Uradni list

Številka 119
Uradni list RS, št. 119/2003 z dne 4. 12. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 119/2003 z dne 4. 12. 2003

Kazalo

5191. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 1990 - dopolnjene 2002/3, stran 16122.

Na podlagi 16. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03 – uradno prečiščeno besedilo) in 171. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) je Občinski svet občine Črnomelj na 9. redni seji dne 27. 11. 2003 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj
za obdobje od leta 1986 do leta 2000
in družbenega plana Občine Črnomelj
za obdobje od leta 1986 do leta 1990
– dopolnjene 2002/3
1. člen
(uvodne določbe in razlog za spremembe in dopolnitve)
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986–2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/90 ter Uradni list RS, št. 45/95, 57/95 in 43/00 in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986–1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87, 7/91 in 11/91 ter Uradni list RS, št. 45/95, 57/95 in 43/00 – v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana) in se nanašajo na:
– opredelitev gospodarskih trendov in trendov razvoja posameznih strukturiranih območij,
– določitev elementov varovanja naravne in kulturne dediščine ter naravnih resursov,
– določitev elementov razvoja komunalne in energetske ter prometne infrastrukture,
– ugotovitev konfliktnih situacij v prostorskem razvoju s tem, da se predvidi način oziroma postopek njihovih usklajevanj,
– določitev hierarhije naselij glede na novo lokalno organiziranost,
– opredelitev strategije razvoja dejavnosti v prostoru v primerjavi z možnostjo izrabe obstoječih poselitvenih površin,
– opredelitev potreb po novih površinah za razvoj posameznih programov,
– opredelitev možnosti razvoja in širitve naselij z upoštevanjem značilne tradicionalne zasnove poselitvenega vzorca in varovane kulturne krajine,
– dopolnitev ureditvenih območij naselij po predlogih individualnih investitorjev z uskladitvijo posegov na najboljša kmetijska zemljišča in na podlagi strokovnih podlag za poselitev,
– določitev načinov urejanja prostora v zvezi s predlogi iz prejšnje alinee,
– uskladitev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03) ter srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03).
Določbe sprejetih prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine, ki se nanašajo na tisti del območja, ki je bil na podlagi zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02 ter odločbe US, Uradni list RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96 in 59/99) izvzet iz območja Občine Črnomelj in pripada Občini Semič, se v celoti črtajo.
2. člen
I. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA
V poglavju 3. USMERITVE DOLGOROČNEGA RAZVOJA NA TEMELJNIH RAZVOJNIH PODROČJIH se:
(a) v podpoglavju 3.2. Primarni sektor, v točki 3.2.1. Kmetijstvo, besedilo v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Na področju kmetijstva, kjer so za to naravne in prostorske možnosti, se bo pridelava koncentrirala, intenzivirala in specializirala. Vse bolj se bo uveljavljala usmeritev v trajnostno oziroma sonaravno kmetovanje. Posebna pozornost bo namenjena območjem z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo skozi programe regionalnega razvoja (razvoja podeželja). Kmetijstvo ne bo imelo le proizvodne in oskrbne funkcije, ampak tudi funkcijo aktivnega varovanja prostora in ohranjanja kulturne krajine.
Kvalitetna kmetijska zemljišča so predvsem na ravninskih predelih, kjer je potrebno še naprej pospeševati intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Nasprotno pa je potrebno na vodovarstvenih območjih in območjih varovanja narave (Krajinski park Lahinja in Krajinski park Kolpa) intenzivno kmetovanje nadomestiti s pridelavo, primerno za takšna območja (ekološka in integrirana pridelava). S projektom “Obnova travniških sadovnjakov” so bili obnovljeni visokodebelni sadovnjaki na območju Krajinskega parka Lahinja ter na območju Krajinskega parka Kolpa (na območjih Radencev, Sodevc, Dečine, Damlja in Zilj). Projekt se bo nadaljeval s poudarkom na predelavi neoporečno pridelanega sadja v sokove in druge proizvode iz sadja.
Na nižinskem območju še vedno prevladujeta živinoreja in poljedelstvo. Perspektivne panoge na teh področjih so poleg tradicionalne živinoreje in poljedelstva še sadjarstvo in pridelovanje zelenjave oziroma vrtnin. Za intenzivne kmetijske panoge (predvsem sadjarstvo in zelenjadarstvo) je potrebno urediti namakalne sisteme.
Na drugih območjih bo v sadjarstvu poudarek na obnovi že obstoječih kmečkih vrtov in širitvi travniških nasadov. Razvoj bo temeljil na bio pridelavi in predelavi sadja, predvsem koščičarjev in lupinarjev (oreh, leska, slive, breskve, češnje).
Na gričevnatih in hribovitih območjih (predvsem zahodno od Črnomlja) bo razvoj usmerjen predvsem v vinogradništvo, manj pa v razvoj sadjarstva in reje drobnice. S povezavo vinogradništva, sadjarstva in reje drobnice lahko sčasoma pričakujemo pozitiven vpliv na razvoj kmetij, na ohranjanje kulturne krajine in na pestrejšo ponudbo domačih izdelkov.
Vinogradništvo naj temelji na obnovi starih obstoječih nasadov in razširitvi vinogradov na vinogradniških območjih. Glede na intenzivnost panoge in zagotovitve ekonomske proizvodnje je potrebno pospeševati združevanju parcel v večje komplekse. Pri obnovah je potrebno ponovno uvajati rdeče sorte, ki so tipične za Belo krajino (npr. modra frankinja). Izbor sort naj bo prilagojen naravnim danostim in usklajen s tržnim ciljem pridelave. Za pospeševanje prodaje je nujno potrebno uveljavljanje blagovnih znamk. Povečati je potrebno delež prodanega vina v domačem okolju s hitrejšo realizacijo razvojnega projekta Belokranjska vinska turistična cesta (BVTC-5).
V prihodnje je potrebno še bolj pospeševati urejanje pašnih površin za živinorejo, predvsem za rejo drobnice na območjih, kjer so težji pridelovalni pogoji. Reja drobnice bo zaradi manjšega obsega fizičnega dela in zaradi preprečevanja zaraščanja kmetijskih površin še naprej usmerjena na pridelavo mesa. Nujna bo ureditev posestne strukture parcel – združevanje v večje komplekse ter finančne podpore za ureditev pašnikov in hlevov.
Z izvedbo različnih agrarnih operacij bodo izboljšani pridelovalni pogoji kmetovanja. Med agrooperacijami je bil največji poudarek na agromelioracijah, ki so delno že izvedene, bistveno večji obseg pa je treba še izvesti. Izvedene so agromelioracije v skupni površini 3.881 ha kmetijskih zemljišč, in sicer na nižinskih območjih ob Cerkvišču, Gribljah, Dragatušu in Nerajcu ter kraške agromelioracije na območjih od Lokev do Petrove vasi, pri Tribučah, Dobličah – Jerneja vas, območje Podturnščice ter Lipa – Hrast I. Na območjih ob Cerviščih in Gribljah je bila poleg nižinske agromelioracije izvedena tudi komasacija, na območju Podturnščice pa tudi hidromelioracija, na površini 99 ha. Delno je bila izvedena tudi agromelioracija Črnomelj.
Predvidene agromelioracije so na območjih ob Črnomlju, Griblje – Adlešiči, Lipa – Hrast II, Preloka in Stari trg v skupni površini ca. 3773 ha. Namakanje je predvideno na območjih Gribelj, Cerkvišč in Dragatuša in v skupni površini 350 ha. Komasacije so predvidene na območju Gribelj in na območju Dragatuša, predvsem na kmetijskih zemljiščih, kjer se zaključuje postopek denacionalizacije.
Glede na mnoge omejitvene dejavnike kmetovanja (razdrobljenost posesti, slaba izobrazbena in starostna struktura prebivalstva, nizka tržna usmerjenost in slabe razmere na trgu ipd.) je ena izmed prioritetnih nalog pospeševanje uvajanja dopolnilnih dejavnosti na kmetije, predvsem uvajanje turistične dejavnosti na kmetijah (izletniške kmetije, kmetije z nastanitvenimi kapacitetami).
Izobraževanje na področju kmetijstva bo usmerjeno v predpisana posebna licenčna izobraževanja na osnovi katerih se lahko kmetije vključujejo v programe Slovenskega kmetijskega okoljskega programa (SKOP) in druga obvezna izobraževanja. Poudarek bo tudi na podpori stanovskemu organiziranju kmetov in tržnemu organiziranju kmetov.«
(b) v podpoglavju 3.5. Terciarni sektor se:
– v točki 3.5.2. Turizem in gostinstvo besedilo v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Cilji strategije razvoja turizma v Beli krajini so povečanje števila obiskovalcev in prihodkov od turizma ter pospeševanje podjetništva na področju turizma.
Z vidika donosnosti turizma ima največje možnosti razvoj ponudb, ki so povezane z:
– vključevanjem vasi in kmetij v turistično ponudbo (turizem na kmetiji, belokranjske kulinarične posebnosti),
– razvijanjem izletniškega, naravoslovnega in rekreacijskega turizma (individualni ter organizirani izleti, tudi enodnevni, in sprehodi v naravnem okolju z bogato naravno in kulturno dediščino, jahanje konj, kolesarjenje …),
– razvijanjem vinogradniškega turizma (nadaljevati s projektom “Belokranjska vinska turistična cesta” – dopolniti ponudbo vinske ceste, številne prazne zidanice preurediti za preživljanje počitnic ali koncev tedna, odpreti in predstaviti vinske kleti obiskovalcem, urediti dodatne prostore za pokušine in predstavitve vin),
– razvijanjem lovskega in ribolovnega turizma (v ponudbo vključiti lovske koče),
– nadaljevanjem in razvijanjem projekta “Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, ki povezuje naravne in kulturne znamenitopsti na območju znotraj regije (jugovzhodna Slovenija).
Izjemno geografsko lego in ponudbo občine bomo povezovali s turistično ponudbo v sosednjih občinah (zdravilišče Dolenjske Toplice, Smučarsko rekreacijski center ROG Črmošnjice, ogled naravnih in kulturnih znamenitosti ipd.).
Tak razvoj turizma se približuje trendom v svetu (več kratkih potovanj, izletov preko celega leta in manj sezonskih oziroma klasičnih turističnih migracij). Zaradi razmeroma majhnega števila nočitev na območju Občine Črnomelj je smiselno za prenočitvene kapacitete izkoristiti že obstoječe objekte (hotel, turistične kmetije, zidanice, avtokampe, lovske in planinske koče ter domove, prazna podstrešja stanovanjskih hiš ipd.).
Obkolpski prostor – planirana so tri območja belokranjske vinske turistične ceste (Adlešiči, Vinica, med Starim trgom in Sinjim Vrhom), poleg tega pa še turistične sprehajalne in kolesarske poti, vstopi za čolne, kampi in tabori ter izletniške točke. Ti se urejajo na območjih ob Kolpi oziroma v širšem obkolpskem prostoru, ki so določeni v kartografskem delu (Zasnova rekreacije v naravnem okolju). Poudarek bo na svojevrstni ponudbi naravnih in kulturnih znamenitosti v krajinskem parku Kolpa
Preostali prostor – planirana so belokranjska vinska turistična cesta (BVTC od Ručetne vasi do Tanče gore), turistične sprehajalne poti, vstopi za čolne, trim steze, kolesarske steze ter izletniške točke in sicer na lokacijah ob Lahinji in Dobličici, pa tudi v neposredni bližini mesta Črnomelj, kot so določene so v kartografskem delu (Zasnova rekreacije v naravnem okolju). Reginjski park Kočevsko-Kolpa se vključi v turistično ponudbo v smislu naravoslovnega turizma.
Krajinski park Lahinja – planirano je turistično rekreativno območje v in ob Krajinskem parku Lahinja, ki bo vključevalo:
– kamnolom Nerajec z ureditvijo vstopne točke v območje krajinskega parka; naravni biotop za učne in raziskovalne namene ter za ogled obiskovalcev;
– Veliki Nerajec – obisk naravnih in kulturnih vrednot;
– Pusti Gradec – ureditev šotorišča;
– Mala Lahinja – ureditev skansna značilnih belokranjskih objektov;
– Belčji vrh – ureditev nočitvenih kapacitet;
– Črešnjevec in Knežina – ureditev nočitvenih kapacitet, vključitev vinogradniških območij v turistično ponudbo;
– Mali Nerajec – gostinske in nočitvene kapacitete;
– Vrtina Topliščica med Vel. in M. Nerajcem – možnosti za izkoriščanje termalne vode in razvoj termalnega turizma v bližini obstoječih toplih izvirov.«
– v točki 3.5.3. Promet in zveze, pod naslovom Cestni promet, besedilo drugega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom:
»– zahodna obvoznica mesta Črnomelj;
– severna obvoznica mesta Črnomelj;
– modernizacija občinskih lokalnih cest:
– LC 054090 Perudnina – Bojanci;
– LC 054140 Kvasica – Tanča gora;
– LC 054050 Črnomelj – Dragatuš;
– LC 054160 Črnomelj – Stranska vas;
– LC 054110 Učanci – priključek Razvaje;
– LC 054100 Stara Lipa – Drežnik.
– rekonstrukcija oziroma obnove lokalnih cest:
– LC 054070 Stražji vrh;
– LC 054050 Črnomelj – Dragatuš (Butorajska cesta);
– LC 054090 Hrast pri Vinici.
– modernizacije in rekonstrukcije oziroma obnove občinskih javnih poti.
Prioritetno se obravnava zahodna obvoznica mesta Črnomelj; modernizacije in rekonstrukcije oziroma obnove občinskih lokalnih cest.«
(c) v podpoglavju 3.9. Razvojne usmeritve v prostoru in varstvo okolja, se:
– v točki 3.9.1. Strategija dolgoročnega razvoja poselitve in razvoja dejavnosti v prostoru se:
– besedilo v tabeli z naslovom »Projekcija gibanja prebivalstva po krajevnih skupnostih v Občini Črnomelj – zaokroženo« črta, doda pa naslednje besedilo:
– »Zahodni del občine (Kočevski Rog, Poljanska dolina) – predstavlja območje stagnacije, predvideno kot del regijskega parka Kočevsko – Kolpa. To območje je v perspektivi opredeljeno kot prostor zadržanega (urbanega) razvoja, v tesni navezavi na naravne vire;
– Južni in vzhodni rob občine (reka Kolpa z vplivnim območjem, ki delno spada v krajinski park Kolpa) – obsega prostor intenzivnejšega urbanega, predvsem turističnega razvoja v navezavi na Kolpo, ki pa mora biti usmerjen in nadzorovan, ob upoštevanju naravnih vrednot, kulturne dediščine in drugih prostorskih kakovosti v izogib nadaljnjim degradacijam prostora;
– Osrednji in severni del občine (osrednji del belokranjskega ravnika z občinskim središčem Črnomelj, krajinskim parkom Lahinja in plodnima ravnicama ob Lahinji in Dobličici ter vinogradniškimi pobočji zahodno od Črnomlja) – prostor je razvojno zelo zanimiv, zato bo v prihodnje bistveno ustvarjanje dobrih pogojev za intenziven urbani razvoj, hkrati pa omejevanje razpršene vinogradniške pozidave z zgoščanjem v območja naselij in z intenzivnejšim razvojem Črnomlja kot urbanega središča, z zadostnimi površinami za gospodarski razvoj in novimi območji za stanovanjsko poselitev.«
– besedilo pod naslovom Organizacija omrežja naselij v celoti nadomesti z naslednjim:
»Za enakomernejši razvoj in porazdelitev dejavnosti v prostoru občine ter za zagotavljanje družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanje boljšega standarda bomo razvili naslednje tipe naselij:
– občinsko središče – Črnomelj se bo razvijal kot intenzivno urbano, zaposlitveno in občinsko središče – omogočili bomo intenziven gospodarski razvoj z zagotovitvijo zadostnih površin za industrijske, obrtne in druge dejavnosti in nova delovna mesta. V ta namen bomo izboljšali prometno (z izgradnjo obvoznic) in komunalno infrastrukturo (posebej kanalizacijo). Predvideli bomo tudi nova območja za stanovanjsko poselitev, kar bo pomenilo večjo koncentracijo prebivalstva v Črnomlju in manjše težnje po razselitvi in razpršitvi stanovanjske gradnje v vasi in na vinogradniška pobočja v bližini Črnomlja. S svojim zgodovinskim jedrom (ki je razglašeno za kulturni spomenik) naj mesto postane tudi osrednje kulturno in turistično središče občine;
– pomembnejši lokalni središči – Vinica, Stari trg ob Kolpi se razvijata kot pomembni gospodarski, zaposlitveni, kulturno-turistični in oskrbni središči, kjer se zagotavljajo zadostne površine za omenjene dejavnosti, delno pa tudi za stanovanjsko gradnjo;
– lokalna/oskrbna središča – so naselja, ki imajo pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij. To so vsi sedeži krajevnih skupnosti v občini (Adlešiči, Butoraj, Dobliče, Dragatuš, Griblje, Kanižarica, Petrova vas, Sinji vrh, Talčji vrh in Tribuče) ter manjši oskrbni centri oziroma manjša zaposlitvena središča (Zilje, Preloka, Lokve in Ručetna vas). V teh naselij je vsaj eden od pomembnih javnih programov, kot so: osnovna šola, cerkev s pokopališčem, oskrbne ali obrtne dejavnosti, ki naj se ohranjajo in razvijajo;
– naselja z večjim turističnim pomenom so večja naselja v občini, ki imajo poleg drugih pomenov tudi pomembnejšo (že izraženo) turistično funkcijo v omrežju naselij občine. Ta naselja so: Adlešiči, Dragatuš, Griblje, Lokve, Stari trg ob Kolpi in Vinica;
– manjša naselja z večjim turističnim pomenom so manjša naselja, ki imajo pomembnejšo (že izraženo ali predvideno) turistično funkcijo v omrežju naselij občine. Ta naselja so: Belčji vrh, Bistrica, Damelj, Dolenji Radenci, Gorenji Radenci, Mala Lahinja, Mali Nerajec, Prelesje, Pusti Gradec, Rodine, Rožanec, Srednji Radenci, Tušev dol, Veliki Nerajec, Žuniči.
– preostala naselja so naselja pretežno ruralnega značaja, ki nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij in katerih prevladujoča programa sta bivanje in kmetijstvo.
– v točki 3.9.3. Varstvo in izboljšanje okolja, za petim odstavkom doda naslednje besedilo:
»Urejanje in varovanje vodnega sistema:
Zasnova urejanja in varovanja vodnega sistema v Sloveniji predstavlja varovanje vodnih virov, urejanje in varovanje odtočnega režima ter varstvo kakovosti voda. Z njo bomo zagotovili doseganje ciljev celovitega urejanja voda z upoštevanjem ohranjanja vodnega sistema v vseh pojavnih oblikah in načel trajnostno uravnotežene rabe voda, primerljive z mednarodnimi standardi in sistemi varovanja vodnih količin in kakovosti vode; k doseganju teh ciljev in načel bomo prispevali z upoštevanjem smernic in kriterijev za preprečevanje neposrednih in posrednih negativnih vplivov v postopkih odločanja o prostorskem razvoju občine.
Pri tem bomo:
– upoštevali načelo celovitega urejanja in ohranjanja sistema,
– nove posege v prostor načrtovali na podlagi predhodnih analiz prostora z upoštevanjem vodnih zemljišč ter načinom gospodarjenja na njih, z upoštevanjem zavarovanih območij (voda v vodotokih, podzemnih vodah, poplavnih območjih, erozijskih območjih in drugih nestabilnih območjih) ter z upoštevanjem drugih specifičnosti delovanja vodnega sistema,
– upoštevali, da posegi v obvodni pas vodotokov (pri vodi 1. reda /reki Kolpi/ najmanj 15 m, pri vodah 2. reda /preostale vode/ pa najmanj 5 m) na območjih, kjer ni strnjene pozidave niso dovoljeni, v strnjenih delih naselja pa bomo vodnogospodarske pogoje pridobili v postopku pridobivanja dokumentacije za vsak posamezni primer,
– zavarovali in varovali vode v površinskih vodotokih in podzemne vode v različnih tipih vodonosnikov, ki se že ali se bodo zajemale kot pitna voda ter varovali zahtevano kakovost voda za uporabo v tehnoloških procesih,
– zagotavljali racionalno rabo vode ter omogočili ponovno uporabo vode z vpeljevanjem z vodo varčnih tehnologij oziroma izključevali ali preusmerjali gospodarske aktivnosti s prekomerno porabo vode ter vzpodbujali varčevanje v individualni porabi,
– usmerjali v boljše tehnologije, tako pri procesu proizvodnje kot tudi pri procesu odpravljanj onesnaževanja v skladu z zahtevami Evropske skupnosti,
– sanirali degradirana in ogrožena območja,
– sodelovali pri zagotavljanju možnosti uporabe in dostopa do vodnega javnega dobra,
– aktivno sodelovali v medobčinskem usklajevanju aktivnosti za urejanje in ohranjanje vodnega sistema, kjer le-ta sega na območja sosednjih občin,
– poskrbeli za izobraževanje in osveščanje občanov o vodi in delovanju vodnega sistema,
– sodelovali pri izvajanju monitoringa in poročanju o stanju v vodnem sistemu na območju občine.
Sestavni del zasnove so tudi evidence zavarovanih in ostalih potencialnih površinskih in podzemnih voda ter ostale evidence, vezane na delovanje in ohranjanje vodnega sistema, vpisane v uradne zbirke podatkov, ki jih vodijo pristojne službe.
Za zagotavljanje varstva vodnega sistema na območjih, ki so opredeljena kot obvezna izhodišča in drugih zavarovanih območjih, bomo kot obvezne usmeritve upoštevali tudi specifične smernice za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje, določene z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 11/99) za varovanje vodnih virov, urejanje in ohranjanje odtočnega sistema ter varstvo kakovosti in količin voda. Izven teh območij bomo navedene smernice uporabljali kot priporočila.«
– v točki 3.9.3. Varstvo in izboljšanje okolja besedilo pod naslovom Varstvo naravne in kulturne dediščine nadomesti z besediloma pod ločenima naslovoma in sicer:
»Varstvo naravnih vrednot (naravne dediščine):
Biotsko raznovrstnost, naravne vrednote in zavarovana območja po zakonu o ohranjanju narave-ZON (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 in 119/02) bomo aktivno vključevali v urejanje prostora ter rabo in izkoriščanje naravnih dobrin ter ukrepe varstva dediščine na način, ki ga določa zakon (6. člen ZON-a).
Na območjih naravnih vrednot (naravne dediščine) in zavarovanih območjih bomo upoštevali naslednje smernice:
– posegi v naravo, ki vključujejo tudi posege v prostor, se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave;
– načrtovanje posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi naravnih značilnosti prostor;
– v največji meri varovati naravne vrednote (naravno dediščino) na mestu samem;
– v postopkih načrtovanja, rabe in izkoriščanje naravnih dobrin in urejanje prostora, mora pristojni državni ali lokalni organ izvesti tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave;
– nosilec posega v naravo ali izvajalec dejavnosti mora delovati tako, da v čim manjši meri posega v naravo ter po zaključku posega ali dejavnosti približa stanje v naravi tistemu stanju, ki je bilo pred posegom oziroma dejavnostjo (96. člen ZON-a);
– vsakdo, ki posega v naravo oziroma v habitat populacij rastlinskih ali živalskih vrst, mora uporabljati načine, metode in tehnične pripomočke, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrste (16. člen ZON-a).
Pri opredelitvi pogojev za gradnje in druge ureditve na zavarovanih območjih krajinskih parkov Lahinja in Kolpa je potrebno upoštevati varstvene režime, določene z odlokoma:
– odlok o razglasitvi Krajinskega parka Lahinja (SDL, št. 3/88 in Uradni list RS, št. 73/98);
– odlok o razglasitvi Krajinskega parka Kolpa (Uradni list RS, št. 82/99).
Za predlagani Regijski park Kočevsko-Kolpa naj se smiselno upoštevajo usmeritve in conacija parka, opredeljeni v študiji »Regijski park Kočevsko-Kolpa – izhodišča za načrt upravljanja«, ki sta ga izdelala Uprava RS za varstvo narave in Zavod za gozdove Slovenije v marcu 2001.
Na ostalih naravnih vrednotah oziroma naravni dediščini naj se upoštevajo varstvene in razvojne usmeritve ter pogoji za posamezne zvrsti naravnih vrednot oziroma naravne dediščine, navedene v Naravovarstvenih smernicah (ZRSVN, OE Novo mesto, november 2002). Za vse posege v prostor, ki bi lahko ogrozili biotsko raznovrstnost, naravne vrednote ali zavarovana območja, podana v navedenih smernicah, je po 104. in 105 členu zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 in 119/02) potrebno pridobiti pozitivno mnenje Zavoda RS za varstvo narave in dovoljenje za poseg v naravo oziroma naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ju izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
Občina se bo tudi aktivno vključevala v priprave za razglasitev naravnih vrednot in regijskega parka Kočevsko – Kolpa in kasneje upravljanja le-teh.
Na zavarovanih območjih in območjih zasnove naravnih vrednot bomo kot obvezne usmeritve upoštevali tudi specifične smernice za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje, določene z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 11/99) za geosfero, hidrosfero, rastlinstvo in živalstvo, ekosisteme in habitatne tipe ter antropogeno okolje. Izven teh območij bomo navedene smernice uporabljali kot priporočila.
 
Pri načrtovanju posegov na prostoru občine bomo upoštevali tudi naslednja obvezna izhodišča (ORI) prostorskih sestavin dolgoročnega plana RS:
(a) geomorfološke podzemne naravne vrednote:
– Daljne njive – Zjot na Sebetihu (NV 87)
– Zastava – Jelenja jama (NV 88)
– Zapudje – Kaščica (NV 89)
(b) Hidrološke naravne vrednote:
– Vinica – Reka Kolpa (NV 64)
– Pusti Gradec – Lahinja (NV 77)
– Hrast pri Vinici – Gornji kal (NV 90)
– Dobliče – Dobličica (NV 92)
(d) Zoološke naravne vrednote:
– Jelševnik – Jezero, izvir Jelševnika (NV 1423)
(c) Širša zavarovana območja:
– Veliki Nerajec – Krajinski park Lahinja (NV 74)
– Vinica – Krajinski park Kolpa (NV 1228)
– Zagozdac – Regijski park Kočevsko-Kolpa (NV 1156).
Z vidika biotske raznovrstnosti se ohranja predlagana ekološko pomembna območja (EPO) in habitatne tipe (HT), za katere so podane splošne varstvene in razvojne usmeritve v Naravovarstvenih smernicah (ZRSVN, OE Novo mesto, november 2002).
Z namenom odkrivanja, dokumentiranja in ohranjanja novih geoloških in geomorfoloških naravnih vrednot (naravne dediščine) ter nadzora in opredelitve ustreznega načina varstva le-teh ob odkritju, so na novo opredeljena območja pričakovanih naravnih vrednot (OPNV). Kartografske podlage za PP Slovenije, M 1:100. 000, MOP, Agencija RS za okolje, Ljubljana, februar 2002.
V kartografskem delu na karti, “Zasnova varstva naravne dediščine” so prikazani objekti in območja naravnih vrednot (naravne dediščine), širša zavarovana območja, ekološko pomembna območja in habitatni tipi s seznamom in varstvenim statusom in so kot priloga h grafičnemu delu stavni del tega odloka.
Varstvo kulturne dediščine:
Kulturno dediščino bomo aktivno vključevali v urejanje prostora z ukrepi, ki bodo zagotovili ohranitev dediščine in njeno vzdrževanje kot del prostora občine, njeno primerno rabo ter uveljavljanje novih razvojnih potreb in strategij Republike Slovenije, kot so trajnostna raba s strani človeka ustvarjenih virov, ohranjanje kulturne identitete ter ustvarjanje kvalitetnega življenjskega okolja.
Na območjih in objektih kulturne dediščine bomo upoštevali naslednje smernice:
– zasnovo varstva kulturne dediščine iz registra nepremične kulturne dediščine,
– upoštevanje načela celostnega varstva dediščine pri prostorskem planiranju in urbanističnem načrtovanju (integralno varstvo),
– načrtovanje gradenj in drugih ureditev mora temeljiti na predhodni analizi kulturnih značilnosti prostora,
– v največji meri je treba varovati dediščino na mestu samem,
– posege in dejavnosti je treba načrtovati na način, da ne prizadenejo varovanih vrednot ali materialne substance dediščine,
– gradnje in druge ureditve naj prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali povečanju njene vrednosti,
– ohranjati je treba kulturno raznovrstnost in kulturno identiteto slovenskega nacionalnega prostora,
– na območjih kulturne dediščine imajo obnova in ohranjanje dediščine prednost pred novogradnjami.
Na zavarovanih območjih in območjih zasnove varstva kulturne dediščine bomo kot obvezne usmeritve upoštevali tudi specifične smernice za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje, določene z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 11/99) za geosfero, hidrosfero, rastlinstvo in živalstvo, ekosisteme in habitatne tipe ter antropogeno okolje. Izven teh območij bomo navedene smernice uporabljali kot priporočila.
Zasnovo varstva kulturne dediščine predstavlja tudi druga dediščina, registrirana po predpisih o kulturni dediščini in je obvezna sestavina prostorskih aktov.
Pri opredelitvi pogojev za gradnje in druge ureditve bomo upoštevali tudi varstvene režime ter podrobnejše usmeritve in pogoje za varstvo nepremične kulturne dediščine, ki imajo za cilj ohranitev lastnosti in celovitosti le-teh na prostoru občine.
 
Pri načrtovanju gradenj in drugih ureditev občine bomo upoštevali tudi naslednja obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega plana RS:
a) Pomembnejša kulturna dediščina (PKD):
– Črnomelj – Kulturni dom (EŠD 89)
– Črnomelj Mestno jedro (EŠD 87)
– Črnomelj – Spomenik NOB na Gričku (EŠD 88)
– Črnomelj Arheološko območje (EŠD 9255)
– Naklo v Beli krajini – Cerkev sv. Jakoba (EŠD 1733)
– Pobrežje pri Adlešičih – Območje gradu (EŠD 9560)
– Pusti Gradec – Arheološko najdišče Okljuk (EŠD 7159)
– Rožanec – Antični mitrej (EŠD 632)
– Stari trg ob Kolpi – Vas (EŠD 695)
– Stražji vrh – Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 926)
– Vinica – Arheološko območje (EŠD 812)
– Vinica – Grad (EŠD 813)
– Vinica – Spominska plošča Otona Župančiča (EŠD 814)
– Vrhovci – Vrtače (EŠD 9338)
– Zorenci – Arheološko območje (EŠD 9552)
– Žuniči – Domačija Žuniči 5 (EŠD 899)
b) Pomembnejše območje kulturne dediščine (POKD):
– Stari trg – dolina Kolpe (POKD 40).
V kartografskem delu na karti “Zasnova varstva kulturne dediščine” in v kartografski dokumentaciji so prikazani objekti in območja kulturne dediščine, pregled enot nepremične kulturne dediščine – seznam in varstveni status – seznam pa so kot priloga h grafičnemu delu sestavni del tega odloka.
– v točki 3.9.4. Načini urejanja prostora:
– besedilo pod 1. Razvoj posameznega naselja, območij dejavnosti v prostoru se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Za območje mesta Črnomelj bomo izdelali urbanistično zasnovo naselja.
Za območje obkolpskega prostora, s poudarkom na Pomembnejšem območju kulturne dediščine (Stari Trg – dolina Kolpe), bomo izdelali krajinsko zasnovo, ki bo celovito obravnavala prostor državnega pomena.
V okviru poselitvenih območij naselij bomo za območja, ki zaradi prostorskih kvalitet (npr. naselbinska dediščina opredeljena v registru nepremične dediščine), svoje namembnosti in potreb po kompleksnejšem prostorskem in komunalnem urejanju zahtevajo celovitejši pristop k urejanju, pripravili občinske lokacijske načrte. Le-te bomo pripravili tudi za novogradnje pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav. Preostala naselja v občini in odprti prostor bomo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji.«
– dopolnijo se tudi:
(a) obvezna izhodišča dolgoročnega plana R Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 za:
--------------------------------------------------------------------------------
Področje:              Obvezno izhodišče:
--------------------------------------------------------------------------------
»Naravna dediščina:    – enote pomembnejše naravne dediščine (naravni spomeniki,
                       naravni rezervati) in območja naravne dediščine (narodni
                       parki, regijski parki, krajinski parki)
Kulturna dediščina:    – enote pomembnejše kulturne dediščine in pomembnejša
                       območja kulturne dediščine

-------------------------------------------------------------------------------
Področje:     Obvezno izhodišče:
-------------------------------------------------------------------------------
Poselitev     – usmerjanje poselitve v ureditvena območja naselij, redefinirana
              na osnovi dopolnitve navodil o vsebini in metodologiji izdelave
              strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin
-------------------------------------------------------------------------------
(b) obvezna izhodišča dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 za:
-------------------------------------------------------------------------------
Področje:             Obvezno izhodišče:
-------------------------------------------------------------------------------
Naravna dediščina:    – zasnova varstva naravne dediščine (zavarovana z
                      odlokom-s statusom naravne znamenitosti ter naravna
                      dediščina, predlagana za razglasitev)
Kulturna dediščina:   – zasnova varstva kulturne dediščine (kulturni
                      spomeniki)«
-------------------------------------------------------------------------------
– Naslov poglavja 5. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita se nadomesti z naslovom: 5.1 Zasnova obrambe, besedilo pa z naslednjim besedilom:
“Za področje obrambe so perspektivna naslednja območja:
– Lokve, območje izključne rabe za potrebe obrambe,
in naslovom: 5.2 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, besedilo pa z naslednjim besedilom:
S področja zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami bomo upoštevali elemente iz občinskega načrta zaščite in reševanja.”
3. člen
II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUŽBENEGA PLANA
V poglavju 1. PROSTORSKI RAZVOJ se besedilo štirinajstega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom:
»Skladno z dolgoročno zasnovano politiko policentričnega razvoja bomo razvoj in gradnjo usmerjali v občinsko središče Črnomelj, v pomembnejša lokalna središča, v lokalna/oskrbna središča ter v naselja s poudarjeno turistično funkcijo.
V naštetih naseljih bomo izvajali sprejete prostorske akte oziroma bomo glede na potrebe pripravili in sprejeli nove dokumente, ki bodo podlaga za izvajanje gradenj in drugih ureditev.«
V poglavju 2. NAMENSKA RABA POVRŠIN se:
(a) v podpoglavju 2.1. Kmetijstvo besedilo prvega in drugega odstavka nadomesti z nasednjim besedilom:
»Bilanca površin na območju občine (po izločitvi območja sedanje Občine Semič) znaša:
-----------------------------------------------------------------------------
Kategorija                                       Površina v ha      Delež v %
-----------------------------------------------------------------------------
1 kmetijske površine:
– območje najboljših kmetijskih zemljišč                 2.617            7,7
– 2. območje kmetijskih zemljišč                        11.900           35,0
2 gozdne površine:                                      17.827           52,5
3 pozidane površine:                                       983            2,9
4 vodni svet in ostalo:                                    657            1,9
skupaj                                                  33.984          100,0
-----------------------------------------------------------------------------
V naslednjem obdobju bomo s pozidavo za stanovanja, proizvodne in terciarne dejavnosti ter za izgradnjo infrastrukture spremenili namembnost 127,83 ha kmetijskih in gozdnih površin, od tega 31,27 ha najboljših kmetijskih zemljišč.
(b) v podpoglavju 2.2. Gozdarstvo besedilo v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Večina gozdov na območju občine ima lesno proizvodno funkcijo. Rezervati (Hrastova loza, Radenci nad Kolpo in Dečinska stena) ter gozdovi na območju krajinskih parkov Lahinja in Kolpa imajo status gozdov s posebnim pomenom. Med varovalne gozdove so uvrščene gozdne površine nad kanjonom Kolpe pod Špeharji in vasjo Daljne njive. Na območjih rezervatov ni dovoljeno nikakršno poseganje, niti v smislu gospodarjenja, na območjih krajinskih parkov pa so omejitve pri gospodarjenju z gozdovi in poseganju vanje določeni z odlokoma o razglasitvi krajinskih parkov Lahinja ter Kolpa (odloka objavljena v SDL, št. 3/88 in Uradnem listu RS, št. 82/98). Gospodarjenje na območjih varovalnih gozdov je dovoljeno skladno z gozdnogospodarskim načrtom GE Stari trg. V območju gozdov z močneje poudarjeno varovalno in biotopsko funkcijo je potrebno zagotoviti stalno zastrtost tal, naravno obnavljanje sestojev, razgibano zgradbo ter ugoden razvoj vsem manjšinskim ekosistemom ter ohraniti primerne gozdne razmere za ogrožene in redke živalske vrste.
Skladno s Programom razvoja gozdov v Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/96) bomo na področju gospodarjenja z gozdovi izvajali naslednje aktivnosti:
– omogočili racionalnejšo izrabo gozdnih površin,
– v gozdnogospodarskih načrtih predvideli ukrepe za obnovo gozdov in njihove reproduktivne sposobnosti,
– skupaj s kmetijsko in urbanistično službo opredelili površine, ki so sedaj v zaraščanju in jih je potrebno rekultivirati,
– racionalizirali rabo in gospodarjenje z gozdovi na območjih, ki so pomembna z vidika vodooskrbe in zajemanja podtalnice,
– opredelili območja gozdnih zemljišč, ki so perspektivna za izrabo v turistične namene,
– skupaj z upravljalci gozdov poskrbeli za racionalno gradnjo gozdnih cest ter poskrbeli za redno vzdrževanje obstoječih.«
(c) v podpoglavju 2.3. Rudarstvo besedilo v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Območje potencialnih rezerv tehničnega kamna – apnenca ob pridobivalnem prostoru kamnoloma Suhor pri Vinici se v kartografskem delu opredeli kot obvezno republiško izhodišče za druge rudnine. Enako velja tudi za obstoječa, občasno aktivna kamnoloma tehničnega kamna – dolomita severovzhodno od naselja Hrast pri Vinici.
Ostale kamnolome oziroma površinske kope dolomita (Rodine, Dragovanja vas-a in Dragovanja vas-b, Stari trg ob Kolpi) ter kamnoloma tehničnega kamna – dolomita (Veliki Nerajec) in apnenca (Mali Nerajec), ki so neperspektivni, bomo sanirali. Njihovo možno izrabo za lokalne potrebe prebivalstva bomo preverili na osnovi komparativnih prednosti posameznih ležišč. Pri tem bomo upoštevali tako interese gospodarstva in lokalnega prebivalstva, kakor tudi naravovarstvene kriterije in potrebe masne bilance za tovrstne mineralne surovine na območju same občine ter regije. Za eventualno izkoriščanje oziroma njihovo sanacijo bomo predhodno pripravili ustrezno prostorsko dokumentacijo.«
(d) v podpoglavju 2.4. Vodno gospodarstvo besedilo v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Za zagotovitev neoporečnih vodnih virov v občini bomo izvedli aktivnosti za zavorovanje vodenega vira Dobličica, na podlagi novelacije strokovnih podlag za varovanje tega vodnega vira (izdelovalec Geološki zavod Slovenije, pod št. št. K-II-30 d/c – 9/871-h, nov. 2002).«
(d) besedilo v podpoglavju 2.5. Naravna in kulturna dediščina v celoti črta;
(e) besedilo v podpoglavju 2.6. Prostorski razvoj industrije v celoti črta;
(f) v podpoglavju 2.7. Gradnja in posegi v prostor na področju prometa in zvez se besedilo:
– v točki 2.7.2. Cestni promet v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Za zahodno obvozno cesto Črnomlja je v pripravi lokacijski načrt. Za druge obvozne ceste mesta Črnomelj se skladno z urbanistično zasnovo pripravijo lokacijski načrti.
Za lokalne ceste oziroma posamezne odseke bomo pripravili projekte rekonstrukcij, pri čemer bomo upoštevali celovite rešitve na odsekih skozi naselja.«
– za točko 2.7.2. Cestni promet doda nova točka 2.7.3. Letališča z naslednjim besedilom:
»Prostor Občine Črnomelj se nahaja v »kontrolni coni CTA – Dolsko« (obvezno izhodišče dolgoročnega plana RS), kar pomeni, da preko območja predvidenih posegov potekajo zračne poti; le-te so prikazane v kartografskem delu odloka na karti Zasnova prometnega omrežja. Pri načrtovanju, graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave RS za civilno letalstvo.«
– vse točke v nadaljevanju ustrezno preštevilčijo;
– točka 2.7.4. PTT promet nadomesti z naslovom 2.7.4. Zveze, besedilo pa v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Telekomunikacijsko omrežje bomo razširili na območju samega mesta Črnomelj in naselij Čardak, Loka, Butoraj, Tribuče, Vinica, Sinji vrh ter Stari trg.
Omogočili (zagotovili) bomo tudi racionalno in učinkovito omrežje mobilne telefonije na celotnem prostoru občine ter izvedli KTV.«
– v točki 2.7.5. Energetsko omrežje v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Za boljšo oskrbo območja Bele krajine in torej tudi Občine Črnomelj z električno energijo bo izveden nov 2x110 kV daljnovod Kočevje – Črnomelj, ki bo potekal med napajalno postajo RTP 110/20 kV Črnomelj in RTP 110/20 kV Kočevje. Za nemoteno oskrbo odjemalcev v mestu Črnomelj in bližnji okolici bodo zgrajene nove transformatorske postaje s pripadajočimi priključnimi 20 kV kabelskimi povezavami.
Poleg tega bodo še večja vlaganja v vzdrževalna in obnovitvena dela na obstoječem visokonapetostnem in nizkonapetostnem omrežju.«
– za točko 2.7.5. Energetsko omrežje doda nova točka 2.7.6. Oskrba s tekočim plinom z naslednjim besedilom:
»Na področju oskrbe s tekočim plinom se bomo vključili v aktivnosti za določitev trase plinovoda Metlika (hrvaška meja) – Črnomelj.«
(g) v podpoglavju 2.8. Komunalna infrastruktura se besedilo:
– v točki 2.8.1. Oskrba s pitno vodo v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Oskrba s pitno vodo na območju občine bo prednostna dejavnost. V okviru te dejavnosti bomo izvajali naslednje aktivnosti:
– obnavljali in vzdrževali bomo obstoječe vodovodno omrežje in objekte v takem obsegu, da bodo zdravstveno in tehnično brezhibni za oskrbo prebivalstva s pitno vodo,
– nadzirali bomo kakovost pitne vode v javnih vodovodih in skrbeli za njeno zdravstveno ustreznost,
– skrbeli bomo za razvoj vodooskrbe in gradili nove vodovode na območjih, ki še nimajo javnega vodovoda,
– aktivno bomo varovali vodne vire pred onesnaženjem;
(a) Obstoječi vodni viri v koriščenju so:
– Vodni vir izvir Vumola, ki je zaščiten z odlokom o zaščiti vodnega vira vodovoda Adlešiči SDL, št. 12/84
– Vodni vir izvira Vinica, ki je zaščiten z Odlokom o zaščiti vodnih virov na območju Vrčic in Srednje vasi, Črpališča na Kolpi na vinici in črpališča v Dobličah SDL, št. 14/88
– Vodni vir izvira Dobličice, ki je zaščiten z Odlokom o zaščiti vodnih virov na območju Vrčic in Srednje vasi, Črpališča na Kolpi na vinici in črpališča v Dobličah SDL, št. 14/88
– za točko 2.8.2. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda doda nova točka 2.8.3. Pokopališča z naslednjim besedilom:
»Razširili bomo pokopališča v Dragatušu, Ziljah in Bojancih.«
– točka 2.8.3. Odstranjevanje odpadkov se preštevilči z 2.8.4, besedilo pod tem naslovom pa nadomesti z naslednjim besedilom:
»Reden odvoz odpadkov bo potekal po vseh naseljih. Pobirali se bodo nenevarni odpadki. Nevarni odpadki se bodo zbirali z vsakoletnimi posebnimi akcijami. Vzpostavljeni bodo ekološki otoki, kjer se bodo zbirale ločene frakcije odpadkov.
Za centralno odlagališče komunalnih odpadkov bomo skupaj z občinami na območju Dolenjske pristopili k izgradnji Centra za ravnanje z odpadki v Leskovcu. Odlagališče komunalnih odpadkov na Vranovičih se bo ob sprostitvi prostora usposobilo kot odlagališče inertnih odpadkov in zbirni center za ravnanje z odpadki. Na odlagališču Vranoviči se uredi center za ravnanje z odpadki občin Črnomelj in Semič in zagotovi dodatni prostor za deponijo inertnih odpadkov.«
(h) v podpoglavju 2.9. Gradnja objektov in posegi na ostalih področjih se:
– v točkah 2.9.1. Trgovina in 2.9.2. Gostinstvo besedilo v celoti črta;
V poglavju 3. NAČINI UREJANJA PROSTORA se besedilo pod točko 3.1. Območja, za katera se izdelajo prostorski izvedbeni akti, v celoti nadomesti z naslednjim besedilom (pri tem se črtata tudi besedila pod 1. Odprti prostor, 2. Območja realiziranih zazidalnih načrtov in 3. Kasnejša priprava izvajanja načrta):
»Za izvajanje vseh posegov, ki so predvideni do konca tega srednjeročnega obdobja, bomo izdelali naslednje prostorske akte:
1. prostorske ureditvene pogoje:
– za osrednji in severni del občine, za območja krajevnih skupnosti Dragatuš (delno), Butoraj, Tribuče, Dobliče-Kanižarica (delno), Črnomelj (delno), Talčji Vrh in Petrova vas;
2. spremembe in dopolnitve sprejetih prostorskih ureditvenih pogojev:
– za naselje Blatnik ter za območja krajevnih skupnosti Sinji Vrh, Vinica, Adlešiči in Stari trg,
3. občinske lokacijske načrte:
– za širitev naselja Dragatuš,
– za poslovno cono Ručetna vas,
– za kamnolom Suhor pri Vinici,
– za zgodovinsko jedro Črnomlja,
– za izgradnjo cestne infrastrukture,
– za izgradnjo vodovodnih in kanalizacijskih sistemov.
 
Na prostoru Občine Črnomelj veljajo naslednji prostorski izvedbeni akti:
Odlok o zazidalnem načrtu Čardak v Črnomlju: Uradni list RS, št. 89/02;
Odlok o zazidalnem načrtu Pristave v Črnomlju: SDL, št. 11/77;
Odlok o zazidalnem načrtu Pod gozdom v Črnomlju: SDL, št. 26/81;
Odlok o zazidalnem načrtu Obrtna cona v Črnomlju: SDL, št. 2/90;
Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Kočevje pri Črnomlju: SDL, št. 24/82;
Odlok o zazidalnem načrtu Majer na Vinici: SDL, št. 10/85;
Odlok o zazidalnem načrtu Drage v Črnomlju: SDL, št. 10/85 in Uradni list RS št. 7/92, 47/98;
Odlok o lokacijskem načrtu spremljajočih objektov pokopališča v Vojni vasi: SDL, št. 15/89;
Odlok o lokacijskem načrtu za centralno čistilno napravo Črnomelj: SDL, št. 8/90 in Uradni list RS, št. 21/92 in 43/00;
Odlok o zazidalnem načrtu Štorov hrib v Črnomlju: SDL, št. 14/90 in 2/91;
Odlok o ZN Danfoss Črnomelj – I. faza: Uradni list RS, št. 27/96, 69/00 in 47/02;
Odlok o lokacijskem načrtu za sanacijo in razširitev odpadkov Vranoviči: SDL, št. 7/91 in Uradni list RS št. 37/93 in 43/00;
Odlok o ureditvenem načrtu pridobivalnega prostora Rudnik Kanižarica: Uradni list RS, št. 52/95 in 3/98;
Odlok o ureditvenem načrtu Adlešiči: Uradni list RS, št. 14/98.
Na koncu besedila se doda novo poglavje z naslovom 4. SEZNAM POSEGOV NA NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA in naslednjim besedilom:
»Seznam posegov na najboljša kmetijska zemljišča:
Kriterij upravičenosti pomeni:
b – 6. člen zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.)
d – 5. člen zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.)
d, b – usmerjanje poselitve v ureditvena območja naselij, redefinirana na osnovi dopolnitve navodil o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin
Pod naslovom 5. PROGRAMSKE ZASNOVE se dodajo naslednje programske zasnove:
A) PROGRAMSKA ZASNOVA DRAGATUŠ za območje kompleksne stanovanjske, poslovno-stanovanjske in obrtne gradnje ter turistično-rekreativne dejavnosti:
1. Območje urejanja
Območje Programske zasnove Dragatuš obsega kmetijski prostor južno od vasi, v zaledju vrtov domačij. Na južnem in vzhodnem delu omejuje prostor poljska pot, proti zahodu pa regionalna cesta. Celotno območje predvidenih posegov meri približno 7,9 ha, pri čemer je del zemljišč izvzetih iz območja in v tem seštevku niso vključena (glej opombo*).
Od tega meri 1. faza 6,15 ha in zajema zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami: 327 stp., 993, 998, 999, 1002/1, 1002/2, 1004, 1010, 1012, 1013, 1014/1, 1014/2, 1019/2, 1019/3, 1019/5, 1020/1, 1020/2, 1022/1, 1022/2, 1025/2, 1025/3, 1026/2, 1029/1, 1029/2, 1031, 1032/1, 1032/2, 1036/2, 1036/3, 1037, 1038/1, 1038/3, 1043/1, 1043/2, 1046/2, 1048, 1049/1, 1049/2, 1050, 1051/2, 1051/3, 1054/2, 1055/1, 1055/2, 1056/1, 1056/3, 1058, 1059/2, 1062/2, 1063/1, 1065, 1070/1, 1070/2, 1071/1, 1071/2, 1072, 1075/1, 1075/2, 1076/2, 1077/1*, 1078*, 1081*, 1082/2*, 1090/3, 1090/5*, 1098/2, 1104/1, 1105/2, 1105/3, 1111, 1112/1, 1119, 1120, 1127, 1128, 1135, 1136/2, 1154/1, 1154/2, 1154/3, 1156, 1157, 4670/1; 4662/1; 4663/2 pot, vse k.o. Dragatuš.
2. faza meri 1,78 ha in zajema zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1054/2, 1059/2, 1062/2, 1065, 1069, 1070/1, 1072, 1075/1, 1075/2, 1078*, 1081*, 1087, 1090/3, 1090/5*, 1095, 1098/1, 1098/2, 1104/1, 1104/2, 1105/3, 1110/1, 1110/2, 1111, 1112/1, 1112/2, 1119, 1120, 1127, 1128, 1135, 1136/2, 4670/1; vse k.o. Dragatuš.
*Opomba: parcele oziroma deli parcel št. 1090/5, 1081, 1078, 1077/1, 1082/2, vse k.o. Dragatuš se ohranijo v območju programske zasnove za OLN, se pa izločijo iz obravnave, razen del parcel, ki je potreben za izvedbo ceste, ki se mora ohraniti tako v območju PZ kot v območju obravnave PZ. Iz območje obravnave je izvzeto območje, veliko 0,39 ha.
2. Zasnova organizacije dejavnosti in namenske rabe površin
V okviru Programske zasnove Dragatuš se predvidijo:
– izgradnja lokalne (obvozne) ceste od odcepa z regionalne ceste do priključka na lokalno cesto na severnem robu vasi, ob kateri se predvidi koridor za pločnik za pešce in kolesarsko stezo,
– izgradnja posameznih povezovalnih cest in poti za oskrbo novega dela naselja, ki se bodo navezovale na obstoječe ceste in poti, ki vodijo v staro jedro naselja,
– izgradnja individualnih stanovanjskih hiš, vrstnih hiš in stanovanjsko-poslovnih objektov (s poslovnimi prostori v pritličjih in stanovanji v nadstopju) ter obrtne gradnje,
– ureditev območja pokopališča s predvideno širitvijo pokopališča in izgradnjo poslovilnega objekta ter pripadajočimi ureditvami,
– ohranitev, ureditev obstoječega rekreacijskega območja v sklopu turizma na kmetiji.
Predvidita se dve fazi lokacijskega načrta:
– 1. faza je plansko usklajena, definirana kot območje stavbnih zemljišč, zato se zanjo (skladno z dokončanjem postopka sprememb in dopolnitev planskih aktov) lahko pripravi lokacijski načrt.
– 2. faza ni plansko usklajena, je vključena v ureditveno območje naselja Dragatuš, vendar se območje 2. faze v celoti ohranja kot kmetijsko zemljišče.
3. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Urbanistično oblikovanje: Nova pozidava se predvidi vzporedno z obstoječo pozidavo naselja in se koncipira kot približna ponovitev njegove zazidalne sheme, vendar v precej manjšem obsegu. Je manjšega in srednjega merila, v strnjeni strukturi, podobni obstoječi, vendar s posameznimi večjimi predahi zelenih površin z višjim standardom opreme omrežja komunikacij. Južni oziroma jugovzhodni rob nove pozidave tvori obodna komunikacija, ki je hkrati obvozna cesta za naselja (v smeri proti vasi Podlog), za dobro dostopnost se znotraj območja uredi še ena povezovalna cesta, ki jo dvakrat prekinjata prečni cesti ter prečne peš komunikacije.
Območje se ureja kot pretežno stanovanjsko in delno poslovno-stanovanjsko območje, zastopani pa so tudi javni programi: v območje urejanja je zajeto obstoječe pokopališče, predvidena pa je njegova širitev, ureditev poslovilnega objekta s pripadajočimi ureditvami in javno odprto površino. Del območja se lahko nameni turizmu in rekreaciji, ohrani se obstoječ turizem na kmetiji.
Soseska naj se oblikuje kot sodobno zasnovana pozidava, ki naj se v gabaritih in oblikovanju zgleduje po kakovostni stari tipologiji objektov. Pretežno suburbana tipologija obstoječih objektov naj ne bo neposreden vzor, dovoli pa se vnašanje sodobnih urbanih elementov.
Arhitektonsko oblikovanje: Tlorisni gabariti enodružinske pozidave naj približno upoštevajo obstoječe, prav tako višinski gabariti, kjer se dovoli višina P + M do največ P + 1, kleti se ne dovolijo. Tlorisni gabariti objektov, ki so tudi poslovni, so lahko večji, srednjega merila. Oblikovanje objektov naj bo poenoteno, vendar lahko raznovrstno. Strešna krajina naj se poenoti po barvah, kjer se dovoli usklajene odtenke zemeljskih barv (opečna, rjava) in naklonih (strmi nakloni 38-45 stopinj), dovolijo se kombinacije z ravnimi strehami.
Krajinsko oblikovanje: Območje pokopališča (obstoječe in predvidena razširitev) se ureja kot zelena odprta javna površina, ki omogoča prehode iz obstoječega naselja v območje nove pozidave. Hkrati je to območje zeleni predah med novo pozidavo.
Na severozahodnem robu nove pozidave, na meji z obstoječim naseljem, se zagotovijo zeleni predahi z vegetacijo ali nepozidanim območjem, tako da se vplivi nove pozidave na obstoječo zmanjšajo.
Območje turizma na kmetiji z rekreacijo se ohrani z večjim deležem zelenih odprtih površin (obstoječe tenis igrišče, ohranitev kmetijskih površin) kot še eno območje predaha med strnjeno pozidavo.
V območju ob regionalni cesti (RC) se z novo predvideno pozidavo približno upošteva obstoječo gradbeno linijo, zeleni tampon pa se zagotovi s posameznimi drevesi.
Na jugovzhodnem robu nove pozidave se, na meji s sklenjenimi kmetijskimi površinami, lahko zagotovi varovalni zeleni pas – pas visokorasle avtohtone vegetacije in grmičevja, ki bo omejil naselje od odprtih površin ob njem.
Pri načrtovanju objektov in ureditev v okviru nove pozidave je treba zagotoviti, da bodo novi posegi smiselno umeščeni v krajinski prostor na obrobju naselja. Obstoječe kmetijske površine na obrobju območja urejanja se ohranijo.
4. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Med gradnjo in po izgradnji načrtovanih objektov in ureditev je treba zagotoviti ukrepe za varstvo pred onesnaženjem zraka ter tal in vode, predvsem pa rešitve za odvodnjavanje vod s cestnih in parkirnih površin, tako da bo preprečeno neposredno odtekanje onesnažene komunalne vode v tla, podtalje in površinske vode. Hrup in emisije v zrak, ki bodo povzročeni med gradnjo in med obratovanjem, morajo ostati pod normativno določenimi ravnmi.
Med izvedbo načrtovanih posegov je treba zagotoviti, da med gradnjo in po končanih ureditvah ne bo prišlo do poslabšanja razmer v obstoječem delu naselja zaradi zastajanja padavinske vode, ki je že opazno na površinah na robu naselja.
5. Zasnova izgradnje in prenove infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav
Prometno omrežje: se izvede ob upoštevanju faznosti izvedbe lokacijskega načrta tako, da 1. faza upošteva končno rešitev – vendar v omejenem obsegu. Po jugovzhodnem robu območja se izvede obvozna lokalna cesta, ki se na jugu priključi na regionalno, na severu pa na lokalno cesto. V zahodnem delu je treba na skoraj ravnem terenu urediti novo traso ceste, severovzhodni del predvidene obvozne ceste pa v večji meri poteka po trasi obstoječe poljske poti. Ob cesti se predvidi koridor za hodnik za pešce in kolesarsko stezo.
Vzporedno z obvozno cesto se po sredini obravnavanega območja izvede notranja cesta, ki se na jugozahodu priključi na regionalno cesto z rekonstruiranim obstoječim priključkom pri kapelici, na severu pa se izteče na predvideno obvozno cesto. Tudi ob tej cesti se predvidi koridor za hodnik za pešce in kolesarsko stezo.
Vzporedno z obvozno cesto se po sredini obravnavanega območja izvede dodatna lokalna cesta, ki se na jugu priključi na regionalno cesto z rekonstruiranim obstoječim priključkom pri kapelici, na severu pa se izteče na predvideno obvozno cesto.
Prečno na obe vzdolžni cesti potekata prečni cestni prevezavi; zahodna se navezuje na obstoječo pot do tenis igrišč (v okviru turizma na kmetiji), osrednja pa je na severnem delu slepa cesta.
Ob pokopališču se predvidi prečna peš prevezava. Iz teh cest se uredijo uvozi k posameznim objektom in na parkirne površine ob njih.
Komunalna infrastruktura:
Vsa komunalna infrastruktura, ki je predvidena v območju urejanja, se izvede podzemno in naj poteka v območju načrtovanih pločnikov in kolesarskih stez, zaključeno za 1. fazo lokacijskega načrta.
Elektro omrežje: Območje se navezuje na obstoječe omrežje v naselju Dragatuš. Nizkonapetostni razvod se izvede v koridorjih cestnih povezav na obravnavanem območju.
Razvod javne razsvetljave: Osrednja povezovalna cesta in obodna (obvozna) cesta ter javne poti se opremijo z javno razsvetljavo.
Telekomunikacijsko omrežje: Na obravnavanem območju se načrtuje okoli 60 telefonskih priključkov. Navezava območja na TK omrežje se izvede z izgradnjo kabelske kanalizacije, ki se priključi na obstoječe omrežje v naselju.
Vodovod: Predvidena je navezava predvidenega kompleksa na obstoječe javno vodovodno omrežje v naselju Dragatuš, ki se ga ob tej priložnosti rekonstruira in zamenja dotrajane cevi tam, kjer je to potrebno, v skladu s hidravlično presojo vodovoda v Občini Črnomelj.
Kanalizacija: Predvidena je izvedba kanalizacijskega omrežja za celotno naselje Dragatuš in za novo cono. Kanalizacijski sistem se podrobneje določi s programom opremljanja, ki se izdela v letu 2003. Program bo opredelil tudi lokacijo čistilne naprave in izpust.
Onesnažene padavinske vode z manipulativnih površin in parkirišč se na lokacijah, kjer so predvidene poslovne in obrtne dejavnosti, v kanalizacijo odvajajo preko lovilcev olj.
Odpadki: Na območju urejanja se zbiranje odpadkov uredi s postavitvijo standardiziranih posod za odpadke, ki se postavijo na posebej urejena stojna mesta ob cestah, parkiriščih oziroma uvozih ki se uredijo in opremijo v skladu z navodili pooblaščene komunalne organizacije. Predviden je odvoz odpadkov na deponijo odpadkov.
6. Usmeritve za varovanje kulturne dediščine in naravnih vrednot
Na območju predvidenih posegov ni območij varstva kulturne dediščine in naravnih vrednot, zato posebne usmeritve niso potrebne.
7. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Na obravnavanem območju ni objektov in naprav iz IV. poglavja navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94).
8. Posegi na najboljša kmetijska zemljišča
Načrtovane ureditve bodo v celoti posegale na najboljša kmetijska zemljišča, ki so v veljavnem prostorskem planu občine Črnomelj opredeljena kot najboljša kmetijska zemljišča v skupni površini približno 7,9 ha.
Od tega meri območje, za katero bo uveljavljena sprememba planskih aktov, 5,68 ha. Za to območje se predvidi izdelava 1. faze lokacijskega načrta, ki vključuje še nekatera zemljišča, ki so že stavbna (pri pokopališču, kjer se načrtuje celovita ureditev), zato 1. faza LN v celoti obsega 6,15 ha površin.
Območje 2. faze lokacijskega načrta, kjer poseg na najboljša kmetijska zemljišča ni usklajen, pa meri 1,78 ha. To območje je znotraj meje ureditvenega območja naselja, vendar se na njem v celoti ohranja primarna kmetijska raba.
Občina Črnomelj uveljavlja poseg na najboljša kmetijska zemljišča na podlagi 5.člena zakona o urejanju prostora (ZureP-1). Vsaka širitev Dragatuša bi namreč posegla na najboljša kmetijska zemljišča, saj je naselje z njimi obkroženo.
B) PROGRAMSKA ZASNOVA ZA POSLOVNO CONO »RUČETNA VAS«
1. Območje urejanja
Obravnavano območje zajema pas med regionalno cesto Črmošnjice-Črnomelj (R1-216/1178) na SV in Ručetno vasjo na JZ. Območje je veliko ca.. 3,3 ha. Vas in območje obravnave ločuje njivski kompleks, ki se ohranja.
Meja urejanja poteka vzdolž SV robov parcel št. 4562/7, 1706 in 1737, kjer zavije proti zahodu in teče ob robovih parcel št. 1738/1, 1710/2, 1735/2, 1735/1, ob robu zadnje parcele zavije proti severu in poteka ob robovih parcel 1710/2, 1708, 1704 do javne poti s p. št. 4555 kjer zavije proti zahodu do parcele št. 1718, teče po njenem vzhodnem robu in ob JV robovih parcel št. 1717, 1720, 1721, po Z robu parcele št. 1720, po J robu parcele št. 1719/3 do javne poti katero prečka in poteka ob njenem Z robu do parcele št. 1696/1, gre po njenem Z robu do parcele št. 1694/2 in teče po J meji te parcele in parcele št. 1695, ob slednji zavije proti S mimo parcele št. stp.146, obkroži J, Z in S rob parcele št. 1677/2, gre po Z robu parcele št. 1668 do parcele št. 1669, ob njenem S robu zavije proti V in teče ob parceli št. 1670/1 kjer zavije proti JV do izhodiščne točke na parceli št. 4562/7 (vse parcele so v k.o. Petrova vas).
V območje so tako zajeta naslednja zemljišča s parc. št.: 1668, 1669, 1700/2, 1670/1, 1673, 1672, 1671, 1677/2, 1695, 1694/2, stp.146, 1696/1, 1699/2, 1699/1, 1700/3, 1700/1, 1701, 4562/7, 4555, 1704, 1703, 1702, 1706, 1705, 1708, 1710/2, 1738/2, 1738/1, 1737, 1735/1, 1735/2, 1718, 1717, 1719/1, 1719/4, 1719/3, 1720 in 1721, vse v k.o. Petrova vas.
2. Namenska raba in organizacija dejavnosti
V območje urejanja sta vključena dva obstoječa mizarska kompleksa, ki ju je potrebno prostorsko zaokrožiti in urediti. Ureditev mora zajeti tako rešitev priključevanja na obstoječo regionalno cesto Črmošnjice-Črnomelj, kakor tudi boljšo prostorsko organizacijo poteka proizvodnje, umestitev drugih primernih dejavnosti, omilitev vplivov na okolje ter nenazadnje oblikovati usmeritve za dvig estetskih kvalitet tega, vizualno degradiranega predela.
Prostor se nameni naslednjim dejavnostim:
– proizvodno-servisnim programom v večjem delu kompleksa. Del teh površin se opredeli za proizvodno-servisne objekte (vključno z manipulativnimi površinami), del pa za pretežno skladiščne površine (zamenjajo jih lahko tudi proizvodno-servisna poslopja, v kolikor se potreba po skladiščenju zmanjša);
– poslovno-stanovanjskim programom v predelu, kjer se nahajajo obstoječi stanovanjski objekti oziroma se kompleks približa sedanjim javnim lokalnim potem. Večji poslovno stanovanjski program je predviden tudi ob glavnem vstopu v območje z regionalne ceste Črmošnjice-Črnomelj. V okviru teh programov so dovoljene za stanovanjsko okolje nemoteče oblike proizvodnje, servisa in storitvenih dejavnosti ter v okviru teh objektov opredelitev določenih površin tudi za stanovanjske namene.
3. Tehnološki pogoji in omejitve
Obe dejavnosti (obstoječi mizarski delavnici) sta vitalni. Glede na spremenljive razmere na trgu pa je možno, da se bo vrsta proizvodnje na tem območju spremenila, zato se prostorska izhodišča postavijo tako, da omogočajo uvajanje tudi drugih proizvodnih, servisnih in storitvenih programov.
4. Usmeritve za infrastrukturna omrežja in naprave
Promet:
Dostopna cesta (javna pot) do poslovne cone se predvidi preko novega priključka na regionalno cesto R1-216/1178 Črmošnjice – Črnomelj in sicer v območju križišča R1-216/1178 Črmošnjice – Črnomelj in R2-421/2506 Ručetna vas – Štrekljevec. V območju priključka se oblikuje štirikrako križišče.
Obstoječa javna pot, ki poteka vzporedno z regionalno cesto R1-216/1178, se z ureditvijo nove javne poti do poslovne cone ukine. Ukinjena javna pot se rekultivira.
Komunalna infrastruktura:
Elektro omrežje: Napajanje obravnavanega območja z električno energijo je omogočeno preko obstoječega razvoda elektro omrežja. V območju urejanja potekajo obstoječi prostozračni in zemeljsjki EVNN.
Vodovod: Oskrba z vodo je v naselju Ručetna vas urejena preko sistema javnega vodovoda. S predvideno razširitvijo poslovne cone se bodo pojavljale potrebe po povečanem odvzemu vode, prav tako bo potrebno zagotoviti ustrezno količino požarne vode. V primeru premajhnih kapacitet in v skladu s hidravlično presojo vodovoda v občini Črnomelj bo potrebno izvesti rekonstrukcijo obstoječega vodovodnega sistema.
Kanalizacija: V obravnavanem območju ni obstoječe meteorne ali fekalne kanalizacije. Fekalne vode iz objektov se spelje v nepretočne greznice. Meteorne vode s streh objektov se spelje v ponikovalnico. Meteorno vodo s parkirišč in platojev je potrebno pred izpustom v ponikovalnico ustrezno očistiti preko lovilca olj.
Ravnanje z odpadki: Komunalne odpadke je potrebno zbirati v 700 l zabojnikih, za katere je urejen odvoz na deponijo odpadkov. Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj gradbene parcele. Pri zbiranju odpadkov je potrebno upoštevati sortiranje, kar pomeni, da se odpadki zbirajo ločeno po vrsti končne dispozicije.
Lesne odpadke, ki nastanejo pri proizvodnji, mora investitor zbirati ločeno v okviru gradbene parcele oziroma v objektu. Za žagovino se zgradi silos v objektu oziroma v okviru gradbene parcele, za odvoz pa mora investitor zagotoviti končno dispozicijo. Lesni odpadki se lahko uporabijo za kurivo.
Pri ravnanju z odpadki je potrebno upoštevati odlok o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 42/85), pravilnik o minimalnih pogojih za ureditev in določitev zbirnega in odjemnega mesta ter o načinu za določanje velikosti in števila posod za zbiranje komunalnih odpadkov (Uradni list SRS, št. 40/86) in zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93).
TK omrežje: Trasa zemeljskega TK voda poteka ob regionalni cesti R1-216/1178 Črmošnjiče – Črnomelj. Naselje Ručetna vas ima urejena dva priključna voda, ki potekata ob obstoječih javnih poteh, lociranih severno in južno od križišča cest R1-216/1178 in R2-421/256.
5. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Urbanistično oblikovanje: Kompleks se razdeli na več funkcionalnih celot, ki se razporedijo glede na njihov odnos do javnih poti in obstoječe poselitve, hierarhični položaj posamezne dejavnosti v smislu reprezentančno-skrito, relief, okvirno pa se upošteva tudi lastništvo parcel. Poti se po območju speljejo tako, da niso ovira oblikovanju omenjenih funkcionalnih celot, ki morajo biti dovolj velike in geometrijsko dokaj pravilne, da se zagotovi njihova primerna notranja organizacija in delovanje. Obenem morajo poti zagotavljati enostavno prometno komunikacijo med enotami in znotraj njih ter celotnega kompleksa navzven.
Celotno območje mora v vizualnem smislu delovati skladno in urejeno. V ta namen je potrebno objekte pomakniti ob javne poti, gospodarska dvorišča z manipulativnimi površinami pa v notranjost posameznih funkcionalnih celot. Skladiščenje se mora izvajati v okviru lahkih, pokritih objektov (nadstrešnice, lahke lope in hale). Potrebno je težiti za tem, da se vse proizvodne in servisne dejavnosti, ki jih je možno izvajati v okviru lahkih pokritih konstrukcij, tudi izvajajo na tak način. Vsi objekti in zunanje površine se morajo redno vzdrževati, obstoječi objekti pa primerno urediti.
Arhitektonsko oblikovanje: Za zagotavljanje funkcionalnosti in primernega umeščanja v okolje ter estetskega videza kompleksa je potrebno oblikovanje objektov v celotnem kompleksu poenotiti, stavbe pa razporediti glede na njihovo velikost in pomen. Pri razporejanju in oblikovanju objektov je poleg naštetega potrebno upoštevati tudi pomen posamezne lokacije v celotnem kompleksu (ustvarjanje primerne kulise ob javnih poteh, vstopni del v območje ipd.).
V pasu ob regionalni cesti Črmošnjice-Črnomelj se izvedejo objekti večjega merila. Fasade proti regionalni cesti morajo biti medsebojno usklajene in reprezentačne. V predelu, kjer je predvidena izgradnja večjih objektov, je potrebno težiti za manjšim številom velikih objektov v nasprotju z večjim številom manjših, zato je potrebno združljive proizvodne (ali servisne) procese zajeti »pod eno streho«.
Ob sedanje lokalne javne poti se umestijo stavbe manjšega merila z namenom, da se vzpostavi povezava med obstoječo vaško in novo pozidavo.
Krajinsko oblikovanje: Z ureditvijo celotnega poslovnega kompleksa, pomikom proizvodnje in skladiščenja v lahke, zaprte objekte medsebojno usklajenega in estetskega videza, s primerno ureditvijo in vzdrževanjem zunanjih površin, bo celotno območje poslovne cone sprejemljivejše tudi s krajinskega vidika. Kot dodatna vizualna, protihrupna in protiprašna bariera se ob JZ robu kompleksa zasadi avtohtono drevje, ki naj obenem omeji poslovno cono napram njivskim površinam po zgledu tradicionalnih slovenskih vasi. Niz avtohtone visokorasle ozelenitve se predvidi tudi vzdolž regionalne ceste.
6. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
V ureditvenem območju ni evidentiranih enot naravne in kulturne dediščine.
7. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
S pravilno razporeditvijo in organizacijo dejavnosti v obravnavanem območju, z vzpostavljanjem zaprtega tipa proizvodnje (in servisnih programov) ter z upoštevanjem predpisov o varovanju okolja, se bodo obstoječe, z okoljevarstvenega vidika neustrezne razmere sanirale, za bodoče programe pa vzpostavile ustreznejše delovne razmere. S tem se bo tudi nivo bivalnih razmer na tem območju dvignil.
Težišče zmanjšanja vplivov proizvodne cone na bivalno okolje sloni na pravilni prostorski razmestitvi različnih dejavnosti in v uporabi takih tehnoloških ukrepov in rešitev, po katerih bo obremenitev okolja z emisijami (predvsem s hrupom in prahom) v okviru dopustnih meja za bivalno-poslovno območje.
V zvezi z zmanjševanjem emisij je lastnik vira emisij dolžan izvajati ukrepe za njihovo zmanjševanje na samem izvoru le-teh. V skladu s tem je dolžan izvajati ustrezni monitoring.
8. Ureditev prostora za obrambo in zaščito
V ureditvenem območju ne bo objektov iz 64. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94), zato izgradnja zaklonišč ni potrebna.
9. Faznost izvedbe
Gre za območje, ki se bo urejalo in dograjevalo postopno. V prvi fazi je potrebno izvesti novo lokalno javno pot kot priključno cesto na regionalno cesto Črmošnjice – Črnomelj. V prostorskem izvedbenem aktu je potrebno faznost izgradnje načrtovati tako, da je možna izvedba posameznih zaključenih celot – tako v funkcionalnem kakor tudi v oblikovnem smislu. Površine, ki se v določeni fazi ne bodo izkoristile, se morajo ozeleniti in kot takšne tudi vzdrževati.
10. Posegi na najboljša kmetijska zemljišča
Načrtovane ureditve bodo posegale na 1,45 ha zemljišč, ki so v veljavnem prostorskem planu občine Črnomelj opredeljena kot najboljša kmetijska zemljišča. Občina Črnomelj uveljavlja poseg na najboljša kmetijska zemljišča na podlagi 5. člena zakona o urejanju prostora (ZureP-1). V celotno območje urejanja, ki meri 3,3 ha, je vključen še tehnični popravek kartografske dokumentacije na območju najboljših kmetijskih zemljišč v izmeri 0,1 ha.
C) PROGRAMSKA ZASNOVA ZA KAMNOLOM SUHOR PRI VINICI
1. Območje urejanja
Območje urejanja zajema razširitev in sanacijo kamnoloma Suhor pri Vinici. Kamnolom leži ca. 500 m jugovzhodno od vasi Gornji Suhor, ob cesti Metlika – Vinica. Širitev kamnoloma je predvidena v treh fazah in sicer v smereh proti jugu in zahodu. Dostopi do kamnoloma in predelovalne naprave ter postrojenja z energetskimi viri so obstoječi na nivoju osnovne etaže, v bližini ceste.
Območje programske zasnove, ki vključujejo kamnolom s predvidenimi širitvami in zajema zemljišča in dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami: 1875 del, 1877, 1886 del, 1888/1 del, 1893/3 del, 1879/2 del, 1885, 1879/9, 1893/4 del, 1893/1 del, 1893/5 del, 1893/2, 1894/2, stp. 1896, stp. 1894/1, stp. 1894/3, stp. 1894/4, 1897/2, stp. 1898/1, 1897/1, 1898/2, 1898/3, 1901, 1900, 1902, 1905, 1903, 1908, 1907/2, 1907/1, 1912, 1913/2, 1913/1, 1919/1, 1919/2, 1918, 1922/2, 1922/1, 1927, 1926, 1929, 1910, 1909, 1911, 1920, 1921, 1928, 1934/1, 1934/2, 1940/3, 1940/1 del, 1940/2 del, 1941, 1947, 1948, 1104, 1103, 1102, 1101, 1100 /1, 1100/2, pot 2796 del, 1099/1, 1110/2, 1110/1, 1107, 1104, 1106, 1108, 1112, 1115, 1116, 1099/2, 1098, 1097, 1063, 1062, 1064, 1061, 1069, 1074, 1060, 1075, 1072, 1070, 1077, 1078, 1083, 1089/1, 1084, stp. 32/2, stp. 32/3, 1076, 1079, 1089/2, 1082, 1090, 1085, 1089/3, 1080, 1081, 1089/4, 1089/5, 1086, 1091, 1092 del, 1096, 1095, 1094, 1129, 1127, 1126, 1128, 1139, 1121, 1120, 1122/3, 1139, 1123/2, 1122/2, 1137 del, stp. 1140, 1140, 1123/1, 1122/1, stp. 130, 1119, 1141, 1142, 1143, 1219, 1220, 1332, pot 2797/1 del, 1333, 1334, 1335, 1336, 1331/2, 1331/1, 1304, 1294, 1293, 1284, 1283/1, 1283/2, 1274, 1273, 1264, 1263, 1253, 1244, 1242, 1233, 1230, 1255, stp. 126, 1245, 1221, 1222, 1228, stp. 127, stp. 128, 1218, 1144, 1147, 1148, 1152, 1153 del, 1157 del, vse k.o. Stara Lipa.
2. Zasnova organizacije dejavnosti in namenske rabe prostora
S predvideno razširitvijo pridobivalnega območja bodo povečane možnosti za pridobivanje apnenca, ki je po raziskavah ustrezne kakovosti za predelavo v kamene agregate, uporabne za betone, bituminizirane nosilne plasti in za izdelavo spodnje nosilno-tamponske plasti. Razširitev kamnoloma bo segala do kote 190 m nmv. Sedanji kamnolom obsega 11,6 ha, z razširitvijo pa bo posegel še na 12,4 ha, od tega v prvi fazi na 4,8 ha, v drugi fazi na 5,7 ha in v tretji fazi na 1,9 ha. Sočasno z izkoriščanjem kamnoloma je previdena tudi njegova sanacija, s čimer bodo vzpostavljene ustreznejše ekološke razmere, hkrati pa bo izboljšan izgled območja, tako da bo v pogledih s ceste Metlika – Vinica poseg manj viden.
V okviru razširitve kamnoloma bodo izvedene naslednje ureditve:
Odstranitev drevesne in grmovne zarasti in humusa, ki ga je več predvsem v večjih in manjših vrtačah na območju. Po poseku bo material odrinjen na robove predvidene širitve kamnoloma. Material je potrebno ustrezno deponirati, tako da bo uporaben tudi za kasnejšo sanacijo.
Jalovina, ki bo nastala pri predelavi in jalovina, ki bo ostala pri odkrivanju površin, bo odrinjena na spodnje etaže, delno pa bo uporabljena tudi za sanacijo izkoriščenih površin. Jalovišče se uredi na spodnji etaži.
Odkopavanje materiala se izvaja po etažah z metodo usmerjenega globinskega vrtanja in kontroliranega masovnega miniranja z uporabo milisekundnih zakasnilnikov. Letna količina odkopanega materiala bo znašala predvidoma 100.000 m3. Z odkopavanjem bodo nastajale etaže višine 15 m in vmesnih brežin z naklonom 75. Širina etaž bo od 5 do 15 m. Najvišja etaža bo segala do višine 190 m nm v. Na posameznih etažah se uredijo dostopne poti za transport materiala in kasnejšo sanacijo brežin in njihovo vzdrževanje. Nakladanje odminiranega materiala bo potekalo na vsaki etaži na tovornjake, bodo material odvažali na mesto uporabe ali v predelavo v separacijo v kamnolomu.
Na nivoju ceste in vstopnega dela v kamnolom bo še naprej delovala separacija.
Dostop v kamnolom ostaja tudi v bodoče s ceste Metlika – Vinica. Na vhodu v kamnolom so urejeni stranski objekti: skladišče, pisarniški prostor, garderobe in sanitarije.
Sprotno z izkoriščanjem, predvsem pa po končanem izkoriščanju materiala iz kamnoloma Suhor, se izvedejo ustrezni sanacijski ukrepi.
3. Zasnova izgradnje in prenove infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav
Cestno omrežje in parkirne površine
Ohrani se obstoječi dostop v kamnolom s ceste Metlika – Vinica. Na vstopu v kamnolom se uredi zapora. Poleg stranskih objektov, ob vhodu se uredijo parkirne površine za zaposlene in za obiskovalce.
Skladno z dinamiko izkoriščanje kamenine se uredi dostope ceste na posamezne etaže. Širina teh cest je do 5 m in so začasnega značaja.
Komunalna infrastruktura
Vodovodno omrežje: Kamnolom ni priključen na vodovodno omrežje. Za potrebe kamnolma se dovaža pitna voda s cisterno.
Kanalizacija: Za zbiranje komunalnih odpadnih vod (fekalij) je izvedena večprekatna greznica. Predvidena širitev kamnoloma ne povečuje količine odpadnih fekalnih vod, zato se še naprej uporablja obstoječa greznica.
Zaradi hitrega pronicanja površinske vode in ostalih tekočin v podtalje je potrebno za potrebe skladiščenja in pretakanja nevarnih snovi (olja, naftni derivati) izdelati nepropustno ploščad z lovilcem olja. V primeru izlitja je treba ravnati v skladu s postopkom, ki je predpisan za te namene.
Elektroenergetsko omrežje: Sedanji kamnolom se z električno energijo oskrbuje iz obstoječe trafo postaje, ki je v neposredni bližini in je bila zgrajena za potrebe kamnoloma in ima zadostno zmogljivost tudi ob širitvi pridobivalnih površin. Širitev kamnoloma ne tangira obstoječih elektro vodov. Na razširjenem območju kamnoloma bo po potrebi urejena razsvetljava.
Javna razsvetljava: Na območju celotnega kamnoloma je urejena javna razsvetljava in sicer na upravno skladiščnem objektu in ob separaciji.
Telekomunikacijsko omrežje: Sedanji kamnolom je priključen na tk omrežje. zaradi širitve kamnoloma ne bo potrebnih novih ureditev.
4. Usmeritve za urbanistično arhitektonsko in krajinsko ureditev
Na robu pridobivalnih površin je potrebno urediti ustrezno vegetacijsko bariero, ki bo poleg zadrževanja in utrjevanja tal delovala tudi kot naravna in vizualna bariera, zlasti za preprečevanje vplivov na naselje Gorenji Suhor. Potrebno je zagotoviti kakovostno ureditev vhodnega dela.
Na nivoju ceste v bližini dostopa se ohrani predelava materiala v separaciji. Separacija mora delovati na način in z opremo, ki preprečuje onesnaževanje okolja s prašnimi delci in zmanjšuje hrup na dovoljene ravni. Predvidena širitev kamnoloma, ter predvidena dinamika odvzema materiala ne predvidevata širitve obstoječe separacije. Separacija mora delovati na način in z opremo, ki bo preprečevala onesnaževanje okolja s prašnimi delci in zagotovila, da bodo ravni hrupa pod dovoljenimi ravnmi.
Za preprečevanje dostopa ljudem in živalim se celotno območje kamnoloma ogradi delno z zemeljskim nasipom, delno pa z žično ograjo in označi s predpisanimi opozorilnimi tablami.
Na vhodu v kamnolom se uredi zapora, ki bo preprečevala dostop in odvoz materiala v času, ko kamnolom ne deluje.
V sklopu sanacijskih ukrepov se najprej zagotovi stabilnost brežin, nato pa se na površine etaž navozi zemlja in humus ter izvede zasaditev in ozelenitev, ki bosta pospešila naravno sukcesijo na tem območju.
5. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Gorenji Suhor, saj se bo koriščenje površin širilo v smeri JV do JZ. Zaposleni morajo uporabljati predpisana zaščitna sredstva. Vsi stroji morajo biti ustrezno opremljeni za zmanjševanje hrupa. V naselju Gorenji Suhor je potrebno nadaljevati z merjenji hrupa in po potrebi sprejeti dodatne omilitvene ukrepe.
Glede na to, da padavinska voda hitro odteka v tla in da podzemna voda odteka v Nerajčico in Lahinjo, je potrebno upoštevati ustrezne varovalne ukrepe pri delu z nevarnimi snovmi, oziroma urediti nepropustno ploščad za pretakanje nevarnih snovi.
Za zmanjšanje onesnaženja zraka s prašnimi delci med miniranjem in drobljenjem ter separiranjem materiala bo treba zagotovljati upoštevanje zakonske regulative v zvezi z emisijskimi normami. Ob izvajanju gradbenih del bo potrebno preprečevati prašenje odkritih delov kamnoloma z vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanjem raznosa materialov iz kamnoloma.
6. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
V območju urejanja programske zasnove ni posebnih zahtev s strani Ministrstva za obrambo. Ravno tako v tem območju ni objektov in naprav iz IV. poglavja Navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list št. 23/94).
D) PROGRAMSKA ZASNOVA ZA LOKACIJSKI NAČRT ZGODOVINSKEGA JEDRA ČRNOMLJA
1. Območje urejanja
Območje programske zasnove mestno jedro Črnomlja obsega površino mestnega okljuka, ki ga obdajata Lahinja in Dobličica z Ajdovim zrnom, na severu trg Pod lipo, Skajdnje ter del območja ob Vojinski in Kolodvorski cesti, na zahodu območje med Dobličico in Ulico heroja Starihe do Doltarjevega slapa, na jugu območje stare klavnice ter niz hiš nad sotočjem Dobličice in Lahinje. Celotno območje predvidenih posegov zajema zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1/1, 1/2, 1/3, 1/4, 1/5, 1/6, 1/7, 1/8, 1/9, 2/1, 2/2, 2/3, 3/1, 3/2, 3/3, 4/1, 4/3, 4/4, 10/1, 10/2, 12/1, 12/2, 12/3, 16/1, 16/2, 16/3, 16/4, 18/1, 18/2, 18/3, 19/1, 19/2, 20, 22/1, 22/2, 22/3, 22/4, 22/5,22/6, 22/7, 22/8, 22/10, 22/11, 22/12, 22/13, 22/14, 22/15, 22/16, 22/17, 22/18, 22/19, 22/20, 22/21, 22/22, 22/23, 22/24, 22/25, 22/26, 22/27, 22/28, 22/29, 22/30, 22/31, 22/33, 22/34, 22/35, 22/36, 23/1, 23/6, 23/7, 23/8, 23/9, 23/10, 23/11, 23/12, 23/13, 23/14, 23/15, 23/16, 23/17, 23/18, 23/19, 23/20, 23/21, 23/22, 23/23, 23/24, 23/25, 23/26, 23/27, 23/28, 23/29, 23/30, 23/31, 23/32, 23/33, 23/34, 23/35, 23/36, 23/37, 24/1, 24/2, 24/3, 24/4, 24/5, 25/1, 25/2, 25/4, 25/5, 25/6, 25/7, 25/8, 26/1, 26/2, 27/1, 28/1, 29/1, 29/2, 29/3, 31, 32/1, 32/2, 33/1, 33/2, 34/1, 34/2, 35, 36/1, 36/2, 37, 38/1, 38/2, 39/1, 39/2, 42/1, 42/2, 42/3, 42/5, 42/6, 42/7, 42/8, 42/9, 42/10, 42/11, 42/12, 42/13, 42/14, 42/15, 42/16, 42/17, 42/18, 42/19, 43/1, 43/2, 44/1, 44/2, 45/1, 45/2, 45/3, 45/4, 46/1, 46/3, 46/4, 51/1, 51/2, 51/3, 51/4, 52/1, 52/2, 53/1, 53/2, 53/3, 54/1, 54/2, 54/3, 54/4, 54/5, 54/6, 55/1, 55/2, 55/3, 55/4, 55/5, 55/6, 58/1, 58/2, 58/3, 58/5, 58/6, 58/8, 59/1, 59/5, 62/1, 62/2, 87/2, 88/7, 90/2, 90/3, 90/4, 90/5, 90/6, 90/7, 90/8, 90/9, 90/10, 90/11, 90/12, 90/13, 91/1, 91/3, 91/4, 91/5, 91/6, 91/7, 91/8, 91/12, 91/13, 92, 93, 94/1, 94/2, 95/1, 95/2, 96/1, 96/2, 97/1, 97/3, 97/5, 97/6, 97/7, 98, 100, 103, 105/1, 105/2, 107, 108/1, 108/2, 109/1, 109/2, 112/1, 112/2, del 113/1, 113/2, del 113/3, 1126/3, 1126/26, del 1126/31, del 1187/1, del 1187/2 1126/4, 1126/11, 1126/13, 1126/14, 1126/15, 1126/16, 1126/17, 1126/18, 1126/19, 1126/20, 1126/21, 1126/22, 1126/23, 1126/24, 1126/25, del 1126/27, del 1126/31, del 1187/1, del 1187/2, 2429/3, vse k.o. Črnomelj ter 1145/4, 1145/6, 1145/7, 1147/2, 1147/3, 1147/4, 1148/1, del 1245/4, 1253/8, 1253/10, 1253/9, 1253/11, 1253/12, 1253/13, 1253/14, 1253/15, del 1253/15, 1253/25, del 1253/28, 1253/29, 1253/30, 1253/31, 2414/3, del 2429/3, del 2429/4 del 2486/2, 2573, stp. 30/6 vse k.o. Loka.
2. Zasnova organizacije dejavnosti in namenske rabe površin
V okviru območja urejanja se predvidi:
– ureditev prometa in prometnega režima do in po izgradnji zahodne obvoznice, ki bo razbremenila mestno jedro tranzitnega, predvsem pa tovornega prometa,
– ureditev parkirnih površin v območju in na obrobju mestnega jedra,
– zapolnitev pozidave v Ulici na utrdbah in Ulici Lojzeta Fabjana,
– prenova pomembnejših objektov in območij kulturne dediščine ter prenova arhitekturno in oblikovno neustreznih objektov, hkrati pa odstranitev neustreznih in motečih objektov,
– urejanje javnih odprtih prostorov: glavni trg, plato ob župnijski cerkvi, trg pred cerkvijo sv. Duha ter urejanje drugih uličnih in cestnih prostorov, atriji ob komendi, vrt ob župnišču, trg Pod lipo, območje Ajdovega zrna ipd.,
– urejanje poljavnih prostorov – dvorišča, atriji, dostopi in uvozi, vrtovi in druge zelene površine,
– urejanje odprtega prostora ob vodi – vrtovi, ureditev sprehajalne poti in prostorov za sedenje in počitek, morebitne ureditve za šport, privezi za čolne, pomoli ipd.
Celotno območje se nameni dejavnostim, ki so primerne za historični ambient ter skladno s seznamom primernih dejavnosti (ki ga je pripravila Komisija za urejanje historičnega jedra Črnomlja).
3. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Ohranijo oziroma rekonstruirajo se vse najpomembnejše arhitekturne dominante, ki definirajo historično podobo mesta: grad, komenda, župnijska cerkev, župnišče, cerkev sv. Duha, Stoničeva hiša in nekdanji Kobetičev grad.
Urbanistično oblikovanje:
Celotno območje je spomenik varstva kulturne dediščine po več kategorijah, zato je treba prvenstveno ohranjati in prenavljati vse prostorske kakovosti, ki tvorijo nespremenljivo ogrodje urbane strukture mestnega jedra. Ključne bodo ureditve nekaterih najpomembnejših (praviloma javnih) objektov in z njimi povezanih zunanjih javnih ureditev in ureditev celotnega obvodnega prostor, hkrati pa ustrezna obravnava vmesnega povezovalnega prostora, ki ga zapolnjuje netematsko stanovanjsko tkivo. V sklopu lokacijskega načrta se predvidijo ureditve odprtih javnih površin, trgov in parkirišč – vendar na podlagi predhodne zasnove tlakov javnih površin v mestnem jedru in v dogovoru s pristojnim zavodom za varstvo kulturne dediščine.
Arhitekturno oblikovanje:
Pri prenovah kakovostnih obstoječih objektov je treba upoštevati smernice kulturnovarstvene službe, ki jih je treba uskladiti s sodobnimi zahtevami funkcionalnosti objektov in odprtih površin. Kakovostna obstoječa pozidana struktura čvrsto definira okvir, v katerega se lahko umestijo tudi sodobno oblikovani objekti, ki pa se morajo prilagajati merilu in kakovostni tipologiji posameznega ambienta, pri čemer naj bo strešna krajina območja čimbolj poenotena. Nadomestna in dopolnilna gradnja načeloma ne sme presegati višine obstoječih objektov in se mora oblikovno podrediti obstoječi prostorski tipologiji in hierarhiji.
Krajinsko oblikovanje:
Obrežji Dobličice in Lahinje naj ohranita naraven značaj, tako da se ohranijo zelenjavni vrtovi in pretežno zeleno območje. Obrežja se uredijo kot prostor za sprehode in oddih, pa tudi za igro oziroma šport v navezavi na vodne površine. Zagotovi se ustrezna dostopnost do obrežij iz območja mestnega jedra ter uredijo povezave v zeleni sistem širšega območja mesta.
4. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Med gradnjo in po izgradnji načrtovanih objektov in ureditev je treba zagotoviti ukrepe za varstvo pred onesnaženjem zraka, tal in vode, predvsem pa rešitve za odvodnjavanje vod s cestnih in parkirnih površin, tako da bo preprečeno neposredno odtekanje onesnažene komunalne vode v tla, podatlje in površinske vode. Hrup in emisije v zrak, ki bodo povzročeni med gradnjo, morajo ostati pod normativno določenimi ravnmi. Načrtovane ureditve naj bodo zasnovane v smislu izboljšav bivalnih razmer za prebivalce mestnega jedra.
5. Zasnova izgradnje in prenove infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav
Prometno omrežje in parkirišča: Vzpostaviti je potrebno funkcionalno in hierarhično prometno omrežje, pri tem je treba upoštevati predvidene ureditve v širšem oziroma vplivnem prostoru (npr. dostopnost do Majerja, vpliv načrtovanih obvoznic na prometno shemo mestnega jedra ipd.). Določi se režime uporabe prometnega omrežja za čas do in po izgradnji obvoznic/e. Treba je proučiti možnost zapore jedra za promet v primeru prireditev in dati prednost peš in kolesarskemu prometu.
Obseg mirujočega prometa na odprtih površinah naj se zmanjšuje, predvidijo se alternativne ureditve (pod zemljo, izven območja jedra in na njegovem obrobju ipd.). Parkirne površine se uredijo ob gradu, na platoju za gradom (alternativno podzemno). Manjši obseg parkirinih površin se zagotovi z zožitvijo cestišč (npr. na Ulici Staneta Rozmana). Po predhodni študiji je možna izvedba podzemnih parkirišč.
Komunalna infrastruktura:
Vsa obstoječa nadzemna komunalna infrastruktura se ob rekonstrukciji cestišč izvede podzemno.
Elektro omrežje: Območje se napaja preko obstoječih trafo postaj. Obstoječa trafo postaja za gradom se odstrani, nova se zgradi na spodnjem platoju ob opornem zidu za Viniškim dvorcem.
Javna razsvetljava: Izvedba javne razsvetljave se nadaljuje po vzoru javne razsvetljave v Ulici na utrdbah, kandelabersko in s stenskimi svetilkami. Dopustna je osvetlitev pomembnejših objektov s talno ali reflektorsko razsvetljavo.
Telekomunikacijsko omrežje: Območje je v glavnem že pokrito s telefonskimi priključki. Dopustna je izvedba optičnega kabla. Skupaj s traso telekomunikacijskega omrežja poteka omrežje za kabelsko televizijo.
Plinovod: Del območja je pokrit s plinovodom, ki se začasno napaja iz plinskih rezervoarjev. Po končni povezavi plinovoda na centralno plinsko postajo je potrebno plinske rezervoarje odstraniti.
Vodovod: Po potrebi se ob rekonstrukciji cestišč in drugih javnih površin izvede rekonstrukcija obstoječega vodovodnega omrežja.
Kanalizacija: Večina objektov je že priključena na obstoječ mešani kanalizacijski sistem. Po izgradnji načrtovanega dela kanalizacijskega sistema ob Dobličici se morajo še ne priključeni objekti, predvsem v Ulici na Utrdbah in del objektov v Ulici Staneta Rozmana, priključiti na kanalizacijski sistem. Onesnažene padavinske vode s cestišč, tlakovanih površin ter parkirišč je potrebno odvajati v kanalizacijo preko lovilcev olj.
Odpadki: Na območju prenove se zbiranje odpadkov uredi s postavitvijo posod za odpadke, ki se postavijo na posebej urejena stojna mesta v skladu z navodili pooblaščene komunalne organizacije. Predvideno je ločeno zbiranje odpadkov ter odvoz na podcenter za ravnanje z odpadki Vranoviči.
6. Usmeritve za varovanje kulturne dediščine in naravnih vrednot
Območje prenove je v celoti zavarovano kot kulturna in naravna dediščina. Vsi posegi se izvajajo v skladu s Sklepom o razglasitvi mestnega jedra Črnomlja za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 74/01) ter kulturno in naravovarstvenimi smernicami in pogoji.
7. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Na obravnavanem območju ni objektov in naprav iz IV. Poglavja Navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94).
8. Posegi na najboljša kmetijska zemljišča
Območje prenove se ne nahaja na območju kmetijskih zemljišč.
4. člen
(vsebina grafičnega dela odloka)
Poglavje 9. GRAFIČNE PRILOGE se dopolni z naslednjim:
Kartografski del v M 1: 25000 oziroma M 1: 50000 in kartografska dokumentacija v M 1: 5000 sta izdelana kot čistoris veljavnega prostorskega plana občine (iz leta 1990) ter njegovih sprememb in dopolnitev (iz leta 1991 in 1995) z upoštevanjem sprememb in dopolnitev, ki so predmet tega odloka in sicer kartografski del na digitalnih topografskih kartah, kartografska dokumentacija pa na digitalnih katastrskih načrtih.
KARTOGRAFSKI DEL sestavljajo naslednje karte:
I. Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev
I/1. Zasnova agrarnih operacij
II. Zasnova vodnega gospodarstva
III/1. Zasnova varstva naravne dediščine
III/1-1. Pregled naravne dediščine in varstveni status – seznam
III/2. Zasnova varstva kulturne dediščine
III/2-1. Pregled enot nepremične kulturne dediščine – seznam
IV. Zasnova sanacij
V. Zasnova prometnega omrežja
VI. Zasnova omrežja zvez
VII. Zasnova energetskega omrežja
VIII. Zasnova naselij in območij za poselitev
VIII/1. Zasnova načinov urejanja
IX. Zasnova rekreacije v naravnem okolju
X. Zasnova območij za obrambo in zaščito
KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA:
Prikazuje naslednje vsebine na digitalnih katastrskih načrtih v M 1: 5000, na parcelno natančnost: kmetijstvo, gozdarstvo in rudarstvo; vodno gospodarstvo; naravne vrednote; kulturno dediščino; rekreacijo v naravnem okolju; območja sanacij; urbano omrežje; prometno omrežje in omrežje zvez; energetsko omrežje; namensko rabo prostora v območjih razvojnih središč in načine urejanja na območjih kompleksnih gradenj.
Priloge h kartografski dokumentaciji:
A) Programska zasnova Dragatuš
B) Programska zasnova za poslovno cono »Ručetna vas«
C) Programska zasnova za kamnolom Suhor pri Vinici
D) Programska zasnova za lokacijski načrt zgodovinskega jedra Črnomlja.
5. člen
(hramba grafičnega dela odloka)
Grafični del odloka – kartografski del in kartografska dokumentacija, je izdelan v 4 izvodih, ki jih hranijo: 2 izvoda Občina Črnomelj, en izvod Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad RS za prostorsko planiranje Ljubljana ter en izvod Upravna enota Črnomelj.
6. člen
(končna določba)
Ta odlok začne veljati nslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35003-17/2002
Črnomelj, dne 27. novembra 2003.
Župan
Občine Črnomelj
Andrej Fabjan l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti