Uradni list

Številka 82
Uradni list RS, št. 82/2003 z dne 21. 8. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 82/2003 z dne 21. 8. 2003

Kazalo

3932. Program priprave državnega lokacijskega načrta za kablovod 110 kV Pekre-Koroška vrata-Melje, stran 12205.

Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) sprejme minister za okolje, prostor in energijo
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za kablovod 110 kV Pekre–Koroška vrata–Melje
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Izgradnja kablovoda 110 kV RTP Pekre – RTP Koroška vrata – RTP Melje je potrebna predvsem zaradi zanesljive in nemotene oskrbe središča Maribora z električno energijo, obenem pa bo ta povezava zaključila 110 kV mestno zanko. Dosedanje študije so pokazale, da v Mariboru dolgoročno zadošča pet razdelilnih transformatorskih postaj (v nadaljnjem besedilu: RTP) napetostnega nivoja 110 kV/SN. Pri obremenitvah, ki so izhajale iz napovedi z dolgoročnim letnim porastom 4,2%, so bile to RTP s po tremi transformatorji moči po 31,5 MVA, pri obremenitvah iz novejših napovedi, z dolgoletnim povprečnim letnim porastom približno 2,3%, pa praviloma s po dvema transformatorjema, moči po 31,5 MVA (upoštevajoč dopustno normalno obremenitev do 80% nazivne moči RTP). Ob zaostrenem kriteriju dopustne normalne obremenitve do 60% nazivne moči, se v RTP Melje pojavi zahteva po treh transformatorjih. Ker pa prostorske danosti omejujejo transformacijo v RTP Melje na dva transformatorja, morata biti le ta večjih moči (63 MVA).
Ker je RTP Melje najbolj obremenjena mestna postaja, se je v vseh dosedanjih študijah kazala potreba po postavitvi tretjega transformatorja v tej postaji in ker današnje razmere ne dovoljujejo večanja moči transformacije na lokaciji RTP Studenci, je v veljavnih prostorskih dokumentih Mestne občine Maribor določena druga lokacija. Ta lokacija je na levem bregu Drave in je imenovana Koroška vrata. Določena je bila že leta 1985 kot alternativna lokacija za RTP Studenci, danes je pa to še edina možna lokacija za direktno transformacijo na skrajnem zahodnem delu mesta.
Sama lokacija nove RTP Koroška vrata je ugodnejša kot lokacija obstoječe RTP Studenci, saj bolj razbremenjuje RTP Melje, ki je najbolj obremenjena mestna postaja in hkrati povečuje obremenitev najmanj obremenjene RTP Radvanje.
Priprava državnega lokacijskega načrta za kablovod 110kV RTP Pekre – RTP Koroška vrata – RTP Melje se je pričela na osnovi utemeljenega in dokumentiranega predloga, ki ga je podal minister za okolje, prostor in energijo, z dopisom št. 350-07-19/02 dne 22. oktobra 2002.
Predlog ministra za okolje, prostor in energijo je utemeljen in obrazložen, ker je:
– prenos električne energije obvezna republiška gospodarska javna služba (energetski zakon, Uradni list Republike Slovenije, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02-ZJA in 110/02-ZGO-1);
– kablovod definiran v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
– kablovod definiran v prostorskih sestavinah družbenega plana SR Slovenija, za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
– kablovod definiran v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Maribor za obdobje 1986-2000 (Medobčinski uradni vestnik, št. 1/86, 16/87 – popr., 19/87, 7/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98, 11/00, 2/01 in 23/02);
– kablovod definiran v prostorskih sestavinah družbenega plana mesta Maribor za obdobje 1986-1990 (Medobčinski uradni vestnik, št. 12/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98, 11/00, 2/01 in 23/02).
Predlog ministra za okolje, prostor in energijo je dokumentiran v elaboratih:
– Razvoj elektrodistributivnega omrežja javnega podjetja Elektro Maribor – Maribor mesto (EIMV, št. študije 1390/5, 1998);
– Kabelska povezava 110 kV Pekre – Koroška vrata – Melje – Idejne rešitve (IBE, št. projekta: KEEM.01 – A410/048, junij 2002).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta je prostorska ureditev državnega pomena – 110 kV kablovod med RTP Pekre, predvideno RTP Koroška vrata in RTP Melje. Kablovod poteka večji del po urbanem območju mesta Maribor.
Osnovne variante kablovoda je predlagal minister za okolje, prostor in energijo in so razdeljene v dva odseka:
– odsek Pekre – Koroška vrata: Predlagani sta dve varianti, imenovani A1 in A2. A1 poteka v kabelski izvedbi od Peker proti severovzhodu do Drave, nato v brežini Drave do Koroškega mostu in v kineti pod cestiščem mostu preko reke. RTP Koroška vrata bo locirana na drugi strani mostu v neposredni bližini izhoda iz kinete. Varianta z oznako A2 poteka podobno, le da se kablovod v delu trase, ki poteka ob bregu Drave namešča v samo strugo in ne v zemljo obrežja, terda se kablovod ne dvigne do kinete v Koroškem mostu, temveč prečka Dravo po dnu struge,
– odsek Koroška vrata – Melje: Predlagani sta dve varianti, imenovani E2 in E1. Varianta z oznako E2 poteka v kabelski izvedbi po nabrežju Drave od Koroškega mostu do Melja, trasa z oznako E1 pa je podobna trasi E2, le da je kablovod nameščen v celi dolžini v strugo Drave.
Dolžina celotnega kablovoda je približno 6 km in v celotni dolžini poteka po območju Mestne občine Maribor.
Dne 15. 5. 2003 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za prostorsko planiranje (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec) skladno z 28. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) izvedlo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. Datum ter kraj in čas zbora konference je pripravljavec objavil v dveh sredstvih javnega obveščanja. S to objavo so bili o prostorski konferenci obveščeni predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti, z vabili pa so bili povabljeni nosilci urejanja prostora, ki so navedeni v III. točki tega programa priprave.
Na prostorski konferenci so pisno ali ustno posredovali priporočila in usmeritve oziroma jih napovedali ob izstavitvi smernic naslednji udeleženci: Zavod za ribištvo Slovenije, ELES d. o. o., Telekom Slovenije, Ministrstvo za promet – Direkcija Republike Slovenije za ceste, Mestna občina Maribor ter Ministrstvo za notranje zadeve.
V tem programu priprave so že upoštevana tista priporočila prostorske konference, ki se nanj neposredno nanašajo, druga pa bodo upoštevana v postopku priprave državnega lokacijskega načrta.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
– strokovnih podlag iz IV. točke tega programa priprave,
– državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom ZUreP-1.
III. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi državnega lokacijskega načrta
Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo in mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, Dunajska 56-58;
2. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, Ljubljana, Plečnikov trg 2;
3. Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubljana, Štefanova 2;
4. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 26;
5. Ministrstvo za obrambo, Sektor za civilno obrambo, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 25;
6. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje – sektor za ohranjanje narave, Ljubljana, Vojkova 1b;
7. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje – sektor za upravljanje z vodami, Ljubljana, Vojkova 1b;
8. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje – sektor za varstvo okolja, Ljubljana, Vojkova 1b;
9. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Ljubljana, Tržaška 19;
10. Ministrstvo za promet, Agencija za železniški promet, Maribor, Kopitarjeva 5;
11. Ministrstvo za promet, Uprava RS za civilno letalstvo, Ljubljana Kotnikova 19a;
12. Ministrstvo za zdravstvo, Zdravstveni inšpektorat RS, Ljubljana, Parmova 33;
13. Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana, Večna pot 2;
14. Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana, Župančičeva 9;
15. Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana, Zeljarska 1;
16. Elektro Slovenija d.o.o., Javno podjetje za prenos električne energije, Ljubljana, Hajdrihova 2;
17. Geoplin d.o.o. Ljubljana, Cesta ljubljanske brigade 11;
18. DARS, d.d., Celje, Ulica XIV. divizije 4;
19. Telekom Slovenije, Ljubljana, Cigaletova 15;
20. Mestna občina Maribor, Maribor, Ulica heroja Staneta 1;
21. NIGRAD d. d., Maribor, Zagrebška ulica 30;
22. Mariborski vodovod d. d., Maribor, Jadranska cesta 24;
23. Plinarna Maribor d. d., Plinarniška ulica 9;
24. Toplotna oskrba d. d., Maribor, Jadranska cesta 28;
25. Snaga d. d., Maribor, Nasipna 64;
26. druge občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in organizacije, kolikor bi se v postopku priprave lokacijskega načrta izkazalo, da so tangirani.
Postopek priprave državnega lokacijskega načrta vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za prostorsko planiranje, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP UPP).
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je JP Elektro Maribor, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ul. 2, Maribor (v nadaljnjem besedilu: JP Elektro Maribor).
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je JP Elektro Maribor.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta mora izpolnjevati pogoje, ki jih določajo členi od 156. do 160. ZUreP-1 in ga JP Elektro Maribor izbere po predpisih o oddaji javnega naročila. MOP UPP mora pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro izdelovalca državnega lokacijska načrta potrditi projektno nalogo.
IV. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove pridobitve
Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijska načrta je treba upoštevati naslednja že izdelana gradiva:
– študijo Razvoj elektrodistributivnega omrežja javnega podjetja Elektro Maribor – Maribor mesto (EIMV, št. študije 1390/5, 1998);
– nalogo Kabelska povezava 110 kV Pekre – Koroška vrata – Melje – Idejne rešitve (IBE, št. projekta: KEEM.01 – A410/048, junij 2002);
– vsa gradiva, uporabljena za pripravo študije Razvoj elektrodistributivnega omrežja javnega podjetja Elektro Maribor – Maribor mesto in naloge Kabelska povezava 110 kV Pekre – Koroška vrata – Melje – Idejne rešitve;
– vse predhodno izdelane strokovne podlage in druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
V postopku priprave državnega lokacijska načrta mora investitor zagotoviti izdelavo naslednjih strokovnih podlag, na katerih bodo temeljile rešitve:
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznim poročilom in utemeljitvijo,
– idejne zasnove posameznih elementov prostorske ureditve, izdelane kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami,
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti, ipd.), vključno z ureditvami mirujočega prometa,
– idejne zasnove novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev,
– idejne zasnove zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev,
– idejne zasnove rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov,
– idejne zasnove rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– geodetske podlage za izdelavo lokacijskega načrta,
– podatki zemljiškega katastra in katastra stavb,
– podatki iz zemljiške knjige o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic,
– strokovne zasnove kulturne dediščine,
– strokovne podlage s področja ohranjanje narave,
– strokovne podlage glede relevantnih naravnih in ustvarjenih danosti prostora,
– strokovne podlage o vplivih načrtovane prostorske ureditve na okolje,
– strokovne podlage glede socialnih in ekonomskih vplivih načrtovane prostorske ureditve v primeru kompleksnih posegov v prostor in poselitveno strukturo.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Ministrstvo za kulturo – Uprava RS za kulturno dediščino zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z 41. členom zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02-ZGO-1) in jih posreduje MOP UPP.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Agencija RS za okolje zagotovi izdelavo naravovarstvenih smernic v skladu s 97. in 98. členom zakona o ohranjanju narave (Uradni list Republike Slovenije, št. 22/03 – prečiščeno besedilo) in jih posreduje MOP UPP.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta se lahko določijo tudi morebitne dodatne strokovne podlage.
V. Roki za pripravo državnega lokacijskega načrta
Pridobitev smernic za načrtovanje
JP Elektro Maribor zagotovi gradivo za pridobitev smernic (najmanj situativni prikaz prostorske ureditve v merilu 1:10000 s tehničnim poročilom) v 10 dneh po sprejemu programa priprave.
MOP UPP pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave.
Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te ter analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve v 15 dneh po prejemu vseh smernic.
MOP UPP in JP Elektro Maribor potrdita usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve v 10 dneh po prejemu smernic za načrtovanje.
Izdelava variantnih rešitev in primerjava variant
Z namenom optimizacije načrtovane prostorske ureditve se izdelajo in proučijo variantne rešitve.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta v dveh mesecih od pridobitev smernic izdela primerjalno študijo, kjer variantne rešitve med seboj primerja s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika njihove sprejemljivosti v lokalnem okolju. V sinteznem zaključku primerjalne študije predlaga najustreznejšo variantno rešitev in poda usmeritve za njeno optimizacijo.
MOP UPP zagotovi recenzijo primerjalne študije variant na podlagi katere se študija po potrebi dopolni in popravi.
Na izdelano primerjalno študijo je potrebno v 20 dneh pridobiti in uskladiti stališča Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in Ministrstvo za kulturo ter pridobiti stališča lokalnih skupnosti.
MOP UPP pred odločitvijo Vlade Republike Slovenije o najustreznejši varianti organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predvidene rešitve v primerjalni študiji pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
O variantni rešitvi, za katero se izdela predlog lokacijskega načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za okolje, prostor in energijo.
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
JP Elektro Maribor zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag iz IV. točke tega programa priprave v 45 dneh po potrditvi izbrane variante.
Izdelovalec izdela predlog državnega lokacijskega načrta v 30 dneh po prevzemu vseh strokovnih podlag.
JP Elektro Maribor preda predlog državnega lokacijskega načrta MOP UPP.
MOP UPP pridobi recenzijsko mnenje strokovnjakov s področja prostorskega in prometnega načrtovanja, varstva okolja in finančnega področja k predlogu državnega lokacijskega načrta v 15 dneh po prevzemu predloga državnega lokacijskega načrta in ga preda JP Elektro Maribor.
Izdelovalec popravi predlog državnega lokacijskega načrta v 15 dneh po predaji recenzijskega mnenja JP Elektro Maribor.
MOP UPP v sodelovanju z JP Elektro Maribor seznani Mestno občino Maribor s predlogom državnega lokacijskega načrta.
Javna razgrnitev in javne obravnave
Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter v Mestni občini Maribor.
Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
MOP UPP v sodelovanju z JP Elektro Maribor v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
MOP UPP obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave najmanj z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter v enem nacionalnem in enem lokalnem mediju.
MOP UPP v sodelovanju z JP Elektro Maribor in Mestno občino Maribor v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
MOP UPP v sodelovanju z JP Elektro Maribor in izdelovalcem prouči pripombe in predloge.
Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
MOP UPP s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odloči o upoštevanju pripomb in predlogov.
MOP UPP v sodelovanju z JP Elektro Maribor seznani Mestno občino Maribor z odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov.
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
JP Elektro Maribor zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag v 30 dneh po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
Izdelovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta v 30 dneh po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
JP Elektro Maribor zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
MOP UPP pozove nosilce urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
Nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge.
MOP UPP pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče ministra za okolje, prostor in energijo k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
MOP UPP posreduje mnenja nosilcev urejanja prostora, recenzijsko mnenje ter mnenje ministra za okolje, prostor in energijo JP Elektro Maribor.
Izdelovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta v 15 dneh po predaji mnenj iz prejšnjega odstavka JP Elektro Maribor.
Sprejem državnega lokacijskega načrta
Minister za okolje, prostor in energijo posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu RS.
VI. Obveznosti financiranja priprave državnega lokacijskega načrta
JP Elektro Maribor zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta.
MOP UPP zagotovi sredstva za recenzije državnega lokacijskega načrta.
Št. 352-24-4/03
Ljubljana, dne 7. julija 2003.
EVA 2003-2511-0097
mag. Janez Kopač l. r.
Minister
za okolje, prostor in energijo

AAA Zlata odličnost