(1) Smučarske poti so:
1. dostopne poti na smučarske proge in žičnice ter izstopne poti z njih,
2. smučarske poti, ki povezujejo posamezne smučarske proge,
3. smučarske poti v dolino, ki jih mora upravljavec označiti in zavarovati.
(2) Vzdolžni nagib smučarskih poti, ki povezujejo posamezne smučarske proge, ne sme presegati 10 odstotkov, široke pa morajo biti najmanj 5 m. Kjer teren zahteva strmejše dele, je treba zagotoviti ustrezen prostor za ustavljanje. Smučarske poti praviloma ne smejo imeti prečnih nagibov.
(3) Smučarske poti ne smejo voditi po terenu, na katerem bi bila lahko ogrožena varnost smučarjev. Če vodi smučarska pot skozi naravne ali umetne prehode, podhode, čez mostove in druge podobne naprave, jih je treba opremiti s trdnimi ograjami, ki nudijo učinkovito varnost smučarjem tudi pri višji snežni odeji.
(4) Smučarske poti so po potrebi ustrezno označene.
(5) Smučarske poti se ne označujejo glede na težavnostno stopnjo.
6. člen
(smučarske proge in vplivno območje)
(1) Smučarske proge morajo biti urejene in označene glede na težavnostno stopnjo.
(2) Smučarska proga ima vplivno območje; to je pas ob smučarski progi, kjer so zaradi pričakovanih dejavnosti smučarjev ustrezno zaščiteni vsi objekti in naprave, ki jih je na tem mestu postavil človek, in druge ovire, ki jih samoodgovoren smučar ne more pričakovati. Vplivno območje se določi glede na naravne danosti s pasom 2 do 5 m od roba smučarske proge.
(3) Smučarske proge je treba označiti tako, da lahko smučar najde varno pot (v dolino) tudi ob slabši vidljivosti.
(4) Če so smučarske proge oštevilčene, oštevilčenje poteka zaporedno, praviloma od spodaj navzgor.
7. člen
(težavnost smučarskih prog)
Smučarske proge so označene in razdeljene po naslednjih težavnostnih stopnjah:
1. lahke proge (modra barva): prečni in vzdolžni nagib ne sme presegati 25 odstotkov, razen krajših odsekov na odprtem terenu;
2. srednje težavne proge (rdeča barva): prečni in vzdolžni nagib ne sme presegati 40 odstotkov, razen krajših odsekov na odprtem terenu;
3. težavne proge (črna barva): največji nagib presega vrednosti za srednje težavne proge.
8. člen
(širina smučarske proge)
(1) Smučarske proge na smučišču morajo biti široke najmanj 40 m.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so lahko zaradi ohranjanja naravnih in krajinskih danosti okolja ali drugih objektivnih ovir smučarske proge tudi ožje od 40 m. V tem primeru jih mora upravljavec dodatno označiti z ustreznimi opozorilnimi znaki in po potrebi z ustreznimi zaščitnimi sredstvi.
(3) Smučarske proge morajo imeti varne izteke.
9. člen
(rob smučarske proge)
(1) Obojestransko označevanje smučarske proge označuje robova smučarske proge. S tem je smučarska proga stransko omejena.
(2) Omejitev smučarskih prog se praviloma izvede obojestransko, tako da lahko smučar nedvoumno loči levi in desni rob proge tudi ob slabši vidljivosti. Pri tem se uporabljajo označbe v barvi težavnosti proge in druge ustrezne oznake.
(3) V primeru sredinskega označevanja smučarske proge je rob smučarske proge določen z mejo mehanskega urejanja (rob sledi teptalnega stroja) in naravnimi danostmi, tako da lahko smučar nedvoumno loči levi in desni rob proge tudi ob slabši vidljivosti.
10. člen
(prepustnost smučarskih prog)
(1) Prepustnost smučišča (smučarske proge) je največje možno število smučarjev, ki pod prevladujočimi pogoji v časovnem intervalu lahko presmuča določen prerez smučarske proge.
(2) Prepustnost smučarskih prog in zmogljivost žičniških naprav za prevoz smučarjev in drugih oseb morata biti usklajeni.
(3) Prepustnost smučarskih prog se opredeli v dovoljenju za obratovanje.
(4) Močno obremenjeni deli smučarskih prog in druga mesta, kjer prihaja do zgostitev in počasne vožnje smučarjev, se označijo z napisom »POČASI«.
11. člen
(obratovanje smučarske proge med zasneževanjem)
(1) Med delovanjem sistema za zasneževanje obratovanje smučarske proge ni dovoljeno.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je obratovanje smučarske proge dovoljeno, če:
1. je območje zasneževanja ograjeno z zaščitno ograjo v smeri možnega naleta smučarja,
2. je omogočen nemoten prehod smučarjev mimo naprav za zasneževanje,
3. izpihani sneg ne more ovirati smučarjev v neposredni bližini,
4. je proga oziroma del smučišča, kjer se zasnežuje, pred samim vstopom nanj označen z obvestilnim znakom.
IV. ZAŠČITA NEPRILAGOJENIH MEST NA SMUČIŠČU, NAPRAV IN OBJEKTOV
12. člen
(vrste zaščite neprilagojenih mest na smučišču)
(1) Neprilagojena mesta na smučišču morajo biti glede na nevarnost, ki jo predstavljajo za smučarja, zavarovana in zaščitena z blazinami, mrežami ali varovalnimi ograjami in drugimi sredstvi, namenjenimi varnosti na smučišču.
(2) Rob smučarske proge je nujno zavarovati takrat, kadar bi lahko naravne danosti ogrožale smučarja ali drugo osebo na smučišču.
13. člen
(zavarovanje stebrov žičniških naprav, drugih objektov, naravnih ovir in prepadov)
(1) Nosilni stebri žičniških naprav za prevoz smučarjev in drugih oseb, drugi objekti, naravne ovire in strma pobočja znotraj smučišča ali znotraj smučarske proge morajo biti v širini vplivnega območja od roba smučišča ali smučarske proge zavarovani z ustreznimi ograjami, blazinami ali mrežami, ki bodo varovale smučarja pred poškodbami.
(2) Zaščitna sredstva stebrov žičniških naprav za prevoz smučarjev in drugih oseb ter drugih objektov in naravnih ovir morajo segati najmanj 2 m nad višino teptanega snega.
(3) Če se snežne razmere spreminjajo, mora upravljavec sproti prilagajati lego zaščitnih blazin na posameznih stebrih žičniških naprav, drugih objektov in naravnih ovir.
(4) Prepade in prehode čez območja, kjer obstaja možnost zdrsa ali padca v globino, je treba posebej označiti in zavarovati s trdnimi ograjami in podobnimi zanesljivimi zaščitnimi sredstvi.
V. NEVARNOST SNEŽNIH PLAZOV
14. člen
(zavarovanje smučišča)
Upravljavec smučišča mora smučišče zavarovati pred vsemi izjemnimi nevarnostmi, posebej pred nevarnostjo snežnih plazov. Če smučarski progi, smučarski poti ali smučarski poti v dolino grozi nevarnost snežnih plazov, jo je treba nemudoma zapreti.
15. člen
(ukrepi za zavarovanje pred plazovi)
Na smučišču je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– na območju, kjer se trgajo plazovi, se je treba izogibati gradnji smučišč in pripadajočih naprav;
– če se gradnji iz prejšnje alinee ni mogoče izogniti, mora upravljavec s protiplaznimi zgradbami za daljše obdobje preprečiti trganje plazov in pogoje za njihov nastanek ali pa jih preusmeriti na območja, kjer njihovo gibanje nikogar ne ogroža. V skladu s tehničnimi standardi na tem področju je dopustno tudi umetno proženje snežnih plazov;
– upravljavec smučišča mora skrbeti za redni nadzor nad snežnimi plazovi svojega območja in ga dopolnjevati s sistematičnim opazovanjem;
– upravljavec smučišča mora spremljati vremenske napovedi in opozorila pred plazovi ter tudi sam ocenjevati vremenske, snežne in varnostne razmere na svojem območju. O svojih spoznanjih mora opozarjati smučarje in druge osebe na smučišču in po potrebi ukrepati;
– v primeru potencialne ogroženosti pred snežnimi plazovi na smučišču mora upravljavec smučišča razpolagati s primerno izšolanimi kadri, ki so pooblaščeni minerji snežnih plazov, so vešči gibanja v zimskem gorskem svetu ter obvladajo tehnike varovanja in reševanja v zimskem gorskem svetu. Upravljavec smučišča mora skrbeti za obvezno osebno, zaščitno in tehnično opremo minerjev ter za tehnično in izvedbeno pripravljenost varnostnih služb na svojem vplivnem območju;
– namerno proženje plazov se izvaja samo tedaj, ko na plazinah ni ljudi in plaz ne more povzročiti dodatne škode;
– z občasnimi zaporami, preusmeritvijo prometa ter drugimi ukrepi je treba preprečiti morebitne nesreče in škodo na smučiščih in pri tem poskrbeti, da so oznake za zaporo nameščene le tedaj, ko je to resnično potrebno;
– uporabnike smučišča je treba o zapori določene smučarske proge, smučarske poti ali poti v dolino opozoriti že na samem odcepu povezovalne smučarske poti ali na njenem izhodišču. Nevarnost snežnih plazov mora biti prikazana na informativni tabli smučišča in na vsaki izhodni postaji žičniške naprave, ki vodi na ogroženo območje;
– zaprte smučarske proge, smučarske poti in poti v dolino se označijo z ustreznim opozorilnim znakom za zaprtje proge in znakom za nevarnost »POZOR, PLAZOVI!« v slovenskem in drugih jezikih glede na zemljepisno lego smučišča;
– če je treba zaradi nevarnosti snežnih plazov zapreti vse pripadajoče smučarske proge, smučarske poti in poti v dolino ob določeni žičniški napravi, je treba zapreti tudi žičniško napravo. Upravljavec žičniške naprave mora v tem primeru poskrbeti za varnost potnikov.
VI. KRIŽANJE MED SMUČARSKIMI PROGAMI IN POTMI
16. člen
(prednost v križišču)
(1) Upravljavec mora križanje med smučarskimi progami in potmi (v nadaljnjem besedilu: križišče) opremiti z opozorilnimi znaki, ga primerno zavarovati in postaviti zaščitne ograje ali mreže, tako da se smučar po potrebi lahko zaustavi ob robu proge oziroma poti.
(2) Upravljavec mora križišča opremiti z opozorilnimi znaki, na smučarski poti pa postaviti zaščitne ograje, mreže ali trakove, tako da se smučar po potrebi zaustavi ob poti ali pa je voden v skupno smer.
17. člen
(oznaka križišč)
(1) Križišča smučarskih prog morajo biti označena z opozorilnimi znaki ustrezno konfiguraciji terena.
(2) Če je smučarska proga širša od 40 m, morajo biti opozorilni znaki nameščeni na obeh robovih smučarskih prog.
(3) Upravljavec mora na progi, ki se priključuje, po potrebi postaviti zaščitne ograje, mreže in trakove, tako da se smučar zaustavi ali pa je voden v skupno smer.
18. člen
(križišče smučarske poti z vlečno potjo vlečnice)
Le izjemoma smučarska pot lahko prečka vlečno pot vlečnice (traso vlečnice). Pogoji prečkanja smučarske poti z vlečno potjo vlečnice se določijo v obratovalnem dovoljenju.
VII. ZAŠČITNA SREDSTVA
19. člen
(uporaba zaščitnih sredstev)
(1) Zaščitna sredstva morajo ustrezati stopnji nevarnosti, ki izhaja iz naravne danosti, in težavnosti proge, ki jo je treba zaščititi.
(2) Prepade in prehode čez območja, kjer obstaja nevarnost padca v globino, in druga območja, na katerih zaradi naravnih okoliščin obstaja nevarnost padca v globino, je treba jasno označiti. V tem primeru je treba smučarja s trdnimi ograjami, lovilnimi mrežami in podobnimi zaščitnimi sredstvi dodatno zaščititi pred padcem v globino.
(3) Zaščitna sredstva morajo biti nameščena tako, da je zgornji del oziroma rob zaščitnega sredstva najmanj 1 m nad teptanim snegom, oziroma tako, da varujejo smučarja pred poškodbo.
VIII. NOČNO SMUČANJE
20. člen
(obratovanje v nočnem času)
(1) Smučarske proge se lahko uporabljajo tudi v nočnem času, če oprema smučišča zagotavlja ustrezno osvetljenost, pri čemer je treba ob pogojih normalne uporabe smučišča za rekreacijsko smučanje zagotoviti ustrezno vidljivost, to je vidnost topografije terena in grbin ter realno oceno razdalj.
(2) Pokritost s svetlobo mora biti enakomerna. Na smučarski progi ne sme biti temnih lis.
(3) Osvetljenost je ustrezna, kadar je srednja osvetljenost smučišča najmanj 30 lux, razmerje med minimalno osvetljenostjo na smučišču in srednjo osvetljenostjo smučišča pa najmanj 0,2.
(4) Žarometi ne smejo metati smučarjeve sence v smeri smučanja in smučarja ne smejo slepiti.
IX. STROJNA OBDELAVA IN TEPTANJE SNEGA
21. člen
(uporaba strojev za urejanje smučišča)
(1) Stroje za obdelavo snega z vitlom je dovoljeno uporabljati samo zunaj časa obratovanja smučišča ali na zaprtih progah.
(2) Stroji za teptanje in obdelavo snega morajo imeti med delom vključeno rumeno utripajočo opozorilno luč, prav tako tudi druge naprave za urejanje smučišča.
(3) Službena prevozna sredstva morajo imeti med vožnjo na smučišču vključeno rumeno utripajočo opozorilno luč.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o tehničnih pogojih za obratovanje smučišč (Uradni list SRS, št. 21/78).
23. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 2670-1/2003
Ljubljana, dne 26. novembra 2003.
EVA 2003-2411-0043
Minister
za promet
Jakob Presečnik l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti