Uradni list

Številka 82
Uradni list RS, št. 82/2003 z dne 21. 8. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 82/2003 z dne 21. 8. 2003

Kazalo

3921. Pravilnik o kakovosti jajc, stran 12120.

Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje
P R A V I L N I K
o kakovosti jajc*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa način označevanja in minimalne pogoje, ki jih morajo v proizvodnji in prometu izpolnjevati kokošja jajca, namenjena za prehrano ljudi, ter za zagotovitev in ohranitev njihove kakovosti.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. jajca so kokošja jajca (v nadaljnjem besedilu: jajca) v lupini, ki so namenjena za prehrano ljudi ali uporabo v živilski industriji. Jajca se ne smejo mešati z drugimi vrstami jajc. Za jajca se ne štejejo počena, inkubirana in kuhana jajca;
2. industrijska jajca so jajca v lupini, vključno s počenimi in inkubiranimi jajci, ki niso namenjena za prehrano ljudi ali uporabo v živilski industriji. Za industrijska jajca se ne štejejo kuhana jajca;
3. inkubirana jajca so jajca, ki so bila vložena v inkubator;
4. počena jajca so jajca z razpokami v lupini in membranah, zaradi česar je izpostavljena njihova notranja vsebina;
5. natrta jajca so jajca s poškodovano, vendar z nezlomljeno lupino in nepoškodovanima membranama;
6. promet z jajci pomeni skladiščenje ali prodajo jajc na debelo in drobno, razstavljanje z namenom prodaje, ponujanje v prodajo in vsako drugo prepustitev v promet, dobavo ali prenos jajc na tretjo osebo odplačno ali neodplačno;
7. zbiralec je oseba, ki je registrirana za zbiranje jajc pri proizvajalcih ter za njihovo dostavo:
– pakirnemu centru;
– trgovcem na debelo (grosistom), ki so registrirani kot pakirni centri;
– industriji;
8. pakirni center je oseba, ki je registrirana za razvrščanje in označevanje jajc glede na kakovost in maso ter za pakiranje;
9. proizvajalec je oseba, registrirana za prirejo jajc;
10. serija označuje jajca iz istega pakirnega centra, ki so zbrana na enem mestu in so predpakirana ali v razsutem stanju ter morajo biti označena z istim rokom uporabe oziroma datumom pakiranja in enake razvrstitve v razrede glede na kakovost in maso;
11. veliko pakiranje so predpakiranja, odprte posode ali zabojniki, ki vsebujejo več kot 36 jajc;
12. malo pakiranje je predpakiranje, ki vsebuje največ 36 jajc. Za malo pakiranje se ne štejejo odprti pladnji;
13. prodaja v razsutem stanju je prodaja jajc na drobno, razen v velikih in malih pakiranjih;
14. transportna enota je kontejner, zaboj ali katerakoli druga vrsta embalaže, v kateri se prevažajo jajca.
3. člen
(dostava jajc)
(1) Proizvajalci lahko dostavljajo jajca samo:
– zbiralcem;
– pakirnim centrom;
– industriji.
(2) Proizvajalci lahko dostavljajo industrijska jajca, razen inkubiranih jajc, samo:
– pakirnim centrom;
– industriji, razen živilski.
(3) Proizvajalci lahko dostavljajo inkubirana jajca samo:
– kafilerijam;
– predelovalni industriji, razen živilski.
(4) Jajca, ki so se poškodovala v pakirnih centrih, se dostavijo le predelovalni industriji, razen živilski.
4. člen
(izjeme, za katere se pravilnik ne uporablja)
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za jajca, ki:
– se prevažajo neposredno iz mesta prireje do pakirnega centra ali grosistom, ki so registrirani kot pakirni center;
– so namenjena za predelavo v industriji;
– so prodana na mestu prireje neposredno potrošniku za njegovo osebno uporabo;
– se prodajajo v razsutem stanju na tržnici neposredno od proizvajalca;
– se uvažajo ali izvažajo v količini, ki ne presega 60 jajc in so namenjena potrošnikovi osebni uporabi.
II. POSEBNE DOLOČBE
1. Razvrščanje in označevanje jajc
5. člen
(razvrščanje jajc)
(1) Glede na kakovost se jajca razvrščajo kot:
a) jajca “A“ razreda ali “sveža jajca“;
b) jajca “B“ razreda ali “jajca druge kakovosti“ ali “podklasirana jajca“, namenjena industriji.
(2) Jajca, ki glede na kakovost niso razvrščena v enega od razredov iz prejšnjega odstavka, se razvrstijo kot jajca “C“ razreda in so namenjena samo industriji.
6. člen
(minimalni pogoji kakovosti za jajca “A“ razreda)
(1) Jajca “A“ razreda morajo v času pakiranja izpolnjevati naslednje minimalne pogoje kakovosti:
a) lupina in povrhnjica morata biti normalne oblike ter čisti in nepoškodovani;
b) zračni mehurček ne sme biti višji od 6 mm in mora biti negibljiv;
c) beljak mora biti bister, prozoren, želatinasto čvrst in brez tujih snovi;
č) rumenjak mora biti pri presvetlitvi jajca viden kot senca z nejasnimi obrisi in ob obračanju jajca negibljiv oziroma neznatno gibljiv, da zavzema v jajcu centralni položaj in ne vsebuje tujih snovi;
d) zarodna celica ne sme biti razvita;
e) biti morajo brez tujega vonja in okusa.
(2) Jajca “A“ razreda ne smejo biti pred ali po razvrščanju umita ali mehansko očiščena in vključena v postopke konzerviranja ali hlajena pod temperaturo +5 °C. Med prevozom se lahko hranijo pod temperaturo +5 °C, vendar ne več kot 24 ur.
(3) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za skladišča trgovin na drobno, če količina zaloge v teh skladiščih ne presega tridnevne prodaje v trgovini na drobno.
7. člen
(dodatni pogoji za označbo “ekstra“)
Jajca “A“ razreda, označena z oznako “ekstra“, morajo poleg pogojev iz prejšnjega člena izpolnjevati še naslednja pogoja:
a) višina zračnega mehurčka je v času pakiranja, oziroma v primeru uvoza v času inšpekcijskega pregleda v postopku carinjenja, nižja od 4 mm in je ta negibljiv;
b) so predpakirana.
8. člen
(oznaka “ekstra“)
Oznaka “ekstra“ se lahko uporabi za jajca “A“ razreda v malih pakiranjih, ki so opremljena s trakom ali etiketo, ki se odstrani in uniči najpozneje sedmi dan po pakiranju ali deveti dan po znesenju.
9. člen
(razvrščanje glede na maso)
Jajca “A“ razreda, ki se dajejo v promet, se glede na maso razvrščajo v štiri razrede in se označujejo kot:
1. XL – zelo velika: od 73 g in več;
2. L – velika: od 63 do manj kot 73 g;
3. M – srednja: od 53 do manj kot 63 g;
4. S – drobna: manj kot 53 g.
10. člen
(označba za jajca “A“ razreda)
Označba za jajca “A“ razreda:
– kroga premera najmanj 12 mm;
– če se jajca razvrščajo po masi se na sredino kroga iz prejšnje alinee vžigosa označba iz prejšnjega člena v višini najmanj 3 mm;
11. člen
(označevanje jajc “A“ razreda)
(1) Poleg označbe za “A“ razred iz prejšnjega člena, morajo imeti jajca “A“ razreda tudi ožigosane kode, v naslednjem vrstnem redu, ki označujejo:
1. način reje iz priloge I tega pravilnika;
2. ISO kodo države porekla (za Slovenijo SI);
3. registrsko številko pakirnega centra;
4. registrsko številko proizvajalca.
Številke in črke posameznih kod so med seboj ločene s črtico. Kolikor je pakirni center tudi proizvajalec se lahko na mesto proizvajalca navede številka hleva.
(2) Poleg označb iz prejšnjega odstavka, morajo biti jajca ožigosana tudi z enim izmed datumov iz 23., 24. in 25. člena tega pravilnika, sestavljenem iz črk in besed, katerim sledita dan in mesec iz prvega odstavka 23. člena tega pravilnika.
(3) Če so bile kokoši nesnice krmljene v skladu s prilogo II tega pravilnika, mora biti označena tudi vrsta krmnega obroka.
(4) Višina črk in številk označb iz prvega in drugega odstavka tega člena mora biti najmanj 3 mm.
12. člen
(prerazvrščanje jajc)
Jajca “A“ razreda, ki ne izpolnjujejo pogojev minimalne kakovosti iz 6. člena tega pravilnika, se razvrstijo v jajca “B“ razreda. V tem primeru morajo biti označena v skladu s 15. členom tega pravilnika ali se neposredno dostavijo industriji.
13. člen
(minimalni pogoji kakovosti za jajca “B“ razreda)
Jajca “B“ razreda morajo v času pakiranja izpolnjevati naslednje minimalne pogoje kakovosti:
a) lupina in povrhnjica morata biti normalne oblike (gladka, trdna) čista in nepoškodovana;
b) zračni mehurček ne sme biti višji od 9 mm;
c) beljak mora biti bister, prozoren, želatinasto čvrst in brez tujih snovi;
č) rumenjak mora biti pri presvetlitvi viden kot senca z nejasnimi obrisi, razen pri rumenjaku iz jajc, konzerviranih z apnom; rumenjak ne sme vsebovati kakršnihkoli tujih snovi;
d) zarodna celica ne sme biti vidno razvita;
e) biti morajo biti brez tujega vonja in okusa.
14. člen
(označevanje jajc “B“ razreda)
(1) Jajca “B“ razreda se označujejo kot:
1. “nehlajena“ oziroma “nekonzervirana jajca“, to so jajca, ki niso bila konzervirana in hlajena pod temperaturo +5 °C. Med prevozom se lahko hranijo pod temperaturo +5 °C, vendar ne več kot 24 ur;
2. “hlajena jajca“, to so jajca, ki so bila ohlajena v prostorih, v katerih se umetno vzdržuje temperatura pod +5C;
3. “konzervirana jajca“, to so hlajena ali nehlajena jajca, ki so bila konzervirana s plinom, katerega sestava se razlikuje od sestave atmosferskega zraka, ali izpostavljena kateremukoli drugemu postopku konzerviranja.
(2) Določba 1. točke prejšnjega odstavka se uporablja tudi za skladišča trgovin na drobno, če količina zaloge v teh skladiščih ne presega tridnevne prodaje v trgovini na drobno.
15. člen
(označba za jajca “B“ in “C“ razreda)
(1) Označbe za jajca “B“ razreda:
a) krog s premerom najmanj 12 mm, v katerem je črka “B“ visoka najmanj 5 mm za jajca, ki niso hlajena in konzervirana;
b) enakostranični trikotnik s stranico dolžine najmanj 10 mm za hlajena jajca;
c) romb z diagonalama dolžine 16 mm in 7 mm za konzervirana jajca.
(2) Jajca, ki se hladijo ali konzervirajo, morajo biti označena v skladu s točkama b) in c) prejšnjega odstavka pred postopkom hlajenja oziroma konzerviranja, razen jajca, konzervirana z apnom, kjer se te označbe nanesejo po apnenju.
(3) Označba za jajca “C“ razreda je krog s premerom najmanj 12 mm, v katerem je črka “C“ visoka najmanj 5 mm.
(4) Če se jajca “B“ in “C“ razreda neposredno dostavljajo živilski industriji, ni potrebno, da vsebujejo označbe iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, če je namembni kraj jasno naveden v spremnem dokumentu.
16. člen
(označevanje datuma znesenja)
(1) Jajca z označbo datuma znesenja se dostavijo pakirnemu centru v zapečatenih transportnih enotah, razen če je pakirni center hkrati tudi proizvajalec. Za jajca, na katera se odtisne datum znesenja, se navedejo na transportni enoti in na spremnih dokumentih naslednji podatki:
– datum znesenja, če le-ta ni bil označen že pri proizvajalcu;
– ime in naslov oziroma firmo in sedež ter številko proizvajalca, skupaj z registrsko številko hleva, iz katerega prihajajo jajca;
– datum odpreme;
– število ali maso jajc v pošiljki.
(2) Spremne dokumente iz prejšnjega odstavka mora pakirni center hraniti najmanj 6 mesecev.
(3) Zapečatene transportne enote iz prvega odstavka se odpre v pakirnem centru pred razvrščanjem jajc. Vsa jajca iz posamezne transportne enote se razvrščajo in pakirajo brez prekinitve. Datum znesenja se žigosa med razvrščanjem ali takoj po njem.
(4) Za jajca, ki so bila znesena na isti lokaciji pakirnega centra, veljajo naslednji pogoji:
– da so žigosana z datumom znesenja na isti dan, kot so bila znesena. Če so bila znesena na nedelovni dan, se žigosajo prvi naslednji delovni dan, skupaj z jajci tega dneva, nanje pa se ožigosa datum prvega nedelovnega dne;
– da so lahko dostavljena drugim pakirnim centrom ali industriji na dan znesenja ali prvi naslednji delovni dan.
(5) Če pakirne centre oskrbujejo proizvajalci, katerih jajca se ne označujejo z datumom znesenja, morajo biti ta jajca skladiščena in pakirana ločeno. Pakirni center mora voditi dnevne evidence o zbiranju ali sprejetju in razvrščanju takih jajc.
17. člen
(barvila)
Jajca se morajo označiti z neizbrisnimi vodoodpornimi barvil. Uporabljena barvila morajo ustrezati predpisom, ki urejajo barvila in se lahko uporabljajo za živila, namenjena za prehrano ljudi.
18. člen
(označevanje velikih in malih pakiranj)
Velika pakiranja in mala pakiranja, tudi če so v sklopu velikih pakiranj, morajo na zunanji strani imeti jasno vidne in čitljive naslednje označbe:
a) ime in naslov oziroma firmo in sedež ter blagovno znamko pakirnega centra, ki je pakiralo jajca ali jih je dalo pakirati ter druge označbe, ki se nanašajo na označevanje kakovosti, svežosti jajc, načina reje in njihovega izvora pomembne za potrošnika in ne vsebujejo izrazov v nasprotju z določbami tega pravilnika;
b) registrsko številko pakirnega centra;
c) razvrstitve jajc po kakovosti in masi. Jajca “A“ razreda se lahko označijo z oznako “A“ razred ali s črko “A“, samostojno ali pa v kombinaciji z besedo “sveža“;
č) število pakiranih jajc;
d) datum iz 23. člena tega pravilnika, ki mu sledijo priporočila o primernem shranjevanju za jajca “A“ razreda, za jajca “B“ razreda pa tudi datum pakiranja;
e) za jajca “B“ razreda podatke o shranjevanju in metodi konzerviranja v nekodirani obliki;
f) za jajca “A“ razreda način reje ali vrsto krmnega obroka;
g) druge označbe, pomembne za proizvajalca in potrošnika.
19. člen
(promet z jajci)
(1) Predpakirana jajca na prodajnem pultu morajo biti fizično ločena glede na razrede kakovosti in mase ter glede stopnje ohlajenosti oziroma metodo konzerviranja, kar mora biti jasno vidno potrošniku.
(2) Če se jajca prodajajo v razsutem stanju, morajo biti na prodajnem pultu označena z registrsko številko pakirnega centra, ki je jajca razvrstilo, datumom minimalnega roka trajanja ter priporočenimi pogoji skladiščenja in v primeru uvoza še z državo izvora.
(3) Jajca “A“ razreda, razen jajc, označenih z oznako “ekstra“, so lahko v prometu v majhnih pakiranjih, ki pripadajo različnim razredom glede na maso. V tem primeru mora biti na majhnih pakiranjih označena skupna neto masa jajc ter besedilo “jajca različnih velikosti“ ali “različni razredi glede na maso“.
20. člen
(jajca iz uvoza)
Jajca iz uvoza se lahko dajo v promet:
a) če izpolnjujejo pogoje iz 5., 6., 7., 11., 13. in 14. člena tega pravilnika in drugega odstavka prejšnjega člena in
b) če imajo na pakiranjih jasno in čitljivo navedene naslednje podatke:
– državo izvora;
– ime in naslov oziroma firmo in sedež pakirnega centra;
– razrede glede na kakovost in maso;
– število in maso jajc (izraženo v kg) v velikih pakiranjih oziroma število jajc v malih pakiranjih;
– datum pakiranja in datum minimalnega roka trajanja s priporočili o načinu shranjevanja;
– v primeru velikih pakiranj ime in naslov oziroma firmo in sedež izvoznika;
– način reje za jajca “A“ razreda ali označba “način reje neznan“.
21. člen
(pakiranja-embalaža)
(1) Velika pakiranja, vključno z notranjo embalažo, morajo biti odporna proti udarcem, suha, čista in v dobrem stanju ter narejena iz materialov, ki jajca varujejo pred tujimi vonji in tveganjem poslabšanja kakovosti.
(2) Velika pakiranja za transport in odpremo jajc, vključno z notranjo embalažo, se lahko ponovno uporabijo samo, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka. Na ponovno uporabljenih velikih pakiranjih ne sme biti vidna nobena stara oznaka, ki bi lahko zavajala potrošnika.
(3) Malih pakiranj se ne sme ponovno uporabiti.
(4) Če pakirni center dostavlja jajca neposredno trgovini na drobno za prodajo jajc v razsutem stanju v majhnih količinah, je dovoljeno, da ta jajca niso pakirana v velikih pakiranjih. To velja samo za dnevne količine, manjše od 3600 jajc, namenjenih trgovini na drobno, oziroma manjše od 360 jajc na posameznega potrošnika. V tem primeru mora biti na spremnih dokumentih navedeno ime, naslov oziroma firma in sedež ter številka pakirnega centra, število jajc, kakovostni razred in razred glede na maso ter minimalen rok trajanja.
22. člen
(shranjevanje jajc)
(1) Jajca se morajo hraniti v čistih in suhih prostorih brez tujih vonjev.
(2) Med prevozom in skladiščenjem morajo jajca ostati čista, suha, brez tujih vonjev in zaščitena proti udarcem, vremenu, vplivom svetlobe in pred velikimi temperaturnimi spremembami.
(3) Na velikih pakiranjih in na malih pakiranjih, tudi če so v sklopu velikih pakiranj, mora biti na njihovi zunanji površini jasno vidna in čitljiva označba, ki priporoča potrošniku način shranjevanja jajc.
(4) Če se jajca prodajajo na drobno v razsutem stanju, se besedilo iz prejšnjega odstavka navede na način, ki je jasno viden in nedvoumen za potrošnika.
23. člen
(minimalni rok trajanja)
(1) Minimalni rok trajanja se označi v času pakiranja in vključuje besedilo “uporabno najmanj do“ in datum. Datum mora biti označen z dvema številkama v naslednjem zaporedju: dan od 01 do 31 in mesec od 01 do 12.
(2) Datum minimalnega roka trajanja za “A“ razred je datum, do katerega se šteje, da jajce še izpolnjuje minimalne pogoje kakovosti iz 6. člena tega pravilnika pri njihovem pravilnem shranjevanju. Ta rok ne sme biti daljši od 28 dni po znesenju.
24. člen
(datum pakiranja)
Jajca lahko vsebujejo tudi datum pakiranja z navedbo “pakirano:“ in datum, ki mora biti označen v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena.
25. člen
(označevanje drugih datumov)
(1) Poleg datuma minimalnega roka trajanja oziroma datuma pakiranja se lahko na jajca, pakiranja, ki jih vsebujejo, ali na oboje označi tudi priporočeni rok prodaje z navedbo: “prodati do“, ki ne sme presegati 21 dni od datuma znesenja do prodaje potrošniku.
(2) Mala in velika pakiranja lahko vsebujejo tudi označbo datuma znesenja “zneseno:“ in datum, če je ta datum naveden tudi na jajcih, ki jih ta pakiranja vsebujejo. Datum znesenja se lahko na jajca žigosa tudi pri proizvajalcu, vendar le, če je le-ta registriran za proizvodnjo takih jajc.
(3) Datumi iz tega člena se navedejo v skladu s prvim odstavkom 23. člena tega pravilnika.
26. člen
(označevanje jajc posebnega načina reje)
(1) Pakiranja morajo vsebovati označbe iz tabele Priloge I tega pravilnika.
(2) Pakiranja, ki vsebujejo jajca, namenjena živilski industriji, so lahko označena z označbami iz prejšnjega odstavka, če izpolnjujejo ostale zahteve iz Priloge I tega pravilnika in imajo proizvajalci jajc listino o skladnosti organizacije za ugotavljanje skladnosti v skladu s predpisom, ki ureja postopke za priznavanje označb posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil.
2. Označevanje s trakovi
27. člen
(trak ali etiketa)
(1) Velika pakiranja morajo biti opremljena s trakom ali etiketo iz Priloge III, ki je sestavni del tega pravilnika in ki vsebuje podatke iz 18. člena tega pravilnika. Po odprtju pakiranja se trakov ali etiket ne sme več uporabiti.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se trak ali etiketa ne uporablja v primeru velikih pakiranj v obliki odprtih transportnih enot, če so le-te take, da ne zakrivajo označb iz prejšnjega člena na malih pakiranjih, ki se nahajajo v teh transportnih enotah.
(3) Če se jajca prodajajo v razsutem stanju v majhnih količinah v skladu s četrtim odstavkom 21. člena tega pravilnika in se neposredno dostavijo iz pakirnega centra v trgovino na drobno, ni potrebno, da so pakirana v velika pakiranja in označena z trakom ali etiketo.
28. člen
(beli trakovi ali etikete)
(1) Trakovi ali etikete iz prejšnjega člena morajo biti bele barve in potiskane s črnim tiskom.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega člena morajo imeti trakovi ali etikete navedeno tudi registrsko številko pakirnega centra.
29. člen
(rumeni trakovi ali etikete)
(1) Trakovi ali etikete morajo biti rumene barve, če so jajca:
a) namenjena za predelavo v živilski industriji, ki jih ni mogoče uvrstiti v “A“ ali “B“ razred;
b) “A“ ali “B“ razreda, ki jih ni več mogoče uvrstiti v enega od teh razredov in ki niso bila ponovno razvrščena.
(2) Na trakovih in etiketah iz prejšnjega odstavka morajo biti v vidni in čitljivi obliki s črnimi črkami navedeni naslednji podatki:
a) ime in naslov oziroma firma in sedež pakirnega centra, ki odpremlja jajca;
b) število ali neto masa pakiranih jajc;
c) oznaka “jajca za živilsko industrijo“ s črnimi črkami v višini najmanj 2 cm.
(3) Trak ali etiketa iz prvega odstavka tega člena se lahko uporabi samo enkrat.
30. člen
(industrijska jajca)
(1) Trakovi ali etikete morajo biti rdeče barve, če se tržijo industrijska jajca.
(2) Na trakovih in etiketah iz prejšnjega odstavka morajo biti v vidni in čitljivi obliki navedeni naslednji podatki:
a) ime in naslov oziroma firma in sedež naslovnika;
b) ime in naslov oziroma firma in sedež pakirnega centra, ki odpremlja jajca;
c) oznaka “industrijska jajca“ s črnimi črkami v višini najmanj 2 cm, in oznaka “neprimerna za prehrano ljudi“ s črnimi črkami v višini najmanj 0,8 cm.
31. člen
(označba “ekstra“)
(1) Označba “ekstra“ za jajca “A“ razreda, mora biti na traku ali etiketi natisnjena ali pritrjena na način, da ni na pakiranju zakrit noben podatek. Označba “ekstra“ mora biti natisnjena v poševni pisavi v višini najmanj 1 cm. Označbi “ekstra“ sledita beseda “uporabno do“ in datum.
(2) Če je na pakiranju naveden datum pakiranja, se lahko označba “ekstra“ nadomesti z označbo “ekstra do sedmega dneva po pakiranju“.
(3) Če je na pakiranju naveden datum znesenja se z označba “ekstra“ nadomesti z označbo “ekstra do devetega dneva po znesenju“.
(4) Če traku ali etikete ni mogoče odstraniti s pakiranja, se morajo pakiranja umakniti iz prodaje najpozneje sedmi dan po pakiranju ali deveti dan po znesenju. Ta jajca morajo biti prepakirana.
(5) Velika pakiranja, ki vsebujejo več malih pakiranj, označenih z označbo “ekstra“, se morajo označiti z označbo “pakiranje vsebuje mala ekstra pakiranja“, ki se izpiše z velikimi tiskanimi črkami v višini najmanj 2 cm.
32. člen
(ponovno razvrščanje)
(1) Jajca, ki so bila ponovno razvrščena, so lahko v prometu v istih pakiranjih kot so bila pred ponovnim razvrščanjem. Če se ta jajca prepakira, lahko vsako pakiranje vsebuje samo jajca iz ene serije.
(2) Trak ali etiketa na velikih pakiranjih, v katerih so jajca ponovno razvrščena, mora vsebovati naslednje podatke:
a) ime in naslov oziroma firmo in sedež pakirnega centra, ki je ponovno razvrstilo jajca ali jih je dalo ponovno razvrstiti;
b) registrsko številko pakirnega centra, ki je prvi pakiral jajca, ali v primeru jajc iz uvoza državo izvora;
c) razvrstitev glede na kakovost in maso;
č) število pakiranih jajc;
d) za jajca “A“ razreda: prvotni datum minimalnega roka trajanja in pod tem označba “ponovno razvrščena“;
e) za jajca “B“ in “C“ razreda: “datum pakiranja“, ki mu sledi datum prvega pakiranja in pod tem označba “ponovno razvrščena“, kateri sledi datum ponovnega razvrščanja;
f) o hlajenju ali metodi konzerviranja v nekodiranem zapisu z latinskimi črkami za ohlajena ali konzervirana jajca.
(3) Mala pakiranja, v katerih so jajca ponovno razvrščena, morajo vsebovati podatke iz prejšnjega odstavka v jasno vidnih in čitljivih črkah. Če se ponovno uporabijo izvirna pakiranja, se podatki, ki niso več ustrezni, prekrijejo. Mala pakiranja so lahko označena tudi z blagovnimi znamkami pakirnega centra, ki je jajca ponovno razvrstilo ali jih je dalo ponovno razvrstiti.
33. člen
(prepakiranje)
(1) Pakirana jajca se lahko prepakira v druga večja ali manjša pakiranja samo v pakirnih centrih. Taka pakiranja morajo vsebovati samo jajca iste serije.
(2) Trak ali etiketa na velikih pakiranjih mora vsebovati naslednje podatke:
a) ime in naslov oziroma firmo in sedež pakirnega centra, ki je prepakiralo jajca ali je imelo prepakirana jajca;
b) registrsko številko pakirnega centra, ki je prepakiral jajca;
c) razvrstitev glede na kakovost in maso;
č) število pakiranih jajc;
d) za jajca:
– “A“ razreda: prvotni datum minimalnega roka trajanja in pod tem označba “ponovno pakirana jajca“,
– za jajca “B“ in “C“ razreda: “datum pakiranja“, ki mu sledi datum prvega pakiranja in pod tem označba “ponovno pakirana“, kateri sledi datum prepakiranja;
e) o hlajenju ali metodi konzerviranja v nekodirani obliki z latinskimi črkami za ohlajena ali konzervirana jajca;
f) registrsko številko pakirnega centra, ki je prvi pakiral jajca ali državo izvora pri jajcih iz uvoza.
(3) Mala pakiranja, v katerih so prepakirana jajca, morajo vsebovati podatke iz prejšnjega odstavka. Označba “ekstra“ se ne sme uporabiti.
34. člen
(ponovno označevanje)
(1) Trakovi ali etikete iz 32. in 33. člena tega pravilnika morajo izpolnjevati pogoje iz 28. člena tega pravilnika.
(2) Če se prvotna pakiranja uporabijo pri ponovnem razvrščanju in prepakiranju jajc, se štejejo kot ponovno uporabljena v skladu z drugim odstavkom 21. člena tega pravilnika.
(3) Podatki, označeni na trakovih ali etiketah na velikih pakiranjih, ki so ponovno uporabljeni, morajo biti popolnoma prekriti z novim trakom ali etiketo, ali se na drug način napravijo nečitljivi.
3. Pakirni center in zbiralec
35. člen
(registracija pakirnega centra in zbiralcev)
(1) Pakirni center vloži na Urad Republike Slovenije za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oziroma živil (v nadaljnjem besedilu: urad) vlogo za vpis v register pakirnih centrov. Vlogi za vpis v register pakirnih centrov mora priložiti potrdilo organizacije za ugotavljanje skladnosti o izpolnjevanju pogojev iz 36. člena tega pravilnika. Urad z odločbo vpiše pakirni center v register pakirnih centrov ter mu dodeli registrsko številko.
(2) Poleg registracije iz prejšnjega odstavka se morajo pakirni centri pri uradu posebej registrirati za pakiranje in označevanje jajc “A“ razreda z označbo “ekstra“, jajc z označbo datuma znesenja, jajc posebnega načina reje oziroma krmnega obroka v skladu s predpisom, ki ureja postopke za priznavanje označb posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil.
(3) Zbiralec jajc vloži na urad vlogo za vpis v register zbiralcev jajc, ki ji mora priložiti potrdilo organizacije za ugotavljanje skladnosti o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 36. člena tega pravilnika. Urad z odločbo vpiše zbiralca jajc v register zbiralcev jajc ter mu dodeli registrsko številko.
(4) Vloga za vpis v register pakirnih centrov oziroma zbiralcev jajc mora vsebovati:
– ime in naslov oziroma firmo in sedež;
– potrdilo o izpolnjevanju pogojev iz 36. člena tega pravilnika, ki ga izda organizacija za ugotavljanje skladnosti;
– izpisek iz registra za opravljanje dejavnosti, ki ne sme biti starejši od dveh mesecev;
– davčno številko;
– enotno matično številko občana oziroma matično številko poslovnega subjekta;
– pravno organizacijsko obliko;
– vrsto dejavnosti;
– pakirni centri, ki se bodo registrirali za posebne načine označevanja, pa tudi navedbo za kateri način označevanja se bodo registrirali (npr. “ekstra“, zneseno, posebni načini reje itd.).
36. člen
(obratovalni pogoji za pakirne centre in zbiralce)
(1) Prostori pakirnih centrov in zbiralcev morajo:
a) imeti ustrezno veliko delovno površino glede na obseg dela in biti tako zgrajeni in opremljeni, da:
– omogočajo ustrezno zračenje in razsvetljavo,
– se lahko ustrezno čistijo in razkužujejo,
– so jajca zavarovana pred velikimi nihanji zunanje temperature;
b) biti namenjeni samo za ravnanje z jajci in za njihovo shranjevanje. Del teh prostorov se lahko uporablja za shranjevanje drugih izdelkov, pod pogojem, da ti ne prenašajo na jajca tujega vonja.
(2) Tehnična oprema pakirnih centrov mora zagotavljati pravilno ravnanje z jajci in vključevati zlasti:
(a) ustrezno opremo za presvetlevanje, sortiranje in razvrščanje, ki omogoča, da je pregledana kakovost vsakega jajca posebej. Pri opremi za presvetljevanje mora biti zagotovljena stalna prisotnost delavca pakirnega centra. Če se uporablja avtomatska naprava za presvetlevanje, sortiranje in razvrščanje, mora oprema vključevati samostojno luč za presvetlevanje. V primeru avtomatiziranih sistemov stalna prisotnost delavca pakirnega centra ni potrebna;
b) naprave za merjenje višine zračnega mehurčka;
c) stroj za razvrščanje jajc po masi;
č) eno ali več preciznih tehtnic za tehtanje jajc;
d) opremo za žigosanje jajc.
(3) Prostori in tehnična oprema morajo biti čisti, ustrezno vzdrževani ter brez tujega vonja.
4. Dostava in shranjevanje jajc
37. člen
(dostava jajc)
(1) Proizvajalci dostavljajo jajca pakirnim centrom ali jih ta zbirajo pri proizvajalcih najmanj vsak tretji delovni dan.
(2) Jajca z označbo “ekstra“ se dostavljajo ali zbirajo za pakirne centre vsak delovni dan pri proizvajalcu. Vendar lahko taka dostava ali zbiranje potekata vsak drugi delovni dan, če sobna temperatura, pri kateri se jajca shranjujejo, ne presega 18 °C.
(3) Jajca z označbo datuma znesenja v skladu s 16. členom tega pravilnika dostavi proizvajalec ali zbira pakirni center na dan znesenja.
(4) Jajca, na katera je datum znesenja žigosan pri proizvajalcu, se dostavijo ali zbirajo najpozneje naslednji delovni dan po znesenju.
(5) Zbiralci dostavijo jajca pakirnim centrom najpozneje naslednji delovni dan po njihovem prevzemu.
(6) Vsaka transportna enota jajc se, preden zapusti mesto proizvajalca ali pakirnega centra označi z imenom in naslovom ali registrsko številko proizvajalca, dnem ali obdobjem znesenja in datumom odpreme.
(7) Če je pakirni center hkrati tudi proizvajalec jajc, se označevanje opravi v pakirnem centru.
(8) Pakirni centri razvrstijo in pakirajo jajca najpozneje drugi delovni dan po tem, ko so jajca prevzeta v pakirni center. Če so jajca prevzeta od proizvajalcev ali dostavljena v druge pakirne centre pa najpozneje naslednji delovni dan po prevzemu.
38. člen
(dostava jajc posebnega načina reje)
(1) Jajca posebnega načina reje se dostavljajo pakirnim centrom v transportna enotah, na katerih so navedene označbe iz 18. člena tega pravilnika. V spremnih dokumentih morajo biti označeni najmanj naslednji podatki:
– ime in naslov oziroma firma in sedež proizvajalca,
– način reje,
– število ali masa jajc,
– datum odpreme in dostave.
(2) Tekoče evidence o podatkih iz prejšnjega odstavka se hranijo v pakirnih centrih in obratih živilske industrije najmanj šest mesecev.
39. člen
(shranjevanje)
Jajca se med shranjevanjem v objektih proizvajalca in med prevozom od proizvajalca do zbiralcev ali pakirnega centra vzdržujejo na temperaturi, ki je najustreznejša za optimalno vzdrževanje njihove kakovosti.
5. Evidence
40. člen
(vodenje evidenc za jajca z označbo datuma znesenja)
(1) Pakirni centri vodijo evidence o:
– dnevnih količinah jajc ki prihajajo v pakirni center, po proizvajalcih z navedbo njihovega imena in naslova oziroma firme in sedeža ter registrske številke;
– dnevu razvrščanja jajc iz prejšnje alinee glede na kakovost in maso;
– odjemalcih, z navedbo njihovega imena in naslova oziroma firme in sedeža ter števila oziroma mase prodanih jajc po razredih glede na maso.
(2) Če je datum znesenja naveden na jajcih in na pakiranjih, ki vsebujejo jajca, veljajo pri vodenju evidence naslednji pogoji:
a) pakirni centri vodijo ločene evidence o:
– imenih in naslovih oziroma firmah in sedežih proizvajalcev, ki dobavljajo taka jajca,
– številu kokoši nesnic, ki jih ima vsak proizvajalec;
b) proizvajalci morajo voditi evidence o:
– datumu uhlevljanja, starosti ob uhlevljanju in številu kokoši nesnic, ločeno po hlevih,
– dnevni proizvodnji jajc za vsak hlev,
– številu ali masi dostavljenih jajc pakirnemu centru na katere se označi datum znesenja, ali na katera je bil žigosan datum znesenja že na mestu proizvodnje, ločeno po odjemalcih z navedbo njihovega imena in naslova oziroma firme in sedeža ter registrske številke pakirnega centra.
41. člen
(evidence posebnega načina reje)
(1) Pakirni centri, registrirani za pakiranje in označevanje načina reje iz prvega odstavka 42. člena tega pravilnika, morajo voditi evidence o:
– imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu proizvajalca ter načinu reje;
– številu kokoši nesnic, ki jih vzreja proizvajalec v turnusu;
– številu dobavljenih jajc po proizvajalcih.
(2) Pakirni centri morajo poleg evidenc iz prejšnjega člena voditi ločene evidence o:
– dnevnem razvrščanju jajc glede na kakovost in maso,
– prodaji in številu malih pakiranj,
– odjemalcih z navedbo njihovih imen in naslovov oziroma firm in sedežev,
– številu pakiranj,
– številu oziroma masi jajc, ki so bila prodana,
– datumu dostave in
– tedenskih zalogah.
(3) Namesto evidence o prodaji iz druge alinee prejšnjega odstavka se lahko vodijo tudi arhivi računov ali dobavnic o dostavi jajc posebnega načina reje. Te evidence in arhiv računov ali dobavnic se morajo hraniti najmanj šest mesecev.
(4) Rejci kokoši nesnic morajo voditi evidence o:
– datumu vselitve kokoši nesnic v določen način reje,
– starosti kokoši ob vselitvi v hlev,
– številu kokoši v določenem načinu reje,
– dnevnem številu znesenih in odpremljenih jajc,
– datumu odpreme in
– odjemalcih z navedbo njihovih imen in naslovov oziroma firm in sedežev.
(5) Za jajca posebnega načina reje morajo zbiralci voditi evidence o:
– datumih in količini zbranih jajc;
– imenih in naslovih oziroma firmah in sedežih proizvajalcev;
– datumih in številu dobav, ki so jih posredovali pakirnim centrom.
(6) Trgovci na debelo morajo za jajca posebnega načina reje voditi evidence o:
– datumih in količini prodanih in kupljenih jajc;
– imenih in naslovih oziroma firmah in sedežih dobaviteljev oziroma potrošnikov.
(7) Trgovci na debelo, ki opravljajo promet z jajci posebnega načina reje, morajo poleg evidenc iz prejšnjega odstavka voditi tudi evidenco o tedenskih fizičnih zalogah teh jajc.
(8) Zbiralci in trgovci na debelo lahko namesto evidenc o nakupih in prodajah vodijo arhiv računov ali dobavnic jajc posebnega načina reje.
6. Načini reje
42. člen
(načini reje)
(1) Vrste načinov reje so:
– pašna reja;
– talna reja;
– reja v kletkah;
– ekološka reja.
(2) Na jajcih “A“ razreda in na malih pakiranjih, ki vsebujejo takšna jajca, se lahko uporabljajo označbe iz tabele Priloge I tega pravilnika, če:
– imajo proizvajalci listino o skladnosti organa za ugotavljanje skladnosti v skladu s predpisom, ki ureja postopke za priznavanje označb posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil, ali s predpisi, ki urejajo ekološko rejo kokoši (razen za jajca iz reje kokoši v kletkah);
– izpolnjujejo pogoje iz Priloge I tega pravilnika, razen za jajca iz ekološke reje kokoši nesnic;
– so proizvajalci, zbiralci in pakirni centri registrirani pri uradu.
(3) Označbe iz tabele Priloge I tega pravilnika se lahko dopolnijo z označbami, ki se nanašajo na določeno značilnost v zvezi z načinom reje kokoši nesnic.
(4) Označba načina reje kokoši nesnic na jajcu se lahko nadomesti s kodo iz tabele Priloge I tega pravilnika, ki označuje način reje kokoši nesnic, ter registrsko številko rejca. Na pakiranju je potrebno kodo opisno pojasniti.
(5) Če se jajca prodajajo v razsutem stanju, se označba načina reje kokoši nesnic lahko uporablja le v primeru, če je vsako jajce označeno pri proizvajalcu ali v pakirnem centru s pripadajočo označbo ali kodo. Način reje kokoši nesnic mora biti označen z označbo v nekodirani obliki na prodajnem pultu.
(5) Ko se jajca iz talne, pašne in ekološke reje razvrščajo in pakirajo, mora pakirni center dan oziroma dneve razvrščanja, sortiranja, označevanja in pakiranja sporočiti Inšpektoratu Republike Slovenije za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat) en delovni dan vnaprej. Med shranjevanjem, razvrščanjem in pakiranjem morajo biti jajca različnih vrst reje kokoši nesnic vidno ločena med seboj.
7. Posebni krmni obroki
43. člen
(posebni krmni obroki)
(1) Če jajca “A“ razreda vsebujejo tudi označbo o posebnih krmnih obrokih, morajo poleg pogojev iz Priloge II tega pravilnika, izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. pakirni centri, ki uporabljajo označbe o posebnih krmnih obrokih, morajo voditi evidence o:
– dostavah,
– imenih in naslovih oziroma firmah in sedežih ali registrskih številkah proizvajalcev,
– številu ali masi jajc ter
– datumih odpreme,
– imenu in naslovih oziroma firmah in sedežih odjemalcev,
– številu ali masi prodanih jajc,
– datumih dobave jajc,
– tedenskih zalogah za obdobje najmanj šestih mesecev ter
– ločene evidence o dnevni kakovosti in razredu jajc glede količine prodaje malih pakiranj jajc;
2. proizvajalec mora voditi evidenco o:
– količini in vrsti nabavljenega krmila ter o morebitnem mešanju krmila,
– datumu dobave,
– imenu in naslovih oziroma firmah in sedežih proizvajalcev ali dobaviteljev krmila,
– številu in starosti kokoši nesnic,
– številu znesenih in oddanih jajc,
– datumu odprem in
– imenih in naslovih oziroma firmah in sedežih potrošnikov;
3. proizvajalci in dobavitelji krmil morajo voditi evidenco o sestavi krmil, ki so jo dobavili proizvajalcu iz prejšnje točke najmanj šest mesecev po dobavi;
4. velika in mala pakiranja morajo imeti enake označbe glede načina krmljenja kokoši nesnic.
(2) Namesto evidence o prodaji iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se lahko vodi arhiv računov in dobavnic z označbami o posebnih krmnih obrokih.
(3) Evidence iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se morajo hraniti najmanj šest mesecev od dneva, ko je proizvajalec prenehal dobavljati jajca ali zamenjal jato.
8. Inšpekcijski nadzor
44. člen
(velikost vzorca)
(1) Pri inšpekcijskem nadzoru razvrstitve jajc glede na maso in kakovost se mora vzeti kot vzorec število jajc iz tabele Priloge IV, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Pri inšpekcijskem nadzoru serij, ki ne presegajo 18.000 jajc, se vzame jajca iz najmanj 20% velikih pakiranj; pri serijah, večjih od 18.000 jajc, pa najmanj 10% velikih pakiranj oziroma najmanj 10 velikih pakiranj.
(3) Pri inšpekcijskem nadzoru prodaje jajc v razsutem stanju v maloprodaji se pregleda 15% jajc, vendar ne manj kot 180 jajc.
(4) Odločba, da jajca ne izpolnjujejo pogojev iz tega pravilnika, se lahko izda samo za pregledano serijo jajc.
(5) Če se domneva, da serija jajc ne izpolnjuje pogojev iz tega pravilnika, inšpektorat prepove njihovo trženje oziroma uvoz. Prepoved velja do izpolnitve pogojev iz tega pravilnika.
(6) Prepoved trženja oziroma uvoza preneha, ko pristojni inšpektor, ki je opravil pregled, potrdi, da je zavrnjena serija izpolnjevala oziroma da izpolnjuje pogoje iz tega pravilnika.
45. člen
(potrjevanje nadzora)
(1) Po pregledu serije pritrdi inšpektor na pakiranje kontrolni trak, ki vsebuje:
a) uradni žig;
b) datum nadzora;
c) ime ali registrsko številko inšpektorja.
(2) Kontrolni trak mora biti bele barve z rdečim napisom. Če je bilo pred pregledom inšpektorja pakiranje zaprto, ga lahko inšpektor odpre in po pregledu nanj pritrdi kontrolni trak. Kontrolni trak se lahko prelepi preko originalnega traku ali etikete.
(3) Kontrolni trak za mala pakiranja, označena z označbo “ekstra“, mora vsebovati podatke iz prvega odstavka tega člena in besedo “ekstra“ v poševni pisavi v višini 1 cm.
46. člen
(odstopanja)
(1) Pri nadzoru serije jajc “A“ razreda so dopustna naslednja odstopanja od pogojev iz 6. člena tega pravilnika:
a) za odpremo jajc iz pakirnega centra:
– 5% jajc s kakovostnimi napakami, od katerih ne več kot 2% jajc, ki imajo počeno ali natrto lupino, vidno s prostim očesom in 1% jajc s krvnimi ali mesnimi pegami.
b) za jajca v prometu:
– 7% jajc s kakovostnimi napakami, od katerih ne več kot 4% jajc, ki imajo počeno ali natrto lupino, vidno s prostim očesom in 1% jajc s krvnimi in mesnimi pegami.
(2) Ne glede na točko a prejšnjega odstavka za jajca z oznako “ekstra“ pri višini zračnega mehurčka v času pakiranja oziroma v primeru uvoza v času carinjenja ne dopušča nobenega odstopanja.
(3) Pri nadzoru jajc “B“ razreda se dovoljuje do 7% jajc s kakovostnimi napakami.
(4) Če se iz nadzirane serije pregleda manj kot 180 jajc se odstotki iz prvega odstavka tega člena podvojijo.
47. člen
(odstopanja glede na maso)
(1) V primeru razvrstitve po masi iz 9. člena tega pravilnika so glede mase dopustna naslednja odstopanja:
– serija lahko vsebuje največ 12% jajc iz razreda, ki meji na označeni razred;
– ne sme vsebovati več kot 6% jajc nižjega razreda.
(2) Kjer je serija manjša od 180 jajc, se odstotki iz prejšnjega odstavka podvojijo.
48. člen
(minimalna masa velikih pakiranj)
100 jajc A razreda v velikih pakiranjih mora imeti naslednje minimalne neto mase:
– XL – zelo velika: 7,3 kg;
– L – velika: 6,4 kg;
– M – srednja: 5,4 kg;
– S – drobna: 4,5 kg.
49. člen
(nadzor obratov z označevanjem datuma znesenja)
Proizvajalce in pakirne centre, ki označujejo datum znesenja, se inšpekcijsko pregleda najmanj vsaka dva meseca.
50. člen
(nadzor nad posebnim načinom reje)
Posebne načine reje kokoši nesnic in posebne načine krmljenja kokoši nesnic se inšpekcijsko pregleda najmanj enkrat letno.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51. člen
(imenovanje organizacije za ugotavljanje skladnosti)
(1) Najpozneje šest mesecev po uveljavitvi tega pravilnika minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenuje na podlagi javnega razpisa organizacijo za ugotavljanje skladnosti iz 26., 35. in 42. člena tega pravilnika.
(2) Do imenovanja organizacije za ugotavljanja skladnosti iz prejšnjega odstavka izdaja potrdila o tem, da pakirni centri izpolnjujejo pogoje iz 36. člena tega pravilnika, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
52. člen
(prehodno obdobje)
(1) Jajca morajo biti označena v skladu z določbami tega pravilnika najpozneje do 31. decembra 2003.
(2) Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka so jajca, ki so bila proizvedena in označena pred 31. decembrom 2003, lahko v prometu do porabe zalog.
53. člen
(žigosanje jajc “A“ razreda)
Določbe 11. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati 1. januarja 2005.
54. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o kakovosti jajc in jajčnih izdelkov (Uradni list SFRJ, št. 55/89 in Uradni list RS, št. 59/99 – ZTZPUS, 2/00 in 71/00), razen določb, ki se nanašajo na jajčne izdelke.
55. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324 – 01 17 / 01
Ljubljana, dne 18. julija 2003.
EVA 2003-2311-0013
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
mag. Franc But l. r.
Soglašam!
Minister
za zdravje
dr. Dušan Keber l. r.
* Ta pravilnik vsebinsko povzema uredbo (EGS) št. 1907/90 s spremembami 2617/93, 3117/94, 818/96 in 5/01 ter uredbo (EGS) št. 1274/91 s spremembami 3540/91, 2221/92, 3300/93, 1259/94, 3239/94, 786/95, 2401/95, 1511/96, 505/98 in 1651/01.
PRILOGA I

    Minimalni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati objekti, namenjeni
za proizvodnjo jajc:

    I. Alternativni načini reje kokoši nesnic:
    ------------------------------------------
    1. jajca iz pašne reje morajo biti znesena v objektih, ki poleg
pogojev, določenih s predpisom, ki ureja minimalne pogoje za zaščito
kokoši nesnic, izpolnjujejo še naslednje pogoje:
    a) kokoši nesnice morajo imeti stalni dnevni dostop do izpustov
zunaj objektov, razen če ta dostop začasno prepove Veterinarska
uprava Republike Slovenije;
    b) zemljišče izpustov, na katere imajo kokoši nesnice dostop,
mora biti v glavnem poraslo z vegetacijo. To zemljišče se lahko
koristi za rast sadnega in gozdnega drevja oziroma po predhodni
odobritvi Veterinarske uprave Republike Slovenije tudi za pašo
živine:
    c) zemljišče izpustov mora ustrezati še naslednjim pogojem:
    – največja dopustna gostota naselitve je 2500 kokoši nesnic na
hektar oziroma ena kokoš nesnica na štiri kvadratne metre kokošim
nesnicam razpoložljivega zemljišča in to ves čas;
    – izpust se lahko razteza največ 150 m stran od najbližjega vhoda
v objekt;
    – če je kokošim nesnicam v izpustu zagotovljeno zadostno število
enakomerno razporejenih nadstreškov in napajalnikov, se lahko izpust
podaljša na največ 350 m stran od najbližjega vhoda v objekt. Na
hektarju površine izpusta se morajo nahajati najmanj štirje
nadstreški;
    2. jajca iz talne reje kokoši nesnic morajo biti znesena v
objektih, določenih s predpisi, ki urejajo zaščito kokoši nesnic v
alternativnih sistemih reje.

    II. Načini reje kokoši nesnic v kletkah (baterijske reje):
    ----------------------------------------------------------
    1. jajca iz obogatenih kletk morajo biti znesena v objektih,
določenih s predpisom, ki ureja zaščito kokoši nesnic v obogatenih
kletkah.
    2. jajca iz kletk morajo biti znesena v objektih, določenih s
predpisom, ki ureja zaščito kokoši nesnic v kletkah.
     
     
    III. Označevanje načinov reje:
    ------------------------------
    Tabela
----------------------------------------------------

Koda  Na pakiranjih                   Na jajcih
----------------------------------------------------

0     jajca iz ekološke reje          ekološka reja
----------------------------------------------------

1     jajca iz pašne reje             pašna reja
----------------------------------------------------

2     jajca iz talne reje             talna reja
----------------------------------------------------

3     jajca iz reje v kletkah         reja v kletkah
----------------------------------------------------
PRILOGA II

    Posebni krmni obroki
    Spodaj navedene sestavine krme se lahko na označbah navajajo le v
primeru:
    – “krmljeno z žiti“, ko le-te obsegajo najmanj 60% mase uporabne
krmne mešanice in ne vsebujejo več kot 15% stranskih proizvodov
mlevske industrije;
    – “krmljeno z…“ specifično vrsto žita, ko le-ta obsega najmanj
30% mase uporabljene krmne mešanice;
    – “krmljeno z …“ več vrst žit, ko krmni obrok vsebuje najmanj 5%
vsakega označenega žita.