Uradni list

Številka 89
Uradni list RS, št. 89/2003 z dne 12. 9. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 89/2003 z dne 12. 9. 2003

Kazalo

4105. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Kungota, stran 13062.

Na podlagi 62. člena zakona o urejanju prostora –ZUReP–1 (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), 7. in 16. člena statuta Občine Kungota (Uradni list RS, št. 16/99) je Občinski svet občine Kungotana 6. redni seji 4. 9. 2003 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih
v Občini Kungota
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju: PUP) v Občini Kungota, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 25/2003.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji poleg odloka vsebujejo tudi:
– splošni del: izjave izdelovalca prostorskih ureditvenih pogojev, smernice in mnenja organov oziroma organizacij
– tekstualni del: obrazložitev namenske rabe površin in meril in pogojev za posege v prostor
– grafični del:
Mapa I:
1. Območje urejanja s PUP –
   pregledna karta v merilu 1: 15.000
2. Vodotoki, poplavna in erozijska območja
   v merilu 1: 15.000
3. Naravne vrednote in kulturna dediščina
   v merilu 1: 15.000
4. Prometno omrežje v merilu 1: 15.000
5. Komunalna in energetska infrastruktura
   in omrežje zvez v merilu 1: 15.000
Mapa II:
Območje urejanja s PUP in prikaz prostorskih meril in pogojev za območja UON in zaključena območja razpršene gradnje v merilu 1: 5.000.
3. člen
Območje PUP
Območje, za katerega veljajo določila teh PUP, obsega celoten prostor Občine Kungota, razen:
– ureditvenega območja naselja Svečina,
– ureditvenega območja naselja Gradiška II (Spodnja Kungota),
– dela ureditvenega območja naselja Zgornja Kungota, kjer ostane v veljavi zazidalni načrt za del naselja Zgornja Kungota (MUV, št. 7/90).
Območji, za kateri veljajo določila teh PUP začasno, do izdelave PIN, sta zaključeno območje razpršene gradnje Plač in območje za proizvodno obrt znotraj UON Zg. Kungota.
II. ČLENITEV OBMOČJA IN NAMENSKA RABA OBMOČJA
4. člen
Območje urejanja se deli na:
– ureditvena območja naselij
– zaključena območja razpršene gradnje
– razpršeno gradnjo in
– ves ostali odprti prostor; odprti prostor predstavljajo kmetijske površine, gozdovi in vodotoki.
Namenska raba območja
5. člen
Namenska raba ureditvenih območij naselij
Namenska raba ureditvenega območja mejnega prehoda Jurij je območje centralnih dejavnosti. Dopustna je tudi športna in rekreacijska dejavnost.
Namenski rabi v ureditvenih območjih naselij Morski jarek, Gradiška I in Jurski vrh sta:
– območje stanovanj; dopustne dopolnilne dejavnosti stanovanjskim so terciarne centralne dejavnosti, in sicer le osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti (gostilna ali gostišče, trgovina z mešanim blagom ipd.); Dopolnilne dejavnosti so dopustne le na za to določenih območjih.
– zelene površine.
Namenske rabe v ureditvenem območju naselja Zgornja Kungota so:
– območje stanovanj
– območje centralnih dejavnosti; dopustne so osnovne in specializirane terciarne in kvartarne dejavnosti občinskega pomena
– območje za proizvodno obrt
– območje komunalnih dejavnosti
– območje športnih in rekreacijskih dejavnosti
– zelene površine.
6. člen
Namenska raba zaključenih območij razpršene gradnje
Namenska raba zaključenih območij razpršene gradnje v Donko in Frlinc je območje počitniških objektov.
Namenska raba zaključenih območij razpršene gradnje Gradiška III, Tertinek in Slanič je območje stanovanj.
7. člen
Namenska raba območij razpršene gradnje
Namenska raba območij razpršene gradnje je stanovanjska dejavnost. Dopustna je tudi kmetijska dejavnost in kot njena dopolnilna dejavnost kmečki turizem. Dopustna je tudi športna in rekreativna dejavnost. V 150 m pasu ob cesti RII – 436 so dopustne še terciarne centralne dejavnosti, in sicer osnovne in specializirane oskrbne in storitvene dejavnosti, ter proizvodne dejavnosti. Centralne in proizvodne dejavnosti so dopustne le na posameznem območju razpršene gradnje z že obstoječo istovrstno dejavnostjo.
III. MERILA IN POGOJI
Skupna merila in pogoji glede vrste posegov
8. člen
Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja, kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
9. člen
V območju, ki ga ureja PUP so, razen če ni določeno drugače s posebnimi merili in pogoji glede vrste posega tega PUP, dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnje, nadomestne gradnje, rekonstrukcije in nadzidave oziroma dozidave objektov
– spreminjanje namembnosti, če ne spreminja ali ogroža pretežne namembnosti območja ali naselja
– tekoča vzdrževalna dela na objektih
– rušenja objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča
– postavitev mikrourbane opreme
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez in KTV
– gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov tako da ni ovirana njihova redna raba (garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje itd.)
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, pešpoti in kolesarskih poti ter urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč
– postavitev kioskov, turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov.
Posebna merila in pogoji glede vrste posegov
10. člen
Posebna merila in pogoji za zaključena območja razpršene gradnje
Znotraj zaključenih območji razpršene gradnje Donko in Frlinc so za stanovanjske objekte dopustne le rekonstrukcije in nadzidave oziroma dozidave. Pri kmetijskih objektih so dopustne le nadomestne gradnje, rekonstrukcije in nadzidave oziroma dozidave.
Znotraj zaključenih območji razpršene gradnje Gradiška III, Tertinek in Slanič so pri kmetijskih objektih dopustne le rekonstrukcije in nadzidave oziroma dozidave.
11. člen
Posebna merila in pogoji za območja, za katera bodo
izdelani lokacijski načrti
Na območju, ki se začasno ureja s PUP (območje predvidenih lokacijskih načrtov), so do sprejetja le-teh dovoljeni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– rušenja objektov in naprav in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
– postavitev začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov; njihova postavitev je časovno omejena največ do začetka izvajanja lokacijskega načrta
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, športnih in rekreacijskih površin, zelenic, pešpoti in kolesarskih poti ter vodnih zemljišč in vodnogospodarske ureditve,
– postavitev, turističnih oznak, reklamnih panojev in neprometnih znakov in
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez in KTV (ureditev reciklažnega dvorišča).
12. člen
Posebna merila in pogoji za območja gozdov
Na območju gozdov je dovoljeno izvajati:
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;
– priprava vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije.
Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor:
– ureditev rekreacijskih in turističnih poti po obstoječih poteh;
– krčitev gozdov zaradi spremembe gozdne površine v kmetijsko;
– izkoriščanje gozdov, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem ali v oboro za rejo divjadi;
– gradnja gozdne infrastrukture (gozdne ceste in drugi objekti) namenjeni predvsem gospodarjenju z gozdom.
Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. O posledicah zgoraj navedenih posegov na gozdni ekosistem in funkcije gozdov mora investitor pred izdajo lokacijske informacije pridobiti strokovno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije.
Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen v primerih, ki so določeni z zakonom o gozdovih (24. člen).
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.
Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovanih gozdov in gozdov s posebnim namenom, mora biti v skladu z določili odloka o razglasitvi varovanih gozdov in gozdov s posebnim namenom.
Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah (priključitev vlak na transportne poti, možnost kamionskega prevoza).
13. člen
Posebna merila in pogoji za območja, ki so namenjena
kmetijstvu
Na površinah namenjenih za kmetijstvo so, razen primarne rabe, možni naslednji posegi:
– melioracije, ki so predvidene v prostorskem planu lokalne skupnosti, oziroma, ki niso v nasprotju s prostorskim planom in se urejajo na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev
– začasni posegi (izkopi, prekopi) za izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture
– postavitev naprav za potrebe zvez
– postavitev pomožnih objektov namenjenih kmetijski dejavnosti
– postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam. Dovoljeno jih je postavljati na prometno dostopnih zemljiščih, kjer je možno organizirati parkirne površine. Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov
– postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov
– sanacija površinskih kopov naravnih surovin
– postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti
– gradnja objektov za potrebe zaščite in reševanja
Vsi posegi morajo biti v skladu z določili zakona o kmetijskih zemljiščih.
14. člen
Posebna merila in pogoji za vodna zemljišča
Na vodotokih so dovoljeni naslednji posegi:
– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred vodami
– vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti
– čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne vodne uprave
– oživljanje reguliranih vodotokov ter
– postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti.
Vsi posegi morajo biti v skladu z zakonom o vodah. Za vse posege na vodnih zemljiščih je potrebno pridobiti vodnogospodarske pogoje in soglasje, ki jih izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
Merila in pogoji za oblikovanje
15. člen
Morfološka merila za urejanje naselij, zaselkov in razpršene gradnje
-----------------------------------------------------------
Vzorec pozidave                     Naselje
-----------------------------------------------------------
A) gručasto naselje                 UON Zgornja Kungota
B) razloženo obcestno naselje       UON Morski jarek,
                                    UON Jurski vrh,
                                    Tertinek, Gradiška III,
                                    Frlinc
C) razpršeno naselje                UON Gradiška I,
in druga razpršena gradnja          Slanič, Donko
-----------------------------------------------------------
A) Morfološka merila za urejanje gručastih naselij
Pri funkcionalnih rekonstrukcijah je potrebno ohranjati merilo in velikost objektov. Nove večje programe je potrebno razporediti v večje število manjših objektov ali pa izoblikovati na robu naselja novo območje za novogradnje večjih dimenzij, ki morajo biti kompozicijsko uglašene s podobo naselja v krajini. Pomembno je da se novi posegi vizualno podrejajo staremu delu naselja.
B) Morfološka merila za urejanje naselij z obcestno zasnovo
Oblika parcele mora biti praviloma pravokotne oblike in s stranicami pravokotno na potek ceste in s krajšo stranico ob cesti. V primeru, da je razpoložljivo stavbno zemljišče večje od maksimalne velikosti posameznega stavbnega zemljišča za tovrstno stavbno tipologijo, mora lastnik tega zemljišča naročiti ustrezno parcelacijo celotnega stavbnega zemljišča z upoštevanjem navedenih pogojev in meril ter cestno navezavo na javno cesto.
C) Morfološka merila za urejanje razpršenih razloženih naselij in zaselkov ter razpršene gradnje
Zaradi izpostavljene lege objektov in njihovega velikega vpliva na podobo krajine je potrebno novogradnje prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture.
16. člen
Pogoji in merila za lego objektov in oblikovanje
stavbne mase
Razmerje med pozidano in celo površino gradbene parcele individualnih stanovanjskih hiš je 0.10–0.35. Objekti imajo eno ali dve etaži in mansardo (P, P+M, P+1, P+1+M). Dopustna je izgradnja kleti, ki pa mora biti vsaj do 2/3 višine v zemlji. Za izgradnjo kleti na poplavnih in erozijskih območjih je potrebno pridobiti pogoje in soglasje, ki ga izda pristojno ministrstvo. Sosednjim objektom se je potrebno prilagoditi po odmikih od ceste. Slemena streh objektov morajo povzemati smeri slemen obstoječih sosednjih objektov. Višina kapi strehe mora slediti ulični višini kapi streh obstoječih objektov. Odstopanja so možna na križiščih poti.
Maksimalna etažnost večstanovanjskih objektov večjih gabaritov (stanovanjski blok) je (K+)P+2+M. Za izgradnjo kleti na poplavnih in erozijskih območjih je potrebno pridobiti pogoje in soglasje, ki ga izda pristojno ministrstvo. Izjemoma je lahko tudi drugačna, vendar je potrebno zaščititi poglede na vertikalne poudarke kot so cerkveni zvoniki, gradovi ipd.
Proizvodni objekti se morajo v horizontalnem in vertikalnem gabaritu prilagoditi optimalni izrabi prostora, ob tem pa v največji možni meri upoštevati naravne danosti prostora in obstoječo gradbeno strukturo.
Oblikovanje posegov na zelenih površinah mora biti prilagojeno naravnim danostim prostora.
Komunalni objekti in naprave morajo biti ograjeni in ustrezno ozelenjeni.
17. člen
Medsebojni odmik prosto stoječih objektov ter odmik od meje gradbene parcelne se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno tehničnimi, požarno varstvenimi in obrambnimi predpisi ob upoštevanju funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije naselja.
Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti škodljivo na vplivajo na bivalne pogoje prebivalcev sosednjega objekta ali na rabo sosednjih parcel.
Novi objekt mora biti odmaknjen minimalno 4 m od meje gradbene parcele, s soglasjem mejaša je lahko razdalja tudi manjša (v tem primeru mora investitor novega objekta ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale vplive na parcelo ali objekt mejaša).
18. člen
Posegi na območju razpršene poselitve ter v razloženih naseljih morajo upoštevati tradicionalno arhitekturno tipiko.
Tlorisi stavb praviloma morajo biti podolgovati (priporočljivo razmerje je 1:2), izjeme so dovoljene v primerih, ko velikost parcele ali naravne danosti tega ne omogočajo. Stavbe so pritlične, strehe dvokapne, strme s čopoma, priporočljiva kritina je bobrovec ali zareznik.
Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Kot prizidki na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega objekta.
Ograjevanje zemljišč je dovoljeno za potrebe kmetijstva, varstva voda, varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine in varstva gozdnega mladja.
19. člen
Pogoji in merila glede uporabe gradbenih materialov
Objekti morajo biti grajeni iz trajnih gradbenih materialov.
Priporočljivo je, da so strehe krite s kritino temno rdeče barve (bobrovec, zareznik). Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki.
Fasade so ometane v značilni barvi obstoječe kvalitetne arhitekture v naselju. Za urejanje zunanjih površin se morajo uporabljati naravni materiali.
Odstopanja pri izboru materialov in barv so možna, vendar pa morajo biti utemeljena in definirana v projektni dokumentaciji.
20. člen
Vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave
Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dovoljeni.
21. člen
Merila in pogoji za oblikovanje drugih posegov
Ulično ograjo stanovanjskih objektov je treba izvesti do skupne višine največ 1,2 m. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna.
Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirane tako, da ne ovirajo funkcionalno omejenih ljudi ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno površino.
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.
Montažni začasni objekti in odprte deponije naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin oziroma v nevidnem polju.
Ureditve vodotokov in hudournikov se izvajajo kot sanacija erodiranih brežin predvsem z uporabo naravnih materialov, tako da je čim manj vidnega betona.
Z urejanjem kmetijskih zemljišč se ne sme sprožiti erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda. Potrebno je ohranjati pasove vegetacije in posamezna drevesa in gozdni rob.
Izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja po zakonu o rudarstvu.
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je potrebno zatraviti ali zasaditi, v primeru strmejših brežin so dovoljeni tudi betonski oporni zidovi.
22. člen
Upoštevanje potreb funkcionalno oviranih ljudi
pri načrtovanju
Novi posegi v prostor na javnih objektih ali javnih površinah in prenove le-teh morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir.
Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel
23. člen
Velikost gradbenih parcel se določi v projektni dokumentaciji.
Obliko gradbene parcele je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu.
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
– urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine),
– sanitarno tehnične zahteve.
Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Velikost gradbene parcele za individualno stanovanjsko gradnjo je 500–1200 m2, razen v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele.
Maksimalna velikost gradbene parcele za počitniško gradnjo je 300 m2, razen v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele.
Merila in pogoji za prometno urejanje
24. člen
Varovalni pasovi prometnic
Ob državnih cestah in občinskih cestah je varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter drugi posegi v prostor znotraj varovalnih pasov javnih državnih in občinskih cest je dovoljena le s soglasjem pristojnega organa.
Varovalni pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako stran državne ceste širok: pri regionalni cesti 15 m.
Varovalni pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako stran občinske ceste širok: pri lokalni cesti 6 m, pri javni poti 4 m.
25. člen
Priključevanje cest, dovoznih cest in pristopov do objektov in zemljišč
Obstoječi priključki ostanejo v uporabi. Priključki kategoriziranih in nekategoriziranih cest na državne in občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega organa.
Pri določanju lokacije novih objektov je treba, če je to mogoče, zagotoviti, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto ali pot.
Prometno-tehnični elementi priključkov morajo ustrezati prometnim zahtevam ceste na katero se navezujejo in zahtevam merodajnih vozil, ki jih je treba določiti glede na namembnost objektov za katere je zgrajen priključek. V območju priključka je treba upoštevati pregledni trikotnik, ki se določi glede na kategorijo ceste in dovoljeno hitrost.
26. člen
Dovozne ceste in pristopi do objektov in zemljišč
Do vsake gradbene parcele mora biti zagotovljen trajen dovoz in dostop s ceste ali javne poti. Izjemoma so dovoljeni dovozi in dostopi preko zasebnih zemljišč ob predložitvi dokaza o služnostni pravici.
Dovozne ceste in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na ceste nižje kategorije in preko teh na ceste višje kategorije.
Prometno-tehnični elementi dovoznih cest in pristopov do objektov morajo ustrezati prometnim zahtevam merodajnih vozil, ki jih je treba določiti glede na namembnost objektov.
Slepe ceste morajo biti zaključene tako, da omogočajo na koncu ceste oziroma v bližini (max. 30 m) obračanje vozil. Širina koridorja dovozne javne ceste mora biti minimalno 6 m za nekategorizirane ceste, 8 m za kategorizirane ceste in 10 m za lokalne ceste.
27. člen
Zagotavljanje prometne varnosti
Veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne (dovozne ceste, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti).
28. člen
Prometno-tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih ter morajo ustrezati prometnim zahtevam glede strukture prometa.
Dimenzije prometnega in prostega profila javnih cest je treba določiti v odvisnosti od strukture prometa in morajo zagotavljati varno srečevanje vozil. Na nizkoprometnih cestah se v primeru premajhnih profilov, zagotovijo izogibališča na primernih preglednih razdaljah.
Za zagotovitev varnega odvijanja prometa skozi naselje in urejanje prometnega režima v naselju je ob vozišču možno graditi dodatne vozne pasove, izključevalne in vključevalne pasove, parkirne pasove, kolesarske pasove in pasove za pešce, pločnike, kolesarske steze. Za tovrstne gradnje je treba pridobiti soglasje pristojnega organa.
29. člen
Za izboljšanje prometne varnosti je možno sprejemati ukrepe za varstvo otrok, pešcev in kolesarjev. Znotraj naselja je možno urejati območja z umirjenim prometom in izvesti ukrepe umirjanja prometa.
30. člen
Objekti spremljajoče cestno-prometne dejavnosti
Na prometnih površinah zunaj vozišča je možno skladno z veljavnimi predpisi in soglasjem pristojnega organa graditi objekte spremljajočih dejavnosti kot so: avtobusna postajališča, parkirišča, bencinski servisi, objekti za vzdrževanje cest, površine za kontrolo cestnega prometa in podobno. Pri gradnji naštetih objektov je treba upoštevati veljavne predpise o prometnem in prostem profilu ceste.
31. člen
Dostava in intervencija
Do vseh objektov mora biti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila. Intervencijske poti so lahko tudi po peš površinah. Do objektov, v katerih so locirane nestanovanjske dejavnosti, mora biti zagotovljen dovoz za dostavna vozila in površina za njihovo manipulacijo. Vse intervencijske poti, dostavne poti in manipulativne površine morajo biti primerno utrjene in dimenzionirane ter urejene brez ovir.
32. člen
Parkiranje
Za parkiranje osebnih vozil je treba urediti parkirne površine (parkirne pasove ob voziščih, parkirišča). Potrebno število parkirnih mest se zagotovi na lastni parceli. Kadar to ni možno se uredijo parkirni prostori na javnih prometnih površinah skladno s pogoji pristojnega organa. Število potrebnih parkirnih mest se določi v odvisnosti od dejavnosti.
TABELA ZA DOLOČITEV POTREBNIH PARKIRNIH MEST V ODVISNOSTI OD DEJAVNOSTI
 
-----------------------------------------------------------------------------
Dejavnosti                                   Število parkirnih mest
-----------------------------------------------------------------------------
1. STANOVANJSKA POSLOPJA
ENODRUŽINSKE HIŠE                            2 PM / stanovanjsko enoto +
                                             10% za obiskovalce
POSLOPJA S STANOVANJI                        1,1 PM / stanovanjsko enoto +
                                             10% za obiskovalce
VIKENDI IN POČITNIŠKE HIŠE                   1 PM / stanovanjsko enoto
MLADINSKI IN OTROŠKI DOMOVI                  1 PM / 10 postelj
DOMOVI ZA OSTARELE                           1 PM / 8 postelj
 
2. PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI
PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI – SPLOŠNO     1 PM / 30m2 neto površine
UPRAVNI PISARNIŠKI PROSTORI
S ŠTEVILNIM OBISKOM                          1 PM / 20m2 neto površine
 
3. PRODAJNI PROSTORI
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE                    1 PM / 30m2 prodajne površine –
                                             najmanj 2 PM
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE Z MAJHNIM OBISKOM  1 PM / 50m2 prodajne površine –
                                             najmanj 2 PM
 
4. PRIREDITVENI PROSTORI
VEČNAMENSKE DVORANE                          1 PM / 5 sedežev + 1PM / 2,5
                                             zaposlenih
KINO, ŠOLSKE DVORANE, PREDAVALNICE           1 PM / 5 sedežev
CERKVE                                       1 PM / 20 sedežev
 
5. ŠPORTNE NAPRAVE
ŠPORTNI OBJEKTI BREZ GLEDALCEV               1 PM / 250m2 površine
ŠPORTNI STADION S PROSTOROM ZA GLEDALCE      1 PM / 250m2 površine + 1 PM /
                                             10 gledalcev
ŠPORTNI DVORANE BREZ GLEDALCEV               1 PM / 50m2 dvoranske površine
ŠPORTNI DVORANE S PROSTOROM ZA GLEDALCE      1 PM / 50m2 dvoranske površine +
                                             1 PM / 10 gledalcev
TENIS IGRIŠČA                                4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10
                                             gledalcev
STRELIŠČA                                    1 PM / 1 tarčo
 
6. GOSTILNE IN PRENOČIŠČA
GOSTILNE LOKALNEGA ZNAČAJA                   1 PM / 8 sedežev
POMEMBNEJŠA GOSTIŠČA                         1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5
                                             zaposlenih
PENZIONI, ZDRAVILIŠČA                        1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4
                                             sedeže
IN DRUGI OBJEKTI S PRENOČIŠČI                v restavraciji + 1 PM / 2,5
                                             zaposlenih
 
7. ZDRAVSTVENE USTANOVE
MANJŠI ZDRAVSTVENI DOMOVI IN AMBULANTE       1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30m2
                                             neto površine, najmanj 3 PM
 
8. ŠOLE
OSNOVNE ŠOLE                                 1 PM / 30 učencev
SREDNJE ŠOLE                                 1 PM / 25 učencev + 1 PM / 10
                                             učencev starejših od 18 let
OTROŠKI VRTCI                                1 PM / 20 otrok, najmanj 2 PM
 
9. INDUSTRIJA, OBRT
OBRTNI IN INDUSTRIJSKI OBRATI                1 PM / 50m2 neto površine ali 1
                                             PM / 3 zaposlene
SKLADIŠČA, DEPOJI, TRGOVINA NA DEBELO,       1 PM / 80m2 neto površine ali 1
                                             PM / 3 zaposlene
RAZSTAVNI IN PRODAJNI PROSTORI
DELAVNICE ZA SERVIS MOTORNIH VOZIL           6 PM / 1 popravljalno mesto
AVTOMATSKE AVTOPRALNICE                      5 PM / 1 pralno napravo
 
10. POKOPALIŠČA
MALA POKOPALIŠČA                             1 PM / 500 m2 površine minimalno
                                             10 parkirnih mest
-----------------------------------------------------------------------------
Pri urejanju parkirnih površin za osebna vozila je treba skladno z veljavnim pravilnikom urediti predpisano število parkirnih mest za vozila oseb z invalidskimi vozički. Ta parkirna mesta morajo biti ustrezno označena in locirana čim bliže objektu, ki mu pripadajo.
Parkirišča za tovorna vozila je treba urejati skladno z določili veljavnega pravilnika, ki določa minimalne tehnične in druge pogoje za parkirišča za tovorna vozila.
Merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanje ter telekomunikacije
33. člen
Splošni pogoji
Potek komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
Obstoječe in predvidene objekte je priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in omrežje zvez – telekomunikacijsko in CATV).
Pogoje za priključitev podajo upravljavci komunalnih in energetskih naprav ter omrežja zvez.
Energetski in telekomunikacijski predvideni vodi v naseljih morajo biti izvedeni zemeljsko, v območjih izven naselja so lahko prosto zračni.
V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, dozidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so v rezervatih dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
34. člen
Vodooskrba
Za reševanje problema vodooskrbe je na območjih, kjer je že zgrajeno javno vodovodno omrežje (v naseljih in pri objektih razpršene gradnje), priključiti objekte pod pogoji upravljavca vodovodnega omrežja.
Pri celotni obravnavi urejanja območja, je potrebno ob novogradnjah vodovodnih cevovodov, ter za področja nove pozidave predvideti tudi rekonstrukcije obstoječega vodovodnega omrežja v naseljih oziroma izven njih (odprti prostor) tam, kjer je to potrebno, v skladu s »Programom sanacije vodovodnega omrežja občine Kungota«. Natančnejši pogoji za izvedbo rekonstrukcij in novogradenj vodovodnih cevovodov bodo podani v soglasjih k posameznemu posegu v prostor.
Obnoviti in dopolniti je treba obstoječe omrežje tako, da bo nudilo požarno zaščito in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov.
V zaselkih in območjih, kjer vodovodnega omrežja še ni, je pa načrtovanih najmanj 5 gospodinjstev ali več kot 20 prebivalcev, se naj za njih uredi javni vodovod. Pogoji in način dobave in odjema pitne vode na območju občin, ki jih s pitno vodo oskrbuje Mariborski vodovod, so določeni v »Pravilniku o oskrbi s pitno vodo«. Tehnična izvedba in uporaba vodovodnih objektov in naprav, ki jih upravlja Mariborski vodovod pa se ureja s »Tehničnim pravilnikom«.
V primeru razpršene gradnje, kjer gre za oskrbovanje posameznih objektov z vodo, si ti lahko zgradijo individualno vodooskrbno napravo (lastno zajetje ali vodnjak), po predhodni bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji (neoporečna pitna voda).
35. člen
Odvodnjavanje in kanalizacijsko omrežje
Dograditi je treba manjkajočo kanalizacijo oziroma dopolniti omrežje tako, da bo nudilo izenačevanje komunalnega standarda za vse prebivalce v naselju, in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov.
Celotno omrežje javne kanalizacije v naseljih naj se konča z iztokom, oziroma čiščenjem v biološki čistilni napravi.
Novih sosesk večjih od 50 PE (populacijski ekvivalent), se ne sme graditi brez kanalizacije, stare soseske oziroma pozidavo pa je potrebno čim prej sanirati s kanalizacijo, ki se zaključuje z ustrezno čistilno napravo.
Na območjih, kjer še ni zgrajenega sistema javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov (nepropustne greznice, male čistilne naprave). Pri tem je potrebno upoštevati sanitarno tehnične predpise.
Po izgradnji javne kanalizacije je priključitev objektov na njo obvezna v skladu z 11. členom »odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Kungota«.
V nobenem primeru ni dovoljeno odvajati fekalne ter odpadne vode iz proizvodnje neprečiščene v vodotoke.
Tam, kjer je možno, je treba načrtovati ločen sistem kanalizacijskega omrežja, ter ga v skladu s predpisi zasnovati v vodotesni izvedbi. Fekalne vode v naseljih naj se priključijo na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
Neonesnažene meteorne vode je treba speljati v sistem odprtih jarkov, rigol, ponikalnih polj in jih odvajati v podtalje ali obstoječe vodotoke oziroma jih v manjših odtokih izpustiti na zelene površine.
Meteorne vode iz manipulativnih in parkirnih površin je treba po ustreznem predčiščenju (lovilec olj ali usedalnik) ponikati oziroma, kjer to ni možno, voditi v vodotoke.
36. člen
Vodnogospodarske ureditve
Zaradi preprečevanja onesnaženosti voda je treba:
– zgraditi biološke čistilne naprave za naselja v Občini Kungota
– urediti ustrezne načine čiščenja odpadnih voda za objekte razpršene gradnje, po veljavnih sanitarnih predpisih
– meteorne vode iz manipulativnih in parkirnih površin samo predhodno predčiščene ponikati oziroma, kjer to ni možno, voditi v vodotoke.
Zagotoviti je potrebno sanacije poškodb in vzdrževanje strug in brežin nastalih zaradi erozivnih procesov.
Na mestih, kjer je to potrebno, izvršiti regulacije potokov.
Gradnja objektov na poplavnih območjih je dopustna po tem, ko bodo izvedeni ukrepi za zagotovitev poplavne varnosti.
37. člen
Elektroenergetsko omrežje
Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.
Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije.
Planiranje novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja (20 kV in 0,4 kV) bo odvisno od povečanja obremenitev, ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih priključenih na obstoječe elektroenergetske vode.
Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (uredba o elektroenergetskem sevanju v naravnem in življenjskem okolju in uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju).
Iz predvidenih TP je treba do posameznih odjemalcev položiti ustrezno nizkonapetostno omrežje.
Investitorji si morajo v skladu z 71. členom energetskega zakona pred izdajo gradbenih dovoljenj za preurejene in nove objekte pridobiti soglasje za priključitev.
Nizko in srednje napetostno omrežje je treba v naseljih zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi. Prav tako morajo biti priključki odjemalcev na omrežje zemeljski.
Izgradnja nove javne razsvetljave naj se izvede z enotno opremo za celotno sosesko.
Omrežje javne razsvetljave v naselju mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti.
38. člen
Telekomunikacijsko omrežje
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežja v naselju morajo biti zemeljski.
Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste.
Investitorji morajo zaprositi za izvedbo priključkov pri upravljavcu.
39. člen
Ogrevanje
Ogrevanje objektov v naseljih in pri razpršeni gradnji se lahko vrši individualno z ekološko sprejemljivimi gorivi (ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, biomasa), s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolje.
Na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje, je možno ogrevanje iz skupne kotlovnice.
V slučaju ogrevanja s tekočim naftnim plinom, naj bodo rezervoarji locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.
Merila in pogoji za varovanje okolja
40. člen
Varstvo voda
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča in sicer pri vodotokih 1. reda (v Občini Kungota: Pesnica) 15 metrov od meje vodnega zemljišča in pri vodotokih 2. reda (manjši potoki, pritoki Pesnice v občini) 5 metrov od meje vodnega zemljišča (14. člen zakona o vodah, Uradni list RS, št. 67/02).
Investitorji objektov na poplavnem območju morajo upoštevati dejstvo, da je lahko območje občasno preplavljeno. Zato morajo ob izgradnji in obratovanju objekta izvesti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje.
Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja na poplavnem območju mora biti tudi hidrološko hidravlična presoja vodnega režima iz katere bo razvidna poplavna varnost območja pred izgradnjo objekta in po njej. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti obdelani in ustrezno prikazani vsi ukrepi s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja, na predvideni objekt in okolje nasploh.
Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.
Odvajanje odpadnih voda v ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok, je prepovedano. V njih se lahko vodijo le predhodno prečiščene odpadne vode.
41. člen
Varstvo zraka
V izogib onesnaženju zraka se kot splošno navodilo priporoča ogrevanje z ekološko neoporečnim gorivom (ekstra lahko kurilno olje, tekoči naftni plin, elektrika).
42. člen
Ravnanje z odpadki
Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta komunalnih odpadkov tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti.
Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena znotraj ograje.
Za potrebe občanov se za zbiranje večjih kosovnih odpadkov uredi reciklažno dvorišče za kratkotrajno hranjenje, z lokacijo v obrtni coni Lipno (k.o. Zg. Kungota). Ko so kontejnerji polni, se odpadki odpeljejo v nadaljnjo predelavo. Odvoz izvrši za to pooblaščeno podjetje.
Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki.
43. člen
Varstvo pred erozijo
Pri poseganju v prostor in pripravi projektne dokumentacije na erozijskih območjih je potrebno posebno pozornost nameniti oblikovanju posegov, ki lahko povzročijo nastanek erozijskih procesov.
44. člen
Varstvo tal
Pri gradnji objektov je potrebno humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati usmeritev za to pristojna strokovna služba.
45. člen
Varstvo gozdnega roba in gozda
Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike:
– stavbe morajo biti odmaknjene 25 m od gozdnega roba;
– ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča pa morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1 m.
V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz strokovnega mnenja pristojnega upravljavca razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.
Če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.
46. člen
Varstvo pred hrupom
Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa kot posledica uporabe ali obratovanja dejavnosti ob upoštevanju stopnje varovanja pred hrupom ne presegajo mejnih ravni za vir hrupa, določenih z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
Obstoječe vire prekomernega hrupa je potrebno sanirati tako, da ravni hrupa, ki so posledica njihovega obratovanja, ne presegajo mejnih ravni za vir hrupa. V projektni dokumentaciji za nove objekte ali naprave, ki so vir hrupa, spremembe namembnosti obstoječih objektov ali naprav in objekte ali naprave v rekonstrukciji mora biti izdelana strokovna ocena obremenitve s hrupom v skladu s 13. členom uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
47. člen
Varstvo naravnih vrednot
Na območju urejanja s PUP je prisotnih 7 naravnih vrednot, in sicer:
– NV 1: Svečinski hrib, Plački vrh
– NV2: Jama 2 v Repoluskovih pečinah
– NV3: Koboldov hrast
– NV4: Terčelov jesen
– NV5: Lavrenčičevi platani
– NV 7: Parkovni nasad pri gradu v Lepem dolu
– NV8: Parkovni nasad pri gradu Pahte.
Območje pričakovanih geoloških in geomorfoloških naravnih vrednot znotraj območja urejanja s PUP je območje terciarnih plasti Slovenskih goric.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo varstvene usmeritve, varstveni režimi in pogoji navedeni v naravovarstvenih smernicah. Za vse posege na območjih, ki so v naravovarstvenih smernicah opredeljena kot naravne vrednote, ekološko pomembna območja ali zavarovana območja, je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda pristojno ministrstvo.
48. člen
Varstvo kulturne dediščine
Za vse posege na objektih kulturne dediščine in njihovih vplivnih območjih, ki so opredeljeni v prostorskem planskem aktu, je potrebno pridobiti pogoje in soglasje, ki ga izda pristojno ministrstvo.
Merila in pogoji za urejanje prostora za obrambo
in zaščito
49. člen
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Pri združenih objektih je potrebno zagotoviti dvourno požarno ločitev. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.
Vsaka projektna dokumentacija za gradnjo mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino protipožarne zaščite.
V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je za vsak poseg, potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode.
50. člen
Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51. člen
Ne glede na določila prostorskih ureditvenih pogojev za posamezna območja, so v vseh območjih do realizacije predvidenih ureditev v skladu s temi prostorsko ureditvenimi pogoji dopustni naslednji posegi:
– tekoče vzdrževanje stavb znotraj obstoječih gabaritov,
– spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov in vlaganj v objekte,
– tekoče vzdrževanje prometnih in manipulacijskih površin,
– tekoče vzdrževanje zelenih površin,
– nujni komunalni posegi,
– nujni sanacijski posegi.
52. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– upravi Občine Kungota.
53. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka na območju Občine Kungota prenehajo veljati:
– ureditveni načrt za mejni prehod Jurij ob Pesnici, objavljen v MUV 21/88;
– zazidalni načrt za naselje Zg. Kungota, objavljen v MUV 1/87;
– zazidalni načrt delov naselij izven Maribora, objavljen v MUV 10/72.
54. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01/21-2003
Kungota, dne 5. septembra 2003.
Župan
Občine Kungota
Jožef Karner, inž. grad. l. r.