Uradni list

Številka 82
Uradni list RS, št. 82/2003 z dne 21. 8. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 82/2003 z dne 21. 8. 2003

Kazalo

3926. Pravilnik o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so eksplozivi, stran 12169.

Na podlagi 37. člena zakona o eksplozivih (Uradni list RS, št. 96/02) izdaja minister za notranje zadeve v soglasju z ministrom za okolje, prostor in energijo
P R A V I L N I K
o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so eksplozivi
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa posebne zahteve in ukrepe za objekte, v katerih so eksplozivi in so namenjeni proizvodnji, preizkušanju, uničevanju, skladiščenju in prodaji eksplozivov.
2. člen
(izjeme)
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za jamska skladišča, ki so pod zemljo v sklopu rudniškega prostora.
3. člen
(pomen izrazov)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– detonacija je prenašanje energije aktiviranja po plasteh z udarnim valom, s hitrostjo, večjo od hitrosti zvoka, kot posledica velike hitrosti kemičnega razkroja;
– delaboracija je razdvajanje elementov eksplozivnega sredstva na osnovne sestavine tako, da ni več medsebojnega vpliva;
– deflagracija je proces slojevitega zgorevanja s termično prevodnostjo, zato je hitrost zgorevanja relativno majhna;
– nevaren obrat je objekt ali skupina objektov, v katerih se opravljajo dejavnosti iz 1. člena tega pravilnika in tvorijo prostorsko zaključeno celoto in se deli na nevarni in nenevarni del;
– nevarni del obrata so nevarni objekti, v katerih se opravljajo operacije z eksplozivi oziroma, v katerih so navzoči eksplozivi in tudi nenevarni objekti, ki so v nevarnem območju okrog nevarnih objektov;
– nenevarni del obrata sestavljajo tisti objekti, ki niso nevarni objekti;
– objekti, nevarni za požar so vsi objekti;
– pasivni objekt je objekt, ki ga lahko prizadene detonacija;
– aktivni objekt je objekt, v katerem je prišlo do detonacije;
– koristni prostor električne sušilnice je prostor, v katerem se suši oziroma nahaja eksploziv;
– priročno skladišče prodajaln je skladišče v večnamenskih ali nestanovanjskih stavbah, v katerem se lahko skladiščijo le pirotehnični izdelki, lovski smodnik, netilke za strelivo in strelivo v dovoljeni količini;
– dovoljena količina eksplozivov v nekem prostoru ali objektu je maksimalna dovoljena skupna količina eksplozivov, ki sme biti v prostoru oziroma objektu;
– varna oddaljenost objekta pomeni najmanjšo medsebojno razdaljo med sosednjimi objekti, ki ne omogoča prenosa eksplozije ali požara na sosednji nevarni objekt, če bi nastala eksplozija ali če bi se vžgala maksimalna dovoljena količina eksplozivov v nekem nevarnem objektu, in omejuje poškodbe sosednjih objektov na pričakovani obseg. Varna oddaljenost se razteza v krogu okrog nevarnega objekta. Merimo jo kot najkrajšo razdaljo med dvema sosednjima objektoma. Manjši prizidki, v katerih ni eksplozivov in ljudi, se pri tem ne upoštevajo. Za varno oddaljenost od drugih obratov ali delov nevarnega obrata se šteje ustrezna razdalja med dvema najbližjima objektoma enega in drugega obrata oziroma med deloma nekega obrata in je odvisna od količine in vrste eksploziva, od vrste in namena objekta (tip stavbe, zaščitni nasip, oblika okoliškega terena, pogozdenost, idr.) in od vrste in namena sosednjih objektov, pri čemer je treba upoštevati pričakovano stopnjo poškodovanja sosednjih objektov;
– prostor v okolici nevarnega objekta se glede na učinek možne eksplozije ali požara eksplozivov deli na:
a) območje prenosa detonacije, v katerem je možen direkten prenos detonacije ali požara,
b) območje težkih poškodb, v katerem se zaradi učinka udarnega vala in težkih letečih kosov podirajo nosilne stene stavb, vendar pa ne prihaja do direktnega prenosa detonacije po zračnem udarnem valu,
c) območje srednjih poškodb, v katerem se podirajo lahke predelne stene, ipd.,
d) območje lahkih poškodb, v katerem se razbijejo okenska stekla, ipd. in ne ogroža človeških življenj,
e) varno območje, v katerem prihaja samo do delne poškodbe oken;
– pakiran eksploziv je eksploziv, pakiran skladno s predpisi o prevozu nevarnega blaga;
– gorljive snovi so snovi, ki gorijo, vendar z zrakom ne tvorijo eksplozivnih zmesi;
– tehnična zaščita je mehanska ali elektronska zaščita. Slednji je lahko dodan video nadzorni sistem;
– mehanska zaščita pomeni, da so vsa okna od zunaj zavarovana s kovinskimi rešetkami ali
kovinskimi roloji ali imajo kovinske okvirje in varnostno zasteklitev. Vrata morajo biti masivna brez steklenih odprtin, z varnostno ključavnico z mehanizmom večtočkovnega zaklepanja, v primeru enotočkovnega zaklepanja morajo biti dodatno varovana s prečno zaporo;
– elektronska zaščita je sistem varovanja z varnostno alarmno centralo, različnimi vrstami elektronskih javljalnikov in zvočnim in svetlobnim alarmiranjem ter prenosom alarmnega signala do intervencijske točke;
– video nadzorni sistem je vizualno opazovanje in nadzor prostora ali območja z video kamero in daljinskim prenosom signala;
– ograja je kovinska ograja višine najmanj 2 m, na vrhu tako oblikovana, da preprečuje preplezanje brez uporabe tehničnih pripomočkov.
2. TEHNOLOŠKI POSTOPEK
4. člen
(tehnična dokumentacija za proizvodnjo)
(1) Za proizvodnjo eksplozivov in za vsak del proizvodnje, ki je tehnološka celota, mora biti izdelana temeljna tehnična dokumentacija, ki je podlaga za opredelitev vseh tehničnih vprašanj, kakor tudi varstva pri delu in varstva pred požarom v proizvodnji (v nadaljnjem besedilu: tehnološki postopek).
(2) Tehnološki postopek mora vsebovati tudi:
a) tehnološke sheme s pregledom in opisom proizvodnih faz in operacij. V teh shemah, pregledu in opisu, morajo biti navedeni vsi potrebni tehnološko-tehnični parametri;
b) diagrame trajanja in sinhronizacije posameznih faz in operacij, ki zagotavljajo enakomeren tek proizvodnje in kar najmanjše kopičenje materiala na posameznih mestih;
c) materialno in energetsko bilanco, razčlenjeno po fazah in operacijah oziroma objektih, z namenom, da se zagotovi racionalno in varno kroženje materiala;
d) situacijski načrt in seznam objektov z navedbo dovoljenih količin eksplozivov za vsak nevaren objekt in za vsak prostor v objektih, ki imajo več prostorov;
e) tehnične pogoje za surovine, material in polizdelke, ki se uporabljajo v proizvodnji in končne izdelke ter kvaliteto materiala in način preizkušanja le-tega. Za standard je treba navesti oznako v celoti. Za izvajanje polindustrijskih preizkusov in preizkusov v obratovalnih razmerah, mora odgovorna oseba z internim aktom določiti obseg in vsebino dokumentacije. Določeni morajo biti interni organi za revizijo in potrditev dokumentacije, izvedbo preizkusov in strokovno vodstvo.
(3) Dovoljene količine eksplozivov se določijo v skladu s podatki iz točk b) in c) prejšnjega odstavka in tabelami varnih oddaljenosti iz 7. člena tega pravilnika. Največje število ljudi, ki se lahko nahaja v posameznem objektu, mora biti določeno v tehnološkem postopku.
3. NEVARNI OBJEKTI
3.1. Umestitev v prostor, razporeditev, varna oddaljenost, zavarovanje objektov
5. člen
(umestitev nevarnih objektov v prostor)
(1) Nevarni del obrata mora biti na takem mestu, da ne ogroža nenevarnega dela obrata, drugih naprav in objektov, in ni sam ogrožen. Zgrajen mora biti v skladu s prostorskimi akti občine in države in na predpisani varni oddaljenosti od šol, bolnišnic, stanovanjskih stavb, objektov prometne in komunalne infrastrukture, energetskih in jedrskih objektov itd., v skladu s tabelo iz priloge št. 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Nevarni del obrata mora biti na terenu, ki je naravno zavarovan. Če to ni mogoče, pa na odprtem terenu, pri tem mora biti poskrbljeno za varnost z zgraditvijo ustreznih zaščitnih nasipov, pogozditvijo in primerno razmestitvijo objektov.
(3) Pri izbiri terena za zgraditev nevarnega dela obrata se je treba izogibati hudourniških in nestabilnih terenov. Če to ni mogoče, je teren treba predhodno sanirati.
6. člen
(razporeditev nevarnih in nenevarnih objektov)
(1) Nevarni objekti morajo biti razporejeni tako, da se detonacija in požar ne moreta prenesti na sosednje objekte ter da se zaradi zračnega udarnega in seizmičnega vala, ki ga utegne povzročiti eksplozija v nevarnem objektu, ne morejo zrušiti sosednji objekti.
(2) Nevarni objekti smejo biti locirani v mejah območja srednjih poškodb. V območju težkih poškodb smejo biti le nenevarni objekti, v katerih se ne zadržujejo ljudje in ki ne povečujejo nevarnosti za druge objekte oziroma obrate, če bi bili morda poškodovani.
(3) Dva ali več nevarnih objektov, ki se medsebojno ogrožajo, se obravnavajo kot en objekt, če to izrecno terja tehnološki postopek. V tem primeru so lahko taki objekti v območju težkih poškodb, vendar pa morajo kot enotna skupina glede na sosedne objekte izpolnjevati zahtevo iz prejšnjega odstavka.
(4) Nenevarni objekti nevarnega obrata, v katerih so večje skupine ljudi, morajo biti v mejah varnega območja.
7. člen
(določitev varne oddaljenosti)
(1) Za določitev varne oddaljenosti veljata tabeli iz priloge št. 1 in priloge št. 2, ki sta sestavni del tega pravilnika, pri čemer se eksplozivi glede na občutljivost oziroma energetsko vrednost delijo v naslednje tri kategorije:
– kategorijo I: detonatorji in inicialne zmesi za detonatorje v razsutem stanju (do 25% vlage), detonatorske in dvojne (dupleks) vžigalne kapice;
– kategorijo II: brizantna razstreliva, nitroceluloza z vsebino vode do 10%, pirotehnične zmesi, ki lahko po aktiviranju eksplozivno razpadajo, inicialna rastreliva, ki vsebujejo več kot 25% vode, in črni smodnik v prostem in stisnjenem stanju;
– kategorijo III: malodimni smodniki, kompozitne zmesi, suhe dinitro spojine (DNT), nitroceluloza, ki vsebuje več kot 10% vode ali alkohola, in pirotehnične zmesi, ki ne razpadajo eksplozivno ali je to mogoče le izjemoma.
(2) Tabela iz priloge št. 1 velja za eksplozive II. in III. kategorije. Tabela iz priloge št. 2 velja za eksplozive I. kategorije. Varno oddaljenost za eksplozive III. kategorije izračunamo tako, da zmanjšamo količino eksploziva za 50% in upoštevamo oddaljenost določeno v tabeli iz priloge št. 1. Za nevarne objekte brez zaščitnih nasipov moramo varno oddaljenost podvojiti. Pri objektih, kjer lahko pride le do deflagracije, je treba varno oddaljenost povečati za 50%, če sosednji objekt stoji v smeri izpušne strani nevarnega objekta.
Za določitev varne oddaljenosti objektov izven ograje gospodarske družbe velja za vse eksplozive tabela iz priloge št. 3.
(3) Če obstaja samo nevarnost gorenja in ne eksplozije, morajo biti objekti oddaljeni med seboj najmanj 20 m. Če so ti zavarovani z ustreznimi pasivnimi ukrepi (požarni zidovi, nasipi, zaščitne stene), zadošča oddaljenost najmanj 6 m.
8. člen
(zavarovanje prostora nevarnega obrata)
(1) Prostor nevarnega obrata mora biti zavarovan z zunanjo in notranjo ograjo ali na primeren način ločen od nenevarnih obratov in ostalega dela podjetja. Zunanja ograja mora biti najmanj 50 m oddaljena od nevarnih objektov. Če je nevaren objekt zavarovan z zaščitnim nasipom ali zaščitnim zidom, pa se ta razdalja lahko zmanjša na 30 m. Okrog zunanje ograje mora biti 100 m širok pas, v katerem ni dovoljena nikakršna gradnja in je omejeno gibanje ljudi ter opravljanje del. Z zunanje strani zunanje ograje mora biti drevje v 25 m širokem pasu razredčeno.
(2) Zunanja ograja mora biti visoka najmanj 220 cm, prehodi skozi ograjo pa po številu in položaju razporejeni tako, da omogočajo delavcem sočasno hitro in neovirano zapustitev obrata ter omogočen dostop požarnih ali sanitetnih ekip v prostor obrata. Vhod v nevarni obrat mora biti na takem mestu, da omogoča hiter pregled in kontrolo listin.
(3) Vhodi skozi ograjo za transport eksplozivov morajo biti na drugem mestu, kot so prehodi za ljudi. Če to ni mogoče, je treba s primerno organizacijo in tehnično zaščito preprečiti, da bi ljudje prihajali v neposreden stik z nevarno snovjo.
3.2. Konstrukcije stavbe, tipi konstrukcij
9. člen
(konstrukcija stavbe)
(1) Konstrukcija stavbe, ki je izpostavljena nevarnosti za eksplozijo, mora dopuščati sprostitev pritiska in preprečevati, da bi se kosi razleteli izven varnostnih meja.
(2) Stavbe iz prejšnjega odstavka so praviloma pritlične. Lahko so tudi večnadstropne, če tehnološki postopek to izrecno zahteva. Ploščadi in nosilne konstrukcije obratov se ne štejejo za nadstropja. Na takih stavbah ni dovoljeno podstrešje.
(3) Prostori na nadstropju morajo imeti zasilni izhod naravnost na prosto ali varnostni prehod.
10. člen
(tipi konstrukcij stavbe)
Glede na dejavnost, za katerega so namenjene, in glede na medsebojno ogroženost objektov, morajo stavbe, ki so izpostavljene nevarnosti za eksplozijo, ustrezati enemu od naslednjih tipov konstrukcije:
a) tipu lahke konstrukcije,
b) tipu konstrukcije z izpušno stranjo,
c) tipu okvirne konstrukcije,
d) tipu vkopane stavbe, prekrito s plastjo zemlje.
11. člen
(tip lahke konstrukcije)
Stavbe tipa lahke konstrukcije morajo biti postavljene tam, kjer ni pričakovati nevarnega učinka od zunaj in so zavarovane z zaščitnim nasipom. Stavbe tipa lahke konstrukcije morajo biti narejene iz gradiva in elementov, ki se v primeru, če bi v njej nastala eksplozija, ne morejo razbiti na velike kose ali na kose z ostrimi robovi.
12. člen
(tip konstrukcije z izpušno stranjo)
(1) Stavbe tipa konstrukcije z izpušno stranjo imajo tri močne odporne stene, ena stena – izpušna, pa je iz lahkega materiala.
(2) Konstrukcija in debelina odpornih sten mora varovati stavbo pred učinkom zračnega udarnega vala in kosi materiala zaradi eksplozije. Površina izpušne stene mora biti tolikšna, da omogoča učinkovito slabitev pritiska, ki ga povzroči eksplozija.
(3) Obe bočni steni morata biti pomaknjeni najmanj 1 m pred izpušno steno, potekati skozi streho in segati vsaj pol metra nad njo.
(4) Stavbe z izpušno stranjo so lahko lahkega in težkega tipa. Stavbe lahkega tipa imajo lahko streho, stavbe težkega tipa pa odporno močno streho, ki se mora zaradi boljšega izpuha dvigati proti izpušni steni pod kotom najmanj 15 stopinj.
(5) Stavbe z izpušno stranjo so lahko sestavljene iz več delovnih prostorov, če to določa tehnološki postopek. V tem primeru morajo biti predelne stene prostorov z izpušno stranjo pomaknjene najmanj 1 m pred izpušno steno.
(6) V stavbah tipa konstrukcije z izpušno stranjo, v katerih se skladiščijo oziroma v katerih se predelujejo lahko vnetljive snovi, kot so črni smodnik, ipd., je treba s posebnimi dodatnimi ukrepi preprečiti prenos plamena iz prostora v prostor (stabilne gasilne naprave, požarni zidovi, ipd.).
13. člen
(tip okvirne konstrukcije)
Stavbe okvirne konstrukcije so iz jeklenih ali armiranih betonskih nosilcev s polnilom iz lahkega materiala, iz katerega ne morejo nastati težki leteči kosi. Stropna plošča mora vzdržati padec težkih predmetov, ki jih utegne razmetati eksplozija v sosednih objektih. Pokrita mora biti s plastjo zemlje, debelo najmanj 50 cm. Glede na namen in vsebino eksploziva po tehnološkem postopku, so lahko predelne stene izvedene kot lahke ali kot odporne.
14. člen
(tip vkopane stavbe)
Tip vkopane stavbe, prekrite s plastjo zemlje pomeni betonsko konstrukcijo, ki je razen sprednje stene pokrita z zemljo debeline najmanj 50 cm, ki ne sme vsebovati kamna. Streha mora biti iz materiala, iz katerega ne morejo nastati težki leteči kosi v primeru eksplozije.
3.3. Vrata, okna, stene, tla, streha objektov in zaščitni nasipi
15. člen
(vrata nevarnih objektov)
(1) Vrata, ki vodijo iz nevarnih objektov, se morajo odpirati navzven in voditi naravnost na prosto ali v zaščitni prehod. Drsna in vrtljiva vrata niso dovoljena. Število izhodnih vrat mora ustrezati velikosti prostora in številu zaposlenih tako, da lahko delavci kar najhitreje zapustijo prostore objekta.
(2) Vsak delovni prostor v nevarnem objektu mora imeti najmanj ena izhodna vrata ali zasilni izhod naravnost na prosto ali na zavarovan prehod. Vrata morajo biti lahko dostopna in se odpirati proti izhodu z lahkim pritiskom na površino vrat. V nevarnih objektih na vratih niso dovoljeni pragovi.
(3) Zasilni izhodi v nadstropjih morajo biti iz nevnetljivega materiala in na tistem delu stene, na katerem ni oken.
16. člen
(okna delovnih prostorov)
V delovnih prostorih, v katerih je možnost, da bi se delavec zaradi razbitega stekla poškodoval ali bi razbito steklo padlo v eksploziv in bi to povečalo nevarnost za eksplozijo, mora biti na oknih namesto stekel lahka, prozorna ali prosojna plastična snov, ki ne ustvarja ostrih drobcev in pod višjim zračnim pritiskom z ene strani razmeroma lahko pade iz okenskega okvira. Steklo ne sme vsebovati mehurčkov, ki bi se lahko spremenili v lečo in pod vplivom sončnih žarkov povzročili nevarnost požara. Okna, ki so obrnjena na sončno stran, morajo biti zasenčena ali imeti stekla, ki dajejo difuzno svetlobo. Nameščena morajo biti tako, da se dajo odpirati brez vzpenjanja na lestve. Parapetna polica pod okni mora imeti na notranji strani nagib proti notranjosti prostora pod kotom 45 stopinj. V nevarnih objektih niso dovoljeni svetlobni jaški s steklenimi ploščami.
17. člen
(stene delovnih prostorov)
Stene delovnih prostorov nevarnega objekta, v katerih nastaja prah ali izhlapevajo eksplozivi, morajo biti gladko obdelane, neporozne in primerne za pomivanje. Za premazovanje ali oblaganje sten se smejo uporabljati le materiali, ki se lahko čistijo, ki se ne luščijo in ne pokajo. Ni dovoljeno uporabljati materialov, ki tvorijo z nevarno snovjo občutljive eksplozivne spojine.
18. člen
(tla v prostorih)
(1) Tla v prostorih, ki so izpostavljeni nevarnosti za požar ali eksplozijo, morajo imeti ravno, gladko, toda ne drsečo ali porozno površino, ne smejo imeti razpok, ne smejo omogočati isker in morajo biti primerna za pomivanje in čiščenje.
(2) Površina tal mora biti na robovih zaobljena in izvedena ob stenah. V tleh so lahko kanali, če tako terja tehnološki postopek in če ni to s posebnimi predpisi izrecno prepovedano, vendar tako, da je preprečeno morebitno usedanje eksplozivov. Uporaba preprog iz gorljivih materialov je prepovedana.
(3) Vsi kanali, po katerih se odvajajo odpadki eksplozivov, morajo imeti bazene – usedalnike ustrezne vrste in zmogljivosti, da se vanje usedajo in tako odstranjujejo eksplozivi.
(4) Kanali ne smejo omogočati nekontroliranega izgubljanja vsebine in morajo imeti zadosten nagib, da se eksplozivi ne usedajo vse dotlej, dokler ne pritečejo do usedalnika. Usedalnik mora biti take konstrukcije, da plavajoči in usedli eksplozivi ne morejo z vodo naprej ter da je možna enostavna kontrola in čiščenje.
19. člen
(strešna konstrukcija)
Strešna konstrukcija nevarnih objektov mora biti iz lahkih konstrukcijskih materialov, s požarno odpornostjo 30 minut.
20. člen
(zaščitni nasipi in zidovi)
(1) Zaščitni nasipi kot zaščitni elementi morajo biti iz materiala, ki ob eksploziji ne deluje kot izstrelek.
(2) Vrh zaščitnega nasipa mora biti širok najmanj 100 cm in segati najmanj 100 cm nad rob strehe stavbe, pri čemer mora ravna črta, potegnjena od katerekoli točke s sten objekta z eksplozivom do katerekoli točke objekta, do katerega se računa oddaljenost, potekati skozi zaščitni nasip. Noga nasipa sme biti oddaljena od stene stavbe največ 200 cm. Če tako zahteva interni transport, je lahko na vhodni strani oddaljena 300 cm, pri tem pa postavljena z najmanj ogrožene strani. Nagib nasipa se sme gibati med 1:1 do 1:1,5, kar je odvisno od geomehanskih lastnosti zemeljskega materiala.
(3) Kadar material ne ustreza ali ni dovolj prostora, so lahko zemeljski nasipi, zaradi zaščite pred posipanjem, podzidani z monolitnim betonom do ene tretjine višine z zunanje strani in do ene petine višine z notranje strani. Na notranji strani mora imeti nasip urejen odvod atmosferske vode, da se prepreči prelivanje čez dohod ali v objekt.
(4) V primeru, da zaščitnega nasipa, kot zavarovanja objekta, v katerem ni več kot 2.500 kg eksploziva, izraženega kot trotilski ekvivalent, iz tehničnih razlogov ni mogoče napraviti ali če ni dovolj prostora, ga lahko nadomesti zid iz armiranega betona ali iz nabite zemlje. Zid iz nabite zemlje mora biti sestavljen iz konstrukcije negorljivega materiala, prostor vmes napolnjen z nabito zemljo ali kakšnim drugim negorljivim materialom. Tak zid mora biti zgoraj debel najmanj 100 cm in segati najmanj 100 cm nad rob strehe stavbe, poleg tega pa mora izpolnjevati pogoje, ki veljajo za zaščitne nasipe. Betonski zid je lahko debel 50 cm. Oddaljenost zidu od stavbe mora biti tolikšna, da ustreza oddaljenosti vrha normalno postavljenega nasipa.
21. člen
(prehodi v nasipu)
(1) Odprtine za prehode v zaščitnih nasipih morajo biti na takšnih mestih, da so stavbe v okolici zavarovane pred neposrednim učinkom zračnega udarnega vala, če bi nastala eksplozija ali direkten plamen. Izvedene morajo biti tako, da največja masa eksploziva v objektu ni postavljena v osi hodnika ali odprtine, temveč tvori ravna črta, potegnjena od središča mase eksploziva pravokotno na os hodnika, s steno, na kateri je vhod, kot od 40 do 60 stopinj. Če se sosednjim stavbam ali komunikacijam ni mogoče izogniti, mora biti prehod skozi nasip izveden z najmanj dvema prelomoma smeri.
(2) Če so objekti med seboj povezani z nadzemskimi ali vkopanimi hodniki, so lahko narejene armiranobetonske pregrade, odvisne od količin in občutljivosti eksplozivov v objektih in medsebojnega ogrožanja objektov, ki popolnoma preprečujejo prodiranje zračnega udarnega vala. Na nasipu med dvema nevarnima objektoma ne sme biti odprtin. Kanali ali cevovodi za paro, kislino, ipd. so izjema. Transporterji smejo biti izvedeni skozi nasip le v primeru, če to zahteva tehnološki postopek, pod pogojem, da konstrukcija in lega onemogočata učinek zračnega udarnega vala od enega objekta na drugega. V nasipu je z zunanje strani lahko komora za zaklonišče delavcev.
22. člen
(nasip pred izpušno stranjo)
Če so pred izpušno stranjo nevarnega objekta druge stavbe ali transportna infrastruktura na razdalji, ki je manjša od varne oddaljenosti, mora biti zaščitni nasip narejen skladno z določbami 20. člena tega pravilnika tudi pred izpušno stranjo objekta.
3.4. Ogrevanje in prezračevanje objektov
23. člen
(napeljave za ogrevanje in zračenje)
(1) Delovni prostori, priročna in medfazna skladišča se lahko ogrevajo.
(2) Nevarni objekti se smejo ogrevati le s toplo vodo, vodno paro ali toplim zrakom. Če gre za manjše objekte, zlasti za strelišča in kraje za uničevanje eksplozivnih snovi, kjer ni možnosti za omenjene načine ogrevanja, je dovoljena uporaba električnih ogreval posebne konstrukcije z eksplozijsko zaščito.
(3) Temperatura prostih površin ogreval ali cevovodov v prostorih nevarnega objekta ne sme presegati 120 °C, če drug predpis ne določa drugače. Grelna telesa morajo biti gladka. Ni dovoljena uporaba konvektorjev in rebrastih grelnih teles. Grelna telesa morajo biti pobarvana tako, da je lahko opazen prah, ki se nabira na njih, in morajo biti lahko dostopna za čiščenje.
(4) Če je nevarni objekt ogrevan s toplim zrakom, ni dovoljena recirkulacija zraka, grelna telesa pa morajo biti izven nevarnega prostora.
24. člen
(prezračevalni kanali)
Vhodni in izhodni prezračevalni kanali morajo biti oblikovani tako, da je omogočen le prehod zraka. Zagon ventilatorjev mora biti omogočen tudi izven nevarnega objekta oziroma prostora.
3.5. Delovni stroji in aparati
25. člen
(prenosniki moči)
(1) Motorji, reduktorji in drugi prenosniki moči morajo biti v posebnem prostoru, ki je zavarovan tako, da vanj ne more prah ali para iz nevarnega prostora.
(2) V nevarnem prostoru, v katerem je nevarnost vžiga zaradi praznjenja statične elektrike ali možnost nabiranja eksplozivov po elementih prenosnika, morajo biti jermenski prenosniki električno prevodni in imeti napravo, ki z zanesljivostjo preprečuje drsenje jermena po jermenici ali osi.
26. člen
(delovni stroji in aparati)
(1) Delovni stroji in aparati, ki so v nevarnih prostorih, morajo biti konstruirani in izvedeni tako, da zaradi različnih dejavnikov (npr. toplote, trenja, udarca, ipd.), ne morejo povzročiti vžiga ali eksplozije eksploziva.
(2) Zapirala na pokrovih in pritrjevalni elementi ter vijaki, matice, ipd. na zunanjih in notranjih premičnih delih morajo biti zavarovani tako, da ne izpadajo. Deli, ki se tarejo, morajo biti čisti, brez prahu in lahko dostopni za kontrolo. Stroji in aparati, ki zahtevajo med obratovanjem stalno nadzorstvo, morajo imeti dve stikali za vklop in izklop toka. Eno stikalo v proizvodnem prostoru, drugo pa v prostoru za pogonske motorje. Stroji in aparati, ki ne zahtevajo stalnega nadzorstva, imajo lahko eno stikalo za vklop in izklop toka, ki pa mora biti izven proizvodnega prostora.
(3) Vsi stroji in aparati ter njihovi motorji morajo biti po predpisih ozemljeni in galvansko spojeni z drugimi kovinskimi masami objekta.
(4) Stroji in aparati morajo imeti potrebne kontrolno-merilne instrumente.
3.6. Sušilnice
27. člen
(sušilnice)
(1) Električne sušilnice, namenjene za sušenje eksplozivov, oziroma sušilnice, ki so v nevarnih prostorih, morajo biti vgrajene. Če je sušilnica iz obratovalnih razlogov premična, mora biti električni priključek izveden kot stalen. Na premičnem električnem vodu ne sme biti podaljškov in tudi ne vdelanega stikala.
(2) Koristni prostor električnih sušilnic z naravnim zračenjem mora biti popolnoma ločen od grelnih teles tako, da je povsem onemogočeno, da bi jih dosegel eksploziv. Grelna telesa morajo biti tako razporejena, da je dosežena enakomerna razporeditev temperature v koristnem prostoru in, da niso možna lokalna pregrevanja.
(3) Temperatura sten v koristnem prostoru ne sme med ogrevanjem in obratovanjem na nobenem mestu dosegati temperature, ki bi več kot za 15 °C presegala delovno temperaturo, nikakor pa ne sme dosegati 2/3 temperature, pri kateri razpada eksploziv, ki se suši.
(4) Pri sušilnicah z umetnim zračenjem ni dovoljena recirkulacija zraka, temveč je treba dovajati le svež zrak. Pri tem mora biti poskrbljeno, da ta zrak ne more nositi s seboj prah eksplozivov. Take sušilnice morajo imeti varnostno napravo, ki onemogoča ogrevanje grelnih teles, če ne obratuje ventilator ali ni dovajanja zraka.
(5) Sušilnice morajo imeti ustrezne instrumente za kontrolo obratovanja in temperature. Ti instrumenti ne smejo biti na vratih sušilnice.
(6) Sušilnica mora biti opremljena z napravo za reguliranje temperature, ki dopušča nihanje obratovalne temperature v mejah ±2 °C. Stikalo za nastavljanje termostata mora biti zavarovano tako, da ni dostopno nepoklicanim osebam.
(7) Sušilnica mora imeti varnostno napravo, ki avtomatično prekine dovod električne energije in daje zvočni signal, kadar temperatura v obratovalnem prostoru preseže 15 °C nad obratovalno temperaturo. Ta naprava mora biti povezana s termostatom za reguliranje obratovalne temperature tako, da se z nastavljanjem termostata nastavlja tudi naprava sama.
4. PROSTORI ZA PREIZKUŠANJE EKSPLOZIVOV
28. člen
(poskusne postaje, strelišča in poskusni hodniki)
(1) Poskusne postaje za preizkušanje eksplozivov (minersko-tehnični preizkusi) morajo biti na varni oddaljenosti od proizvodnih in drugih objektov, vendar ne bliže kot 200 m od najbližjega nevarnega objekta. Zemljišče, na katerem je poskusna postaja, mora biti ograjeno, da je onemogočen dostop nezaposlenim. Hoja čez to dvorišče mora biti organizirana tako, da omogoča vstop le zaposlenim.
(2) Minersko-tehnični preizkusi eksplozivov se morajo izvajati na prostem, v za to določenem prostoru, ali v ustreznih bunkerjih. Prostori za preizkuse oziroma bunkerji morajo biti na takih mestih oziroma tako zgrajeni, da onemogočajo padanje ostankov eksplozije izven zavarovanega območja in preprečujejo škodljivi vpliv zračnega udarnega vala ter zvočnih in potresnih učinkov na okolico. Pri prostoru za preizkuse oziroma pri bunkerju mora biti primerno zaklonišče in zaklon za osebje, ki dela preizkuse.
(3) Priprava vzorcev za preizkuse mora biti opravljena v ločenih prostorih. Preizkusi z inicialnimi in kombiniranimi kapicami, detonatorskimi kapicami, električnimi vžigalniki, električnimi vžigalnimi kapicami in električnimi detonatorji se delajo v boksih, ki so opremljeni v ta namen. Postaja za te preizkuse je lahko prirejena v nevarnem delu obrata na varni oddaljenosti od nevarnih objektov.
(4) Poskusna postaja mora biti opremljena z ustrezno optično, po potrebi pa tudi zvočno signalizacijo.
29. člen
(postaja za balistične preizkuse)
(1) Postaja za balistične preizkuse mora biti na varni oddaljenosti od proizvodnih in drugih objektov, vendar ne manj kot 200 m. Ta postaja mora biti narejena in organizirana tako, da se kosci ne morejo razleteti ali da zrno ne more odleteti izven zavarovanega območja, da je izključen škodljivi vpliv zračnega udarnega vala ter potresnih in zvočnih učinkov na okolico in da je drugim ljudem preprečen dostop.
(2) Zaprti objekt ali predor za preizkušanje streliva in elementov streliva mora biti na varni oddaljenosti od nevarnih objektov, ki je lahko manjša kot 200 m, pri čemer mora biti poskrbljeno za zavarovanje pred prekomerno obremenitvijo okolice s hrupom.
30. člen
(poskusni hodniki)
(1) Poskusni hodniki so objekti s potrebnimi napravami za odstreljevanje in preizkušanje metanskih rudarskih razstreliv ter električnih detonatorjev. Poskusni hodnik mora biti v ograjenem delu preizkusne postaje, oddaljenem najmanj 100 m od drugih stavb v prostoru in 250 m od proizvodnih stavb.
(2) Izpušna stran poskusnega hodnika mora biti obrnjena proti zaščitnemu nasipu ali zidu na razdalji 10 m od odprte strani poskusnega hodnika ali proti odprtemu prostoru, pri čemer mora biti ograja oddaljena najmanj 100 m od izpušne strani. Opazovalnica mora biti postavljena vzporedno s poskusnim hodnikom in mora dobro varovati opazovalca.
(3) Nasproti izpušni strani poskusnega hodnika je treba na razdalji najmanj 10 m postaviti napravo za merjenje in puščanje metana, skladišče za jeklenko z metanom in priročno skladišče za premogov prah.
(4) Med opravljanjem preizkusov v poskusnem hodniku mora biti aktivirana svetlobna signalizacija ali pa mora biti z dogovorjenim znakom preprečen dostop nepoklicanim osebam.
31. člen
(laboratoriji)
(1) Stavba laboratorija za preizkušanje eksplozivov je lahko v prostoru nevarnega obrata, vendar pa sme biti blizu nevarnih objektov največ do meje območja lahkih poškodb. Taka stavba mora biti iz materiala, ki ima požarno odpornost 60 minut.
(2) V laboratorijih za preizkušanje eksplozivov morajo prostori, naprave in aparati, ustrezati naslednjim posebnim pogojem:
a) Za ogrevanje in sušenje eksplozivov je treba uporabljati indirektno ogrevanje z vodo, paro in toplim zrakom ali inertnim plinom. Če se za sušenje uporabljajo električne sušilnice, morajo te ustrezati pogojem iz 27. člena tega pravilnika.
b) Razmestitev laboratorijskih delovnih sredstev (npr. inventarja, naprav, itd.), mora biti taka, da omogoča funkcionalno, neovirano in varno delo po določbah tega pravilnika in drugih veljavnih predpisov.
c) Digestorij mora biti izdelan iz materiala, ki ne gori. Osnovna konstrukcija mora biti iz profiliranega železa ali aluminija, odprtine zapolnjene z nezdrobljivim steklom, delovna površina miz pa pokrita s keramičnimi ploščicami. Če je izdelan iz kakšnega drugega materiala, mora biti njegova uporaba omejena glede na namen in to urejeno z delovnimi navodili, delovnimi postopki in varnostnimi ukrepi. Pri delu z lahko vnetljivimi in eksplozivnimi snovmi ni dovoljeno uporabljati odprtega plamena in grelnikov odprtega tipa. V ta namen je treba uporabljati grelnike zaprtega tipa z indirektnim prenosom toplote. Digestorij mora imeti napravo za zračenje. Elektromotor ventilatorja mora biti izveden z ustrezno stopnjo zaščite.
d) Naprave, v katerih se preizkuša kemična obstojnost eksplozivov, morajo biti v posebnem prostoru, ki je na ustrezen način urejen in pripravljen za to vrsto preizkusov. To je odvisno od eksploziva, za katero se določa kemična obstojnost.
e) V posebnem prostoru morajo biti naprave, s katerimi se zaradi merjenja povzroči eksplozija, (npr. aparat za preizkušanje občutljivosti glede na udarec, aparat za merjenje občutljivosti glede na trenje, aparat za preizkušanje trajanja indukcije, ipd.). Način jemanja, prenosa, prevzema in skladiščenja vzorcev eksplozivov mora biti urejen v tehnično-tehnološki dokumentaciji.
f) Mesta za analitično kontrolo tehnoloških procesov smejo biti v proizvodnih stavbah, vendar v ločenih prostorih.
g) Kanali v laboratoriju, po katerih odtekajo odplake, morajo imeti usedalnike. Te usedalnike je potrebno čistiti, nato pa usedlino uničiti na kraju, ki je določen za uničevanje eksplozivov.
32. člen
(tehnikumi za nevarne operacije)
(1) Stavbe, v katerih se delajo polindustrijski preizkusi za tehnološke procese in operacije v sestavu tehnologije eksplozivov (tehnikumi), ter instalacije, proizvajalne priprave, sredstva za varstvo in sredstva za delo v takih stavbah, morajo ustrezati zahtevam, ki so predpisane v tem pravilniku in v predpisih o varstvu pri delu.
(2) Naprave za polindustrijske preizkuse raznih vrst in tehnologij so lahko v istem prostoru, vendar smejo obratovati sočasno le tiste od njih, ki tvorijo tehnološko celoto in je pri njih poskrbljeno za ustrezno varnost.
5. UNIČEVANJE EKSPLOZIVOV
33. člen
(prostor za uničevanje eksplozivov)
(1) Prostor, na katerem se uničujejo eksplozivi, mora biti ograjen in primerno velik, kar je odvisno od načina uničevanja, količine ter vrste eksploziva, ki se uničuje.
(2) Prostor za uničevanje eksplozivov mora biti toliko oddaljen od najbližjih objektov, da so ti zavarovani pred škodljivim delovanjem zračnega udarnega vala, letečih kosov, zvočnih in potresnih učinkov ter strupenih plinov in hlapov. Ta oddaljenost je odvisna od vrste in količine eksplozivov, ki jo je treba uničiti, in od načina, na katerega naj bo uničen. Prostor, na katerem se eksploziv uničuje, mora biti zavarovan proti prenosu in širitvi plamena. V bližini morajo biti sredstva za gašenje požara in zaklonišče, kamor se umaknejo delavci med uničevanjem.
6. SKLADIŠČENJE EKSPLOZIVOV V PROIZVODNJI
34. člen
(priročna, medfazna in glavna skladišča)
(1) Priročna skladišča v proizvodnji so manjši objekti za skladiščenje majhnih količin eksplozivov v razsutem stanju ali v manipulativnem ovoju. To so manjše stavbe v bližini objekta, v katerem poteka proizvodnja ali za ustrezen namen prirejen oddelek v proizvodni stavbi. V njih se ne opravljajo dela neposredne proizvodnje, temveč se skladišči eksploziv v omejenih količinah za nadaljnjo predelavo ali skladišči preostali eksploziv iz nevarnih proizvodnih prostorov za čas, ko se ne dela.
(2) Medfazna skladišča so posebne stavbe, v katerih se skladišči eksploziv v medfazni embalaži na poti med dvema fazama proizvodnje.
(3) Priročno skladišče ter medfazno skladišče sta lahko nadzemska, pol vkopana ali vkopana stavba ali pa stavba v obliki bunkerja, brez kleti, izdelana iz materiala, ki je odporen proti ognju in atmosferskim vplivom. Glede gradnje, varne oddaljenosti, zračenja in ogrevanja priročnih in medfaznih skladišč, se uporabljajo določbe tega pravilnika, ki veljajo za nevarne objekte.
(4) Glavna skladišča so ločene stavbe, v katerih se skladiščijo eksplozivi v embalaži, ki je predpisana za javni transport.
35. člen
(uporaba surovin v proizvodnji)
(1) Uporaba nekontroliranih surovin in materiala ali surovin in materiala, ki se ločijo od zahtevanih tehničnih pogojev, ni dovoljena.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je v proizvodnji dovoljena tudi uporaba surovin in materialov, ki ne ustrezajo zahtevanim tehničnim pogojem, če to ne ogroža normalnega tehnološkega procesa in ob pisnem soglasju odgovornega strokovnega organa gospodarske družbe.
(3) Uporaba eksplozivov, pridobljenih z delaboracijo streliva ali predelavo eksplozivov je dovoljena le, če ne povzroči večjega onesnaženje zraka, večje občutljivosti eksplozivov na udarec in trenje, zmanjšanje kemične obstojnosti, ipd. Za uporabo takih eksplozivov v proizvodnji mora dati odgovorni strokovni organ gospodarske družbe pisno soglasje.
36. člen
(skladiščenje surovin)
(1) Skladiščenje surovin mora biti tako organizirano in tehnično opremljeno, da se surovine ne morejo med seboj pomešati, onesnažiti ali izgubiti kakovosti. Če se v skladišču nahaja več vrst surovin, je treba upoštevati združljivost snovi s stališča varnosti za požar oziroma eksplozijo.
(2) Sredstva za oksidacijo veljajo za snovi, ki lahko povzročijo požar, in jih je treba skladiščiti v stavbah, zgrajenih iz materiala, ki je odporen proti požaru. Biti morajo ločena od goriva in vnetljivih materialov, kovinskih prahov in kislin.
(3) Kovinski prah – aluminijev in magnezijev prah, se mora skladiščiti v suhih stavbah, ki so dobro zračene in zavarovane pred statično elektriko.
37. člen
(skladiščenje gorljivih materialov)
(1) Za skladiščenje velikih količin lesenih zabojev in kartonov ter parafiniranega papirja, mora biti pripravljen poseben prostor oziroma skladišče.
(2) Količino embalaže, ki je potrebna za delo posamezne izmene v objektu za pakiranje eksplozivov, je dovoljeno imeti v posebnem prostoru objekta.
(3) Razdalja od skladišča oziroma prostora, v katerem so skladiščeni gorljivi materiali iz prvega odstavka tega člena, do nevarnega objekta oziroma do objekta, v katerem se skladiščijo eksplozivi, mora znašati najmanj 30 m.
38. člen
(odpadni eksplozivi)
(1) Eksplozivi, ki se nabirajo pri čiščenju prostorov in sredstev za proizvodnjo, pri usedanju, ipd., ter razsute ali razlite eksplozive je treba čimprej odstraniti iz objekta in jih shraniti v posode s pokrovi. Na vsaki posodi mora biti napisano, za kateri eksploziv je namenjena. Posoda ne sme biti pred izpušnim zidom ali pred vhodnimi vrati v nevaren prostor. Vsak dan jo je treba prazniti in eksploziv iz nje poslati v uničenje. Uporaba teh eksplozivov za nadaljnjo predelavo ali v druge namene je prepovedana.
(2) Odpadke eksplozivov, ki nastajajo na kateremkoli mestu in v katerikoli obliki, umazan pribor za čiščenje eksplozivov, tkanine za filtriranje, ki so napojene z eksplozivi, ipd., je treba uničevati na način in na kraju, ki sta določena glede na vrsto snovi – jih sežigati, razstreljevati ali razkrajati.
(3) Za uničevanje eksplozivov mora oseba, odgovorna za uničevanje eksploziva, vsakokrat izdelati pisno navodilo za vsako vrsto eksploziva posebej. Uničevanje eksplozivov je dovoljeno le pod strokovnim nadzorstvom. Med uničevanjem eksplozivov na prostoru za uničevanje in v njegovi bližini ne sme biti eksplozivov ali drugih nevarnih snovi in ne ljudi, ki ne sodelujejo pri uničevanju.
7. UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM
39. člen
(ukrepi varstva pred požarom)
(1) Ukrepi varstva pred požarom morajo ustrezati tehnološkim specifičnostim, ki temeljijo na dokumentaciji iz 4. člena. Vsi objekti morajo imeti ustrezno opremo in sredstva za gašenje začetnega požara. Nevaren obrat mora imeti zadostno količino vode za gašenje požara in ustrezno mrežo hidrantov s kompletno hidrantsko opremo.
(2) Dovod vode mora biti zagotovljen z dveh strani, tako da noben hidrant ne ostane brez vode, če nastane okvara v vodovodnem omrežju. Ni dovoljeno, da bi bili glavni vodi vodovodnega omrežja položeni pod zaščitnimi nasipi in objekti, kot tudi ne neposredno ob nevarnih objektih. Te napeljave je treba izvesti izven območja potresnega vpliva, ki ga povzroči morebitna eksplozija v odvisnosti od intenzivnosti in mesta eksplozije ter od geofizikalnih lastnostih zemljišča. Za manjše skupine nevarnih objektov, pri katerih ni vodovodnega omrežja (npr. skladišča, kraji za preizkuse ali uničevanje eksplozivov, ipd.), mora biti zagotovljen zanesljiv vir vode in v primernih posodah zadostne količine vode za pogasitev začetnega požara. Za ločene objekte, v katerih je malo eksplozivov, zadoščajo aparati za pogasitev začetnega požara in posode s peskom. Če tehnološki postopek to predpisuje, morajo biti na krajih, kjer se zaradi narave dela oziroma predmetov proizvodnje pričakuje pogostejši vžig, stabilne naprave za gašenje požara.
(3) Za preprečitev vžiga obleke je treba v bližini objektov, ki jim grozi nevarnost požara, v smereh, v katerih delavci zapuščajo nevarne prostore, zagotoviti prhe ali bazene z vodo in negorljive odeje.
(4) Če izbruhne požar, je dolžnost delavcev, da ga pogasijo, če lahko to storijo brez nevarnosti zase in druge ter o tem takoj obvestijo gasilsko enoto. Če se začne požar širiti, morajo delavci takoj zapustiti vse prostore objekta, ki ga je zajel, in pri tem čimbolj izkoristiti zaklonišča oziroma prostore za umik.
(5) Požar v nevarnih objektih gasijo samo pripadniki gasilske enote, ki so usposobljeni za gašenje takih objektov. Ostalim gasilskim enotam je dovoljeno gašenje požara samo pod vodstvom pristojne strokovne službe gospodarske družbe.
8. PRODAJNA MESTA IN NAČIN SKLADIŠČENJA
40. člen
(prodajno mesto)
(1) Prodajno mesto je prostor ali del prostora, v katerem se prodajajo izdelki iz drugega odstavka tega člena in za katerega veljajo splošni predpisi o trgovinah in trgovskih prostorih, če ni v tem pravilniku drugače določeno.
(2) Na prodajnem mestu se lahko prodaja le strelivo za lovsko, športno in varnostno orožje, netilke za strelivo, lovski smodnik in pirotehnični izdelki razreda I, II in T1 in T2. Največja dovoljena količina neto eksploziva na prodajnem mestu je 20 kg.
(3) Do izdelkov iz prejšnjega odstavka kupci ne smejo imeti prostega dostopa. Izven obratovalnega časa se morajo izdelki hraniti v priročnem skladišču prodajnih mest oziroma v zaklenjenih omarah, če je prodajno mesto izven obratovalnega časa mehansko in elektronsko zaščiteno in signal vezan na intervencijski center podjetja, ki opravlja službo varovanja. V izložbah je lahko le prazna embalaža.
41. člen
(priročna skladišča prodajnih mest)
(1) V priročnem skladišču prodajnih mest se lahko skladišči le izdelke iz prejšnjega člena. Največja dovoljena količina neto eksploziva v priročnem skladišču je 60 kg.
(2) Priročno skladišče mora biti ločeno od morebitnih ostalih prodajnih prostorov z zidovi iz negorljivih snovi, npr. opečnim zidom.
(3) Priročno skladišče je potrebno ločiti od prodajnega mesta z vrati s požarno odpornostjo 30 minut in samozapiralom. Vrata se morajo odpirati v smeri umika (navzven) in biti vzidana. Pri načrtovanju morajo biti upoštevani posebni ukrepi za dovod in odvod zadostne količine zraka. Odprtine morajo biti take, da skozi njih ne more prodreti voda, dež, žival, ipd.
(4) V priročnem skladišču ne sme biti nobenega vira vžiga ali dimniških odprtin in sme biti ogrevan le s toplo vodo. Temperatura proste površine grelnih teles in cevovodov v prostoru ne sme v nobenem primeru preseči 75 ºC. Grelna telesa morajo biti vgrajena oziroma zavarovana tako, da nanje ali v njihovo bližino ni mogoče odložiti predmetov.
(5) Električne naprave morajo ustrezati veljavnim elektrotehničnim predpisom. V prostoru se ne smejo uporabljati razdelilci, sklopke ali varovalke. Stikala za razsvetljavo in ogrevanje se morajo nahajati izven prostora. V neposredni bližini vhoda v priročno skladišče morata biti v dosegu roke najmanj dva gasilnika. Opravljanje nevarnih del (varjenje, delo z odprtim ognjem, ipd.) ni dovoljeno, če skladišče v tem času ni prazno.
(6) Skladiščenje prazne embalaže v priročnem skladišču ni dovoljeno.
(7) Prostor, kjer se skladiščijo eksplozivi, je lahko namenjen izključno skladiščenju eksploziva in mora biti vedno zaklenjen, ključe ima le odgovorna oseba. Izven obratovalnega časa mora biti mehansko in elektronsko zaščiten ter signal vezan na intervencijski center podjetja, ki opravlja službo varovanja.
42. člen
(prenosno skladišče)
(1) Dovoljena je postavitev in raba tistih tipskih prenosnih skladišč, za katera proizvajalec izda izjavo o skladnosti in navodila za postavitev. Dovoljena je raba prenosnih tipskih skladišč PSRS 500 do izteka njihove življenjske dobe.
(2) Oddaljenost prenosnega skladišča od objektov mora biti v skladu s tabelo iz priloge št. 3. Prenosno skladišče mora biti ozemljeno in sidrano v tla tako, da je onemogočen nekontroliran nasilen dvig. V območju od skladišča do ograje mora biti odstranjena suha trava in podrast. Prenosno tipsko skladišče mora biti varovano s kovinsko žično ograjo na razdalji najmanj 8 m, mehansko zaščiteno in dnevno nadzirano, kadar je v prenosnem skladišču eksploziv, o čemer se mora voditi evidenca.
(3) Lastnik mora o postavitvi ali premestitvi tipskega prenosnega skladišča obvestiti Ministrstvo za notranje zadeve najkasneje v osmih dneh. Obvestilo mora vsebovati navedbo lastništva, vrsto tipskega skladišča, dokument, ki dovoljuje postavitev in grafični prikaz lokacije v prostoru.
43. člen
(skladišče do 200 kg neto eksploziva)
(1) Skladišče do 200 kg neto eksploziva je lahko tudi priročno skladišče prodajaln, vendar ne sme biti v sklopu stanovanjskih stavb.
(2) V skladišču se lahko skladišči le strelivo za lovsko, športno in varnostno orožje, netilke za strelivo, smodniki in pirotehnični izdelki razreda I, II in T1 in T2, do količine 200 kg neto eksploziva.
(3) Skladišče, v katerem se skladiščijo navedeni izdelki, mora biti z vseh strani ločen od morebitnih ostalih prostorov z zidovi iz negorljivih gradiv, npr. opečnim zidom. Za skladišče veljajo določila tretjega odstavka 44. člena.
(4) Skladišče, v katerem so eksplozivi, je namenjeno izključno skladiščenju eksploziva in mora biti vedno zaklenjeno, ključe ima le odgovorna oseba. Izven obratovalnega časa mora biti mehansko in elektronsko zaščiten in signal vezan na intervencijski center podjetja, ki opravlja službo varovanja.
44. člen
(skladišče za razstrelivo, smodnik, eksplozivne snovi in vžigalna sredstva)
(1) Skladišče za razstrelivo, smodnik, eksplozivne snovi in vžigalna sredstva je nevaren objekt.
(2) Trgovci, ki se želijo registrirati za promet z razstrelivi, smodniki, eksplozivnimi snovmi in vžigalnimi sredstvi, morajo imeti ustrezno skladišče za kapaciteto najmanj 16.000 kg neto eksplozivov.
(3) Skladišče je namenjeno izključno skladiščenju eksploziva in mora biti vedno zaklenjeno, ključe ima le odgovorna oseba. Izven obratovalnega časa mora biti skladišče mehansko in elektronsko zaščiteno ter dodatno varovano z video nadzornim sistemom in signalom, vezanim na intervencijski center podjetja, ki opravlja službo varovanja. Video nadzorni sistem se lahko nadomestiti z drugim alarmnim sistemom, ki je sposoben zaznati vse nepooblaščene vstope. Ograja mora biti najmanj 50 m oddaljena od skladišča, ne sme biti porasla ali poškodovana. Okna in vrata skladišča morajo biti varovana pred nepooblaščenim vstopom. Če je skladišče zavarovano z zaščitnim nasipom ali zaščitnim zidom, se ta razdalja lahko zmanjša na 30 m.
45. člen
(način skladiščenja)
(1) Eksplozivi se smejo skladiščiti le v originalni embalaži proizvajalca in v skladu z navodili proizvajalca o vzdržljivosti le-te. Če so eksplozivi v lesenih zabojih ali kartonih, je dovoljeno zlaganje na police ali palete in sicer tako, da je od zgornjega roba embalaže do naslednje police 10 cm prostora. Višina prostega prostora do stropa ne sme biti manjša od 60 cm, med stenami in policami pa najmanj 50 cm. Detonatorji se smejo zlagati samo zapakirani v zabojih, in sicer na lesene police največ v dveh vrstah, drug nad drugim na eni polici, pri čemer sme biti skupna višina naloženih zabojev največ 1,4 m od tal. Prehodi morajo biti široki najmanj 0,80 m.
(2) Eksplozivi morajo biti skladiščeni tako, da so vidni napisi na embalaži.
(3) Eksplozivi se lahko skladiščijo skupaj tako, kot je določeno v tabeli iz priloge št. 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
Za objekte, ki so bili zgrajeni oziroma postavljeni po predpisih pred uveljavitvijo tega pravilnika se šteje, da izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku.
47. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati določbe 6. do 8. člena, 11. člena, 13. do 18. člena, 23. člena, 24. člena, 26. do 66. člena, 78. do 89. člena, 94. do 103. člena, 109. člena, 110. člena, 112. člena, 135. člena, 137. člena, 141. do 143. člena ter 149. do 153. člena pravilnika o varstvu pri izdelovanju razstreliv in smodnika in pri manipuliranju z razstrelivi in smodniki (Uradni list SFRJ, št. 55/69 in Uradni list RS, št. 56/99).
48. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 1342-02-216-01-8/2003
Ljubljana, dne 23. aprila 2003.
EVA 2003-1711-0036
dr. Rado Bohinc l. r.
Minister
za notranje zadeve
Soglašam!
mag. Janez Kopač l. r.
Minister
za okolje, prostor in energijo

AAA Zlata odličnost