Uradni list

Številka 89
Uradni list RS, št. 89/2003 z dne 12. 9. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 89/2003 z dne 12. 9. 2003

Kazalo

4095. Poslovnik Sodnega sveta (prečiščeno besedilo), stran 13054.

V skladu z določbo tretjega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 38/99 in 28/00) je sodni svet na 71. seji dne 10. 7. 2003 sprejel spremembe in dopolnitve poslovnika Sodnega sveta (prečiščeno besedilo)
P O S L O V N I K
Sodnega sveta
1. člen
S tem poslovnikom se v skladu z zakonom o sodiščih ureja način dela Sodnega sveta in druga vprašanja, ki so pomembna za njegovo delo.
2. člen
Sedež Sodnega sveta je v Ljubljani, Tavčarjeva 9.
3. člen
Sodni svet ima pečat, v katerem se v sredini nahaja grb Republike Slovenije, okrog njega je napis »Republika Slovenija«, v spodnjem delu pa naziv »Sodni svet«.
4. člen
Funkcija člana Sodnega sveta je častna.
Predsednik in člani Sodnega sveta imajo položaj in z njim povezane pravice ter obveznosti, določene z ustavo, zakoni, tem poslovnikom in akti Sodnega sveta.
5. člen
Sodni svet predstavlja predsednik Sodnega sveta (v nadaljevanju: predsednik), v njegovi odsotnosti pa ga nadomešča podpredsednik Sodnega sveta (v nadaljevanju: podpredsednik).
Predsednik lahko pooblasti člana Sodnega sveta (v nadaljevanju: član oziroma člani) ali sekretarja Sodnega sveta (v nadaljevanju: sekretar), da pri opravljanju posameznih nalog predstavlja Sodni svet.
6. člen
Predsednik soodloča na sejah Sodnega sveta in opravlja tudi naslednje naloge:
– koordinira delo Sodnega sveta,
– sklicuje in vodi seje Sodnega sveta,
– podpisuje odločbe, sklepe in zapisnike Sodnega sveta,
– predstavlja Sodni svet v postopkih odločanja pred Državnim zborom Republike Slovenije,
– zastopa Sodni svet v sodnih postopkih brez omejitev,
– skrbi za sodelovanje z drugimi državnimi organi,
– skrbi za sodelovanje z organi iz tujih držav, ki imajo enake pristojnosti kot Sodni svet,
– skrbi za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami,
– opravlja naloge uprave Sodnega sveta,
– opravlja druge naloge v skladu z ustavo, zakoni, tem poslovnikom in drugimi akti Sodnega sveta.
7. člen
Predsednik sodeluje s predsednikom republike, državnim zborom, državnim svetom, vlado, vrhovnim sodiščem in drugimi sodišči ter organi na način, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost Sodnega sveta, kakor tudi varuje položaj Sodnega sveta, določen z ustavo.
8. člen
Člani izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika.
Za izvolitev predsednika in podpredsednika velja način kroženja treh predsednikov in podpredsednikov vsakih 20 mesecev v času petletnega mandata Sodnega sveta.
9. člen
Seje Sodnega sveta sklicuje predsednik.
Na obrazloženo zahtevo člana ali posameznega sodišča je predsednik Sodnega sveta dolžan sklicati sejo najkasneje v 14 dneh od prejema zahteve.
Seje so praviloma ob četrtkih.
10. člen
Predlog dnevnega reda z gradivom za sejo mora biti hkrati s sklicem seje dostavljen članom vsaj 4 dni pred sejo.
Izjemoma se lahko na dnevni red seje uvrsti nujna zadeva brez gradiva ali z nepopolnim gradivom.
Predsednik ali član lahko predlaga uvrstitev zadeve na dnevni red seje ali umik zadeve z dnevnega reda na sami seji.
Na seji sta poleg predsednika in članov prisotna še sekretar in zapisnikar.
11. člen
Seje Sodnega sveta so javne.
Javnost je izključena, kadar Sodni svet obravnava kadrovske zadeve oziroma kadar sprejme sklep o izključitvi javnosti.
Člani in drugi prisotni na seji so dolžni varovati kot skrivnost tiste podatke, ki se obravnavajo na sejah, na katerih je izključena javnost.
Kadar je javnost izključena, jo o odločitvah in stališčih Sodnega sveta obvesti predsednik ali član, ki ga določi Sodni svet.
Predsednik lahko zaradi obveščanja javnosti o delu Sodnega sveta skliče tiskovno konferenco.
12. člen
Sodni svet odloča z javnim ali tajnim glasovanjem.
Sodni svet z dvotretjinsko večino (8) glasov vseh članov:
– s tajnim glasovanjem izvoli predsednika in podpredsednika,
– sprejme poslovnik Sodnega sveta in druge akte, ki urejajo organizacijo in poslovanje Sodnega sveta,
– potrdi oceno sodniške službe, da sodnik ne ustreza sodniški službi.
Sodni svet odloča z večino (6) glasov vseh članov:
– o predlogih za izvolitev sodnikov,
– o imenovanjih in napredovanjih sodnikov ter uvrstitvah v plačilni razred.
Sodni svet je sklepčen in veljavno odloča o zgoraj navedenih vprašanjih, če je na seji prisotnih najmanj 8 članov.
O drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti odloča Sodni svet z večino glasov članov, če je prisotnih najmanj 6 članov.
Če je pri odločanju o posameznem vprašanju član izločen, se število članov, ki so izločeni, odšteje od skupnega števila članov pri določanju večine članov in pri določanju najmanjšega števila prisotnih članov, ki je potrebno za odločanje.
13. člen
Kadar Sodni svet odloča o predlogih za izvolitev sodnikov, o imenovanjih in napredovanjih ter uvrstitvah v plačilni razred in o predlogih za razrešitev sodnikov, član ne more sodelovati pri odločanju:
– če se odloča o njegovi kandidaturi ali če je s kandidatom oziroma sodnikom, ki je v postopku, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti, v stranski vrsti do četrtega kolena ali je z njim v zakonu, izvenzakonski zvezi ali svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala,
– če obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
14. člen
Predsednik vodi sejo in skrbi za red.
Predsednik najprej ugotovi udeležbo na seji in sklepčnost.
Po ugotovitvi sklepčnosti Sodni svet odloča o predlaganem dnevnem redu seje.
Kot prva točka dnevnega reda seje se obravnava in potrdi zapisnik prejšnje seje Sodnega sveta.
Med sejo lahko predsednik iz utemeljenih razlogov spremeni vrstni red obravnavanja posameznih točk dnevnega reda.
Predsednik lahko med sejo pred dokončnim odločanjem umakne točko z dnevnega reda.
15. člen
Predsednik na kratko predstavi vsebino posamezne točke dnevnega reda, nato pa prepusti besedo članom. Predsednik lahko pooblasti sekretarja, da na kratko predstavi vsebino posamezne točke.
V razpravi daje predsednik besedo članom in sekretarju po vrstnem redu, kot so se prijavili k besedi, pri čemer imajo prednost predsednik in člani.
V razpravi dobi prijavljeni besedo praviloma enkrat. Govoriti sme le o vprašanjih, ki se nanašajo na točko dnevnega reda. Če se tega ne drži, mu lahko predsednik po predhodnem opominu vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko član ugovarja. O ugovoru odloča Sodni svet takoj in brez razprave z večino glasov navzočih članov.
Sodni svet lahko na predlog predsednika ali kateregakoli člana omeji čas razprave pri posamezni točki.
Predsednik sklene razpravo, ko ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi.
16. člen
Po sklenjeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda predsednik predlaga sklep, o katerem se glasuje.
Glasovanje je lahko predhodno ali dokončno, o čemer odloča predsednik pred glasovanjem. Pri dokončnem glasovanju član ni vezan na odločitev, ki jo je izrazil ob predhodnem glasovanju.
Predsednik lahko po predhodnem glasovanju o posamezni točki le-to umakne z dnevnega reda.
17. člen
O sejah Sodnega sveta se vodi zapisnik v skrajšani obliki.
Zapisnik vsebuje podatke o kraju, datumu in zaporedni številki seje, imena navzočih, zadeve, ki jih je obravnaval Sodni svet, sprejeta stališča, mnenja in sklepe Sodnega sveta.
Zapisnik vsebuje tudi ločeno mnenje, če tako želi član, ki ga je izrazil.
V zapisnik pod oznako A se zapisujejo vsi sklepi, stališča in mnenja, ki se nanašajo na pravice in obveznosti sodnikov.
V zapisnik pod oznako B se vpisujejo sklepi, ki so pomembni za notranjo organizacijo in poslovanje Sodnega sveta, ter sklepi, s katerimi je potrebno varovati osebne podatke sodnika po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
Zapisnik se vroči članom. Člani prejmejo sklepe po zaključku seje in lahko do 12. ure naslednjega dne sporočijo predsedniku ali strokovni službi ugovor glede oblikovanja sklepov. V primeru ugovora se pošiljanje izpodbijanega sklepa zadrži do naslednje seje, razen kadar je dogovorjeno, da se sklepi odpravijo takoj.
Potrjeni sklepi pod oznako A, ki jih podpiše predsednik, se pošljejo v vednost sodnikom prek predsednikov sodišč.
18. člen
V nujnih primerih, ko ni mogoče pravočasno sklicati seje in gre za manj pomembno zadevo ali nujno zadevo, lahko Sodni svet odloči o zadevi iz svoje pristojnosti na korespondenčni seji.
Korespondenčno sejo skliče predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. V izjemnih primerih, ko predsednik in podpredsednik nista dosegljiva, lahko korespondenčno sejo na predlog sekretarja skliče tudi član.
V primerih iz prejšnjih odstavkov se pošlje članom pisen predlog ali telefonsko sporočilo, o katerem glasujejo.
Sklep je sprejet, če je zanj glasovala potrebna večina članov.
O korespondenčni seji se sestavi zapisnik, predsednik pa o sklepih obvesti člane na naslednji redni seji.
19. člen
Za udeležbo na seji, ki traja do tri ure, pripada vsakemu članu in podpredsedniku sejnina v neto znesku 15.000 tolarjev, predsedniku pa v neto znesku 20.000 tolarjev. Za daljše seje jim pripada za vsako začeto uro sejnina, preračunana na eno uro v dvojnem znesku.
Sejnina se revalorizira po zakonu o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov ter spremembah, objavljenih v posebnem dodatku Slovenskega pravnega registra. Revalorizacija se upošteva od dneva uveljavitve poslovnika, obračunava pa se od 1. 1. 1997.
Sejnina se izplačuje enkrat mesečno.
Člani Sodnega sveta imajo pravico do povračila stroškov v zvezi z udeležbo na sejah (dnevnice in stroški prevoza) v skladu s predpisom iz drugega odstavka tega člena.
20. člen
Strokovna in administrativna dela za Sodni svet opravlja strokovna služba Sodnega sveta. Naloge strokovne službe so določene v pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Sodnega sveta.
V strokovno službo se dodeli sodnik višjega sodišča.
21. člen
Ta poslovnik začne veljati, ko ga sprejme Sodni svet z dvotretjinsko večino vseh članov.
Št. 4/2003-3
Ljubljana, dne 10. julija 2003.
Predsednica
Maja Tratnik l. r.