Na podlagi 7. člena statuta Občine Tabor (Uradni list RS, št. 44/99) in zakona o urejanju okolja (Uradni list RS, št. 110/02) ter zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) je Občinski svet občine Tabor na 7. redni seji dne 27. 10. 2003 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Tabor, ki jih je izdelal POPULUS Prostorski inženiring, d.o.o.,iz Ljubljane, v februarju 2003, pod št. 201-05-02 in dopolnil na podlagi pripomb iz javne razgrnitve v mesecu juniju 2003.

Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana Občine Tabor za obdobje 1986-2000 in urejajo:
– območja, za katera ni predvidena izdelava lokacijskih načrtov (zazidalni načrti, ureditveni načrti),
– območja, za katera so lokacijski načrt (zazidalni načrti, ureditveni načrti) že realizirani,
– območja za katera se predvideva izdelava lokacijskih načrtov.

Meje ureditvenih območij in morfoloških enot so razvidne iz grafičnih prilog preglednega katastrskega načrta in topografskega načrta v M 1:5000 ter za naselja v katastrskih načrtih v M 1:1000.

Splošna merila in pogoji se nanašajo na posege v prostor, za katere je predvidena samo pridobitev lokacijske informacije, kot tudi za katere je predviden upravni postopek pridobitve gradbenega dovoljenja.

Splošna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja, razen če ni s posebnimi merili in pogoji za posamezno ureditveno območje ali morfološko enoto drugače določeno.

Občinski upravni organ pristojen za urejanje prostora, lahko za posamičen poseg v prostor zahteva podrobno analizo prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno:
– za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo,
– za ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev v območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje,
– za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne izrabe prostora,
– za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.
Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi kot lokacijska presoja za izdelavo lokacijske informacije.

Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih vsebuje:
PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI
1. Tekstualni del:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih
I. Uvodne določbe
II. Splošne določbe
III. Namenska raba prostora v območjih urejanja
IV. Splošna merila in pogoji glede vrste posegov
V. Merila in pogoji za oblikovanje pri posegih v prostor
VI. Merila in pogoji za urejanje prometa in sistema zvez
VII. Merila in pogoji za komunalno in energetsko opremljanje
VIII. Merila in pogoji za druge posege, ki trajno spremenijo prostor
IX. Merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine
X. Merila in pogoji za ohranjanje narave
XI. Merila za varovanje in izboljšanje okolja
XII. Merila in pogoji za potrebe obrambe in zaščite
XIII. Prehodne in končne določbe.
– priložene smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora,
– priložena mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora,
– katalog prostorskih ureditvenih pogojev z obrazložitvijo.
2. Grafični del:
– prikaz razmejitev (ureditvenih območij in morfoloških enot) za posege v prostor na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000,
– prikaz razmejitev (ureditvenih območij in morfoloških enot) za posege v prostor na preglednem topografskem načrtu v merilu 1:5000,
– prikaz razmejitev morfoloških enot za posege v prostor na katastrskih načrtih za ureditvena območja naselij v merilu 1:1000.

Na obravnavanem območju Občine Tabor se pojavljajo različne prevladujoče namenske rabe prostora. Temu bodo podrejeni vsi naslednji posegi v prostor. Za ohranjanje krajinske identitete prostora se morajo varovati obstoječe površine v kmetijski rabi in gozd. Za zadovoljevanje potreb po novogradnjah bomo usmerjali pretežni del na nepozidane gradbene parcele. Posegi v ta prostor so možni le z merili in pogoji o vrsti dopustnih posegov in drugimi pogoji, določenimi za posamezno morfološko enoto.

Glede na pretežno namembnost prostora se s prostorskimi ureditvenimi pogoji in s tem odlokom celotno območje obravnava kot:
Območja strnjene pozidave (naselja)
Kategorizacija morfoloških enot je narejena po naslednjem nomenklaturnem ključu:
1. Stanovanjska območja – pozidava z večstanovanjskimi hišami
2. Stanovanjska območja – pozidava z enodružinskimi individualnimi hišami
3. Območje družbenih dejavnosti – objekti v javni rabi – šolstvo, inštituti, zdravstvo, otroško varstvo, kultura, cerkve itd.
4. Območje s poslovno namembnostjo – storitvene (gostinstvo, trgovina), servisne (pisarne) in turistične dejavnosti
5. Območje proizvodne dejavnosti – industrija, drobno gospodarstvo, obrt, skladišča
6. Območje komunalnih dejavnosti – pokopališča, čistilne naprave itd.
7. Javne površine – trgi, parki, športna igrišča, itd.
8. Zelene površine – vrtovi, zelenice, sadovnjaki
9. Gozdna vegetacija v sklopu naselja
10. Ostalo – razgaljene površine, močvirja, itd.
 
Glede na tip pozidave ločimo naslednje morfološke enote:
A – zazidava s prostostoječimi objekti
B – strnjena zazidava
C – staro vaško jedro
E – enoetažni ali večetažni objekti, v katerih se vrši proizvodnja
F – zazidava s tehnološkimi objekti
G – površine s pomožnimi ali začasnimi objekti
 
K – Območja urejanja namenjena kmetijstvu
Glede na tip ločimo naslednje morfološke enote:
N – njive
T – travniki
S – sadovnjaki
P – pašniki
M – mokrišča
V – vodotok
G – gozd
Z – stavbna zemljišča
O – ostalo
 
G – Območja urejanja namenjena gozdu
Glede na tip ločimo naslednje morfološke enote:
1. večnamenski gozd
2. gozd s prevladujočo lesno proizvodno funkcijo
3. gozd s prevladujočo klimatsko funkcijo
4. gozd s prevladujočo hidrološko funkcijo
5. gozd s prevladujočo biotopsko funkcijo
6. gozd s prevladujočo higiensko-zdravstveno funkcijo
7. gozd s prevladujočo rekreacijsko funkcijo
8. gozd s prevladujočo turistično funkcijo
9. gozd s prevladujočo funkcijo varovanja naravne dediščine
10. gozd s prevladujočo estetsko funkcijo
11. gozd s prevladujočo lovnogospodarsko funkcijo
12. gozd s prevladujočo funkcijo pridobivanja drugih gozdnih dobrin

Na celotnem območju, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji so:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov,
– za prometno omrežje in naprave dopustna vzdrževalna dela v javno korist in odstranitve,
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter za omrežje in naprave za zveze dopustna vzdrževalna dela v javno korist in odstranitve,
– dovoljene ureditve javnega dobra (javne površine, zelenice, otroška in športna igrišča),
– za vodnogospodarske objekte in naprave dopustni gradnja, vzdrževalna dela v javno korist in odstranitve,
– dopustne ureditve pokopališč, mrliških vežic in kapelic v sklopu pokopališč ter postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
Odstranitve objektov, ki so dediščina ali spomeniki, so dopustne le ob soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje.

V območju kmetijskih površin so dovoljeni:
– kmetijski prostorski ureditveni posegi (agromelioracije, komasacije),
– gradnja pomožnih objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski dejavnosti,
– ureditev športno-rekreacijskih površin in poljskih poti.

V območju gozdnih površin so dovoljeni:
– gozdnogospodarski ureditveni posegi,
– gradnja pomožnih objektov in naprav, namenjenih izključno gozdnogospodarski dejavnosti,
– gradnja in ureditev gozdnih cest in športno-rekreacijskih poti.

V ureditvenih območjih naselij in zaselkov označenih z (Z), ki so grafično prikazani, so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnja stanovanjskih objektov (v stanovanjskih objektih je dovoljeno opravljanje mirne poslovne dejavnosti kot npr.: pisarna, frizer, šiviljstvo, prenočišča za goste ipd.),
– novogradnja stanovanjskih objektov s poslovno, servisno, storitveno, turistično, obrtno in proizvodno dejavnostjo v pritličju,
– novogradnja gospodarskih objektov za kmetijsko dejavnost,
– novogradnja delavnic za ekološko neoporečne dejavnosti,
– novogradnja objektov za servisne, storitvene, proizvodne dejavnosti, obrt in turizem,
– novogradnja objektov v javni rabi (šole, vrtci...),
– spreminjanje namembnosti objektov,
– dozidave, nadzidave, vzdrževanje objekta, rekonstrukcije,
– postavitev pomožnih in začasnih objektov,
– urejanje odprtih površin kot so zelenice in javnega dobra, kot so: otroška igrišča, pešpoti, parki...,
– odstranitev obstoječih objektov.
V katalogu prostorskih ureditvenih pogojev je za vsako morfološko enoto posebej določeno, kateri od naštetih posegov so dovoljeni. Za posege, ki v katalogu za določeno morfološko enoto niso našteti, velja, da znotraj te morfološke enote praviloma niso dovoljeni. Za vzdrževalna dela in rekonstrukcije velja, da so dovoljeni na vseh objektih pod pogoji določenimi v katalogu za posamezno morfološko enoto.

V območjih urejanja, ki se urejajo s tem odlokom se dovoljuje gradnja in vzdrževalna dela na tistih primarnih komunalnih in infrastrukturnih objektih in napravah, kjer so trase predvidene z družbenim planom.

V območjih urejanja za katera je predviden lokacijski načrt, ki se začasno urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, so dovoljeni le tisti posegi v prostor, ki niso v nasprotju z določbami družbenega plana in ne ovirajo njegovega izvajanja in tistih, ki ne bodo ovirali izvajanja rešitev predvidenega lokacijskega načrta, in ki upoštevajo merila in pogoje tega odloka.

Objekti
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav določajo zlasti:
1. predvideno stopnjo izkoriščenosti in določitev gradbenih parcel,
2. lego objektov,
3. oblikovanje objektov,
4. dograjevanje in rekonstrukcijo obstoječih objektov,
5. možno prepletanje dejavnosti glede na namensko rabo prostora,
6. pomožne in začasne objekte,
7. vzdrževanje objektov,
8. odstranitve objektov,
9. urejanje okolice objektov,
10. urejanje kmetijskih zemljišč,
11. urejanje gozdnih površin,
12. urejanje s področja upravljanja z vodami.
Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu (v nadaljevanju: “funkcionalne površine”).

Kolikor v katalogu pri posameznih morfoloških enotah ni drugače navedeno, veljajo naslednja merila:

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih površin objektov je potrebno upoštevati rabo in velikost objektov, oblikovanost terena, lokacijo komunalnih vodov ter druge omejitve v prostoru ob upoštevanju predvidenega razvoja.
Potrebno je zagotoviti ustrezne sanitarno tehnične zahteve (osončenje, proste in zelene površine), požarne zahteve in ostale urbanistične pogoje v zvezi z dovozi, parkirnimi površinami in drugimi utrjenimi površinami okoli objektov.
Vsak objekt mora imeti dovoz z javne ceste širine 3-3,5 m.
Pozidanost gradbene parcele je lahko 30%, v vaških jedrih pa je lahko procent pozidanosti večji, do 40%.
Na funkcionalnih površinah mora biti za vsako stanovanjsko enoto in za vsako počitniško enoto predvidena najmanj po dva parkirna prostora.

Za kmetije se gradbena parcela določi z upoštevanjem lege in medsebojne razporeditve objektov, z upoštevanjem možnosti širjenja proizvodnje, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije in pridelkov:
Velikost manipulativnega prostora je prilagojena uporabi mehanizacije (radij 15 m).
Širina dovoza 3,5 m.
Velikost funkcionalnega zemljišča znaša načelno do 2000 m2.

Širina ob objektu 2-10 m.
Dovozna pot širine 3,5 m.
Izkoristek zemljišča glede stavbišča do 50%.
Na funkcionalnih površinah morajo biti predvideni parkirni prostori (glede na število zaposlenih in velikost delavnice).
1.4.
V projektni dokumentaciji morajo biti narisane funkcionalne površine in izmerjena njihova velikost. Določitev funkcionalnih površin in s tem gradbene parcele je lahko podlaga za parcelacijo.

Novogradnje, nadomestne gradnje, dozidani deli stavb ter pomožni in začasni objekti, morajo biti od parcelne meje odmaknjeni najmanj polovico višine objekta merjeno od terena do kapi in ne manj kot 3m. Za razdaljo manjšo od predpisane si mora investitor pridobiti notarsko overovljeno soglasje lastnika sosednje parcele.
Smer slemena stavb mora biti usklajena z obstoječo zazidavo, oziroma ambientalno ureditvijo gruče hiš, oziroma zaselka.

Odmiki od javnih cest morajo biti usklajeni z zakonom o javnih cestah, odmiki od nekategoriziranih cest so vsaj 5m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7m od roba cestišča, razen v starih vaških jedrih, kjer se ohranja prvotna gradbena linija objektov in je potrebno soglasje upravljalca cest.

Do vsake parcele mora biti urejen dostop preko odmerjene in kot javno dobro vknjižene ceste ali javne poti. Dovoz preko zasebnih zemljišč se dovoli le pod pogojem, da je v zemljiško knjigo vpisana služnost na kateri se vrši dovoz.

Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati urbanistične in arhitekturne značilnosti lokalnega graditeljstva, oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih ekoloških in kulturnih značilnosti krajine.
Za oblikovanje objektov praviloma veljajo pogoji določeni s tem odlokom in podrobneje v tabeli morfoloških enot. Oblikovanje mora biti skladno z okolico.
Odstopanje od predpisanih pogojev za oblikovanje objektov je dovoljeno takrat, kadar to narekujejo tehnološki procesi v objektu ali kadar želimo z drugačno obliko doseči likovni ali vsebinski poudarek v prostoru. Taki posegi so izjemni in ne smejo imeti motečih vplivov na okolico.

3.1.1. Stanovanjski objekti
Pri objektih krajevno značilne arhitekture velja:
– stavbe stojijo samostojno.
– višina: P+M ali P+1+M, s kletjo ali brez, višina kolenčnega zidu je maks.1,30m (P+M) ali 0,40 m (P+1+M),
– tloris: ohranja se razmerje stranic 1:1,6 ali več,
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo stranico objekta, naklon strešine 38-45°, kritina opečna, temno siva ali po barvi in strukturi podobna opečni,
– odpiranje strešine: frčada z enakim naklonom kot osnovna strešina nad vhodom,
– fasada: ometana s coklom, poudarjene obrobe okoli oken,
– materiali: opeka, omet.
Za vse novogradnje stanovanjskih objektov velja:
– po višini se morajo objekti prilagajati sosednjim objektom,
– tloris: razmerje stranic ca. 1:1,3 ali več. Tlorisna zasnova je lahko drugačna, kolikor projekt s predlaganim drugačnim razmerjem obravnava in sprejme občinski svet,
– kolikor višina objektov za posamezno morfološko enoto v katalogu ni posebej predpisana, velja: maks. dovoljena višina je P+(M), pri čemer je kolenčni zid visok maks. 1,30m,
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo stranico, naklon strešine 38-45°, odpiranje strehe: “frčada” z enakim naklonom strešine kot osnovna strešina,
– kolikor strešna kritina za posamezno morfološko enoto v katalogu ni posebej predpisana, velja: kritina sme biti opečna, temno siva ali po barvi in strukturi podobna opečni. Valovita kritina ni dovoljena,
– materiali: poleg materialov, ki so značilni pri objektih krajevno značilne arhitekture je dovoljena uporaba sodobnih materialov v skladu s strokovno presojo (steklo, umetni kamen …).
3.1.2. GospodarskI objekti namenjeni kmetijstvu in delavnice
Za gospodarske objekte in delavnice velja:
– višina: P+(M),
– tloris: razmerje med osnovnima stranicama 1:2 ali več, dolžina krajše stranice praviloma ne sme biti večja od 12m,
– velikost objekta je odvisna od njegove funkcije,
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo stranico, naklon strešine 38-45°, odpiranje strehe: “frčada” z enakim naklonom strešine kot osnovna strešina,
– kolikor strešna kritina za posamezno morfološko enoto v katalogu ni posebej predpisana, velja: kritina sme biti opečna, temno siva ali po barvi in strukturi podobna opečni.
3.1.3. Počitniške hišice
Za počitniške hišice velja:
– vikendi se smejo graditi le na v ta namen predvidenih območjih,
– vertikalni gabariti morajo bit skladni z novogradnjami,
– tloris: razmerje med osnovnima stranicama 1:1,3 ali več. Tlorisna zasnova je lahko drugačna, kolikor projekt s predlaganim drugačnim razmerjem obravnava in sprejme občinski svet,
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo stranico, naklon strešine 38-45°, odpiranje strehe: “frčada” z enakim naklonom strešine kot osnovna strešina,
– kolikor strešna kritina za posamezno morfološko enoto v katalogu ni posebej predpisana, velja: kritina sme biti opečna, svetlo siva ali po barvi in strukturi podobna opečni.

Nadomestna gradnja objekta je možna, v primeru, če je obstoječi objekt dotrajan oziroma arhitektonsko in funkcionalno neustrezen. Namembnost novega objekta mora ostati nespremenjena. Nadomestni objekt se mora graditi na lokaciji prvotnega objekta. Izjemoma je dovoljeno postaviti nadomestni objekt tik ob stari stavbi, ta pa se mora porušiti pred izdajo uporabnega dovoljenja za novi objekt, oziroma en mesec po selitvi v novi objekt.
Do preselitve nadomestnega objekta na drugo gradbeno parcelo lahko pride v naslednjih primerih:
– ko zaradi geoloških razmer gradnja na prvotni lokaciji ni možna,
– ko ima selitev objekta za cilj izboljšanje prometne ali požarne varnosti ter sanitarno higienskih pogojev,
– ko ima selitev objekta za cilj pridobiti površine za gradnjo in razvoj infrastrukturnih ali komunalnih objektov in naprav, oziroma objektov javnega pomena,
– ko ima selitev objekta za cilj poenotiti po planu določeno rabo površin,
– če stoji objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi.
Dopustna je ohranitev dela obstoječega objekta tako, da se ohranjeni del in novi objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso z enotno streho. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov ni dopustno.
Nadomestni objekt mora ohranjati arhitektonske in urbanistične kvalitete obstoječega objekta ter ohranjati kvalitetne ambientalne značilnosti prostora.

Dozidave in nadzidave stavb so dovoljene, kolikor v katalogu za posamezno morfološko enoto ni drugače navedeno. Za dozidane in nadzidane dele stavb se smiselno uporabljajo ista oblikovalska določila kot za novogradnje. Dozidani ali nadzidani del se mora z obstoječim objektom povezati v enotno stavbno maso z enotno streho, ter se po oblikovanju in materialu ne sme bistveno razlikovati od prvotnega dela objekta. Dozidave z ravno streho niso dopustne, razen v izjemnih primerih, ko to zahteva tehnologija namembnosti objekta.

V pretežno stanovanjskih objektih je dovoljeno opravljanje mirne poslovne dejavnosti kot npr.: pisarna, frizer, šiviljstvo, prenočišča za goste ipd.)
Dovoljena je sprememba rabe objekta, če so izpolnjeni vsi pogoji in merila, da ni ogrožena pretežnostna raba v prostoru.

Na območjih, ki jih ureja ta odlok, je možna gradnja pomožnih objektov v skladu:
– z zakonom o graditvi objektov,
– z veljavnim občinskim odlokom o pomožnih objektih,
– z merili podanimi v katalogu morfoloških enot.

Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene, družbene dejavnosti, skladiščenje, šport in rekreacijo, potreb za sezonsko in turistično ponudbo ali občasne prireditve, se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem srednjeročnem obdobju ni predviden trajni poseg v prostor, na podlagi lokacijske informacije. Po odstranitvi začasnega objekta je na tem mestu potrebno vzpostaviti prvotno stanje.
Reklame, napisi in informativne table morajo biti oblikovani z značilnimi elementi, pregledni in nemoteči za voznike in za krajino.
Pogoje za postavitev večjih reklamnih znamenj in turističnih tabel bo urejal poseben občinski odlok.

Vzdrževanje objektov obsega redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.
Obseg vzdrževanja objektov je določen z zakonom o graditvi objektov.

Za odstranitve objektov – izvedba del s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje, je potrebno gradbeno dovoljenje.

Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovnimi značilnostmi ožjega območja nameravanega posega in se mora podrediti večinskim kvalitetnim rešitvam v prostoru.
Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od višine naravnega terena, če so potrebni podporni zidovi, morajo biti prikazani v projektu za gradbeno dovoljenje.
Zemljišče se zasadi z zelenjem.
Ograje ob parcelni meji so dopustne lesene ali zasajene z živo mejo.Ograja ne sme presegati višine 1 m in mora biti postavljena 0,5 m znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Pri ureditvenih delih je potrebno uporabljati lokalna gradiva in značilno vegetacijo.

Posegi v območju kmetijskih površin morajo ohranjati značilnosti kulturno-krajinskega vzorca tako, da upoštevajo:
– naravne in antropogene elemente prostora (razmerje do gozdnih površin, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike terena in ograjevanje prostora),
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, struktura vegetacije, struktura vodotokov),
– značilne krajinske in mikroambientalne poglede,
– ohranjajo sistem poljskih poti, da bi se omogočila dostopnost do vseh parcel.

Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranjajo:
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru,
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba,
– značilni vzorec gozdnih cest in poti ter ostalih antropogenih elementov prostora.
Gospodarjenje v gozdovih s posebnim namenom je prilagojeno posebnemu režimi,
– krčitve gozdov s posebnim namenom niso dovoljene:
– vsi posegi, kot so gozdnogospodarski in gozdno gojitveni ukrepi ter gradnje gozdnih prometnic morajo biti usmerjeni v krepitev ekoloških in socialnih funkcij gozdov,
– nujno je ohranjanje vrstne raznolikosti in pestrosti, primerne rastiščnim razmeram,
– soglasij za gradnjo stanovanjskih in ostalih objektov (tudi vikendov) naj ne bi dajali v oddaljenosti vsaj ene drevesne višine,
– za vse ukrepe v gozdovih s posebnim namenom mora biti predhodno izdana odločba, soglasje s pogoji ali mnenje s strani pristojne gozdarske službe – Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Celje (ZGS OE Celje).

Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja skladno z zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).
Pri načrtovanih aktivnostih – posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč. V pasu 5 m od zunanjega roba korita ali obrežnega nasipa vodotokov gradnja ni možna, skladno z zakonom o vodah – razen v primerih, ki jih določa naveden zakon.
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in obvodna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, v skladu zakona o vodah.
Za zagotavljanje večje poplavne varnosti območja Občine Tabor, ki ga obravnavajo PUP, je potrebno izvesti ustrezne protipoplavne ukrepe in zagotoviti prostor za razlivanje visokih voda vodotokov, v skladu s protipoplavnimi ukrepi sosednjih občin.
V okviru ureditvenih območij, katerih deli so na poplavno ogroženih območjih, je gradnja objektov in izvajanje drugih posegov v prostor, do izvedbe celovitih protipoplavnih ukrepov možna le s predhodnim soglasjem (pogoji) upravljalca.
Premostitve preko vodotokov so skladno z zakonom o vodah možne samo kot objekti javne infrastrukture. Načrtovane in kasneje izvedene pa morajo biti tako, da ne bodo imele negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda.
Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja. Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in streh je potrebno urediti v skladu z zakonom o vodah, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalnik ...)

Skupna merila in pogoji glede prometnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja.
Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati naslednje zakone, pravilnike in normative:
Zakon o javnih cestah, zakon o varnosti cestnega prometa, pravilnik o prometni opremi na javnih cestah in tehnične normative za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin.
Na kategoriziranih cestah je potrebno varovati predvidene rezervate za rekonstrukcijo. Za vse posege v varovalnem pasu državnih cest, ki znaša 15 m od zunanjega roba cestnega sveta, je potrebno pridobiti soglasje DRSC, izpostava Celje.
Priključki posameznih objektov morajo biti praviloma navezani na občinsko cesto in z njo na regionalno cesto. Varno vključevanje in izključevanje z državne ceste se izvede z ureditvijo levih zavijalnih pasov (PLDP>5000 vozil /dan) oziroma z razširitvijo voznega pasu na minimalno širino 6,5 m (PLDP vozil/dan).
Priključek k stanovanjskim hišam preko pločnika je potrebno izvesti z ugreznjenim robnikom širine 3,50 m in rampo širine 0,75 m. Priključek k posamezni hiši iz ceste se mora izvesti v širini 3,5 m na dolžini 5 m z zavijalnimi radii 3 m in obojestransko bankino 0,75 m.
Eventualni novi priključki na regionalne ceste morajo biti locirani po možnosti v oseh obstoječih na nasprotni strani. Minimalni razmik med posameznimi novimi priključki in obstoječimi križišči je 100 m.
Minimalni odmik parkirnih in manipulacijskih površin od roba bankine državne ceste je 5 m, od roba pločnika ob državni cesti pa 2 m, razen v območju, kjer je ob državni cesti strnjena zazidava v naselju.
Minimalni odmik objektov od roba bankine državne ceste je 8 m, od roba pločnika ob državni cesti pa 5 m, razen v območjih, kjer je ob državni cesti strnjena zazidava v naselju.
Vsa parkirišča ob državni cesti morajo biti ustrezno dimenzionirana in morajo omogočati manipulacijo vozil, tako da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.
Na celotni trasi cest, kot tudi znotraj samega kompleksa (parkirišča, dovozne poti) se mora predvideti ustrezna vertikalna in horizontalna prometna signalizacija v skladu s pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00) in zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98).
Pri rekonstrukciji cest in preplastitvah je potrebno nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z nivoji vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne zmanjša.
Trase novih prometnic ne smejo posegati v območja brezen, jam in izvirov ali sekati vodnih žil. Pri prečkanju grap z vodo je treba izvesti ustrezne propuste.
Nove gozdne ceste in dostopne ceste preko zavarovanih, erozijsko ogroženih ali vizualno izpostavljenih območij niso dopustne.
Tam, kjer ureditev prometnic prečkajo obstoječe poti, jih je potrebno na novo urediti.

Vozišča kmetijskih in gozdnih prometnic naj bodo praviloma široka 3-4 m, razen v ostrih zavojih, pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
Pri projektiranju, urejanju in vzdrževanju gozdnih prometnic je potrebno upoštevati veljavne smernice za projektiranje gozdnih cest in pravilnik o načrtovanju, gradnji in rabi gozdnih prometnic.

Parkirišča pri zahtevnih objektih morajo biti locirana ob ali za objektom ter opremljena z lovilci olj. Število parkirnih mest je potrebno projektirati v skladu s temeljnimi predpisi o projektiranju mestnih površin.

Prehodi za pešce morajo biti izvedeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi. Avtobusna postajališča morajo imeti označene in osvetljene prehode čez cesto.

Zveze
Ob medkrajevnih kablih je v trimetrskem pasu dopustna le gradnja komunalnih naprav. Na objektih kulturne dediščine postavitve televizijskih anten niso dopustne.

Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja v obravnavanem območju.
V rezervatu predvidenih energetskih in komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, pozidav, nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.

Vse obstoječe in predvidene nove objekte je potrebno priključiti na javno električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
Plinovod
Pri pripravi prostorskih ureditvenih pogojev je potrebno upoštevati obstoječi plinovod z omejitvami v pripadajočem nadzorovanem pasu, ki sega v obravnavano območje. Za vse plinovode je potrebno upoštevati energetski zakon (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00). Za visokotlačne plinovode se upošteva pravilnik o tehničnih pogojih za gradnjo in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar. V nadzorovanem pasu, ki je 100 m širok pas na vsako stran visokotlačnega plinovoda je potrebno upoštevati omejitve in za posege pridobiti soglasja skladno z navedenim pravilnikom. V 2x5 m pasu vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca upravljalca plinovoda.
Vodovod:
V primeru izgradnje ali rekonstrukcije vodovodnega omrežja, je praviloma obvezna sanacija vseh komunalnih vodov in ureditev.
Vse nove objekte je obvezno priključiti na vodovodno omrežje v soglasju z upravljalcem.
Kanalizacija:
Odvajanje in čiščenje komunalnih vod je potrebno urediti v skladu s pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02). Obvezno je odvajanje odpadnih voda v sistemu javne kanalizacije s končno dispozicijo v čistilni napravi. Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda, so obvezne troprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija.
Gnojišče in gnojne jame morajo biti načrtovane v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). Gnojenje kmetijskih površin mora biti v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) in navodilom za izvajanje dobre prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 34/00).
Elektrika:
Za priključevanje na električno omrežje je potrebno upoštevati pogoje, ki jih predpiše upravljalec v elektro-energetskijh projektnih pogojih.
Javna razsvetljava:
Za območja naselij, ki so še brez javne razsvetljave se izdela enotni sistem.
PTT omrežje:
Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem je potrebno dograditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in jih povezati s telefonsko centralo.
Kabelsko razdelilni sistem KRS:
Za sprejem televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala je potrebno obravnavano območje priključiti na izvedeno in predvideno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. Vse druge rešitve niso dopustne.
Za širitev kabelskega sistema je potrebno izdelati dokumentacijo z vsemi soglasji.
Zagotavljanje požarne varnosti:
Pri izdelavi projekta za gradbeno dovoljenje je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja zaščite objektov pred požarom. Za požarno varnost je nujno upoštevati in zagotoviti ustrezne intervencijske poti in zadostne odmike od objektov.
Za posamezne dejavnosti je potrebno predvideti primerno zunanje hidrantno omrežje in preveriti možnost priključitve na obstoječe vodovodno omrežje oziroma na drug način zagotoviti ustrezne količine vode pod pogoji soglasodajalca.

Pri melioracijah kmetijskih površin, obnovi in graditvi poljskih in gozdnih poti, ostalih zemeljskih delih in pri urejanju brežin je potrebno poteg tehnično-funkcionalnih pogojev upoštevati tudi pogoje ohranjevanja in varovanja naravne in kulturne dediščine ter kvalitete oblikovanosti kulturne krajine.

Pri izvajanju posegov v prostor je potrebno, v skladu z določili dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana ter odlokov o razglasitvi kulturne dediščine v Občini Tabor pridobiti soglasje pristojnih služb.
Ti posegi so:
– izkopi gradbenih jam, gradnja prometnih in komunalnih vodov ter gradnja vlak na terenih, ki so zavarovani z varstvenim režimom, morajo potekati pod nadzorom pristojne varstvene službe.
Pogoji za varovanje kulturne dediščine:
– gradnja novih stavb v vidnem polju sakralne arhitekture, če zapira njeno veduto ali ruši prostor ob njej ni možna
– pri gradnji nadomestnih in novih stavb je potrebno upoštevati ulično linijo starih objektov
– z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati značilnega sistema pozidave
– območja s karakterističnimi pogledi na naselja, naravne znamenitosti oziroma posamezne lokacije so nezazidljive
– novogradnje in stavbe, ki se nadzidajo, ne smejo izstopati iz silhuete naselja.
Vsa območja in objekti dediščine so razvidni iz tekstualnega in grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.

Pri izvajanju posegov v prostor je potrebno, v skladu z določili dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana ter odlokov o razglasitvi naravne dediščine in naravnih vrednot v Občini Tabor pridobiti soglasje pristojnih služb.
Ti posegi so:
– izkopi gradbenih jam, gradnja prometnih in komunalnih vodov ter gradnja vlak na terenih, ki so zavarovani z varstvenim režimom, morajo potekati pod nadzorom pristojne varstvene službe.
Vsa območja in objekti dediščine so razvidni iz tekstualnega in grafičnega dela prostorsko ureditvenih pogojev.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v naravovarstvenih smernicah, št. 02-3805/2-00, z dne 13. 11. 2000, ki se hranijo na sedežu Občine Tabor.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je potrebno pred začetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno v zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 – popr., 119/02). Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.

1. Splošni pogoji
Za zagotovitev kvalitetnih pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebna:
– zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaženjem
– odprava divjih odlagališč komunalnih odpadkov
– sanacija območij, ki so izpostavljeni hrupu
– odprava dimnih emisij.
2. Varstvo zraka
Podjetja in druge pravne osebe morajo poleg stalnega nadzora onesnaženja, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih stavbah in neposredni okolici, takoj pristopiti k strokovni sanaciji izvorov in odpravi nedovoljenih emisij v zrak, kot to predpisuje zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93).
3. Varstvo voda
Varstveni režimi in območja vodnih virov so določeni s predpisi, ki urejajo to področje.
Za posamezne zajete vire pitne vode je potrebno z odloki sprejeti in zaščititi vodno-varstvena območja ter izvajati ustrezen režim varovanja.
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali podtalnico (pravilnik o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščevanju in pretakanju vnetljivih tekočin – Uradni list SFRJ, št. 20/71).
4. Varstvo tal
Na geomehansko labilnih območjih je pred posegi potrebno zagotoviti predhodne raziskave in sanacijo zemljišča. Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih se morajo pri načrtovanju posegov v prostor upoštevati omejitve skladno z zakonom o vodah.
5. Varstvo pred hrupom
V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa. Objekti za obrt in proizvodnjo morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije ne širijo v stanovanjska območja.
Po zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju mora biti sestavni del dokumentacije pisna izjava projektanta, da so pri načrtih upoštevani pogoji za varstvo pred hrupom.
Če je protihrupna zaščita potrebna, mora biti grajena sočasno z izgradnjo objekta.
6. Varovanje kmetijskih zemljišč
Dovoljeni posegi na kmetijskih zemljiščih so določeni s tem odlokom oziroma z družbenim planom Občine Tabor.
7. Varstvo pred požarom
S področja varstva pred požarom je potrebno upoštevati zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) ter prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države)
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarstveni odmiki med stavbami)
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču)
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov – Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati požarna tveganja, ki so povezana;
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov
– z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov in
– možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

Pri vsakem posegu v prostor je potrebno upoštevati veljavne predpise in občinski odlok o zakloniščih in drugih objektih.

Legalizacija objektov in naprav zgrajenih brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja v naseljih in zaselkih ter izven ureditvenih območij naselij, je možna samo za tiste objekte, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odloka in so na dan objave tega odloka v Uradnem listu RS zgrajeni najmanj do II. gradbene faze.

Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, podjetjem in drugim, pri upravnem organu Občine Tabor pristojnem za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pooblaščene inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.

S tem odlokom preneha veljati odlok o zazidalnem načrtu Siršetov gozd (Uradni list SRS, št. 35/88).