Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/2003 z dne 13. 6. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/2003 z dne 13. 6. 2003

Kazalo

2779. Uredba o merilih in kriterijih za določitev delovnih mest, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje, stran 6560.

Na podlagi drugega odstavka 282. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/00, 81/00, 124/00, 52/01, 109/01, 11/02, 108/02, 110/02, 114/02, 29/03 in 40/03 – odl. US) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o merilih in kriterijih za določitev delovnih mest, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje
I. UVODNA DOLOČBA
1. člen
S to uredbo se določajo merila in kriteriji, na podlagi katerih posebna komisija iz četrtega odstavka 282. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za ugotavljanje obveznosti dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: komisija) določa delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje, oziroma ugotovi, da za delovna mesta niso več podani pogoji za obvezno vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje.
II. MERILA IN KRITERIJI ZA DOLOČITEV DELOVNIH MEST, ZA KATERA JE OBVEZNA VKLJUČITEV
V DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
1. Vrste delovnih mest
2. člen
Delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje, so tista delovna mesta, na katerih zavarovanci opravljajo:
a) posebno težka in zdravju škodljiva dela ali
b) dela, ki jih po določeni starosti ni možno več uspešno opravljati.
2. Merila in kriteriji
3. člen
(1) Komisija določi delovna mesta iz prve alinee prejšnjega člena v primerih, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da obstajajo v zvezi z opravljanjem del znatnejši škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev, kljub temu, da so bili uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, določeni s predpisi, in drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati;
– da opravljajo delavci dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah neposredno ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu;
– da se opravlja delo v okoliščinah iz prejšnjih dveh alinej polni delovni čas, pri tem pa se za polni delovni čas šteje tudi krajši polni delovni čas, določen z zakonom in kolektivnimi pogodbami za tista delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare.
(2) Komisija določi delovna mesta iz druge alinee prejšnjega člena v primerih, ko je uspešno opravljanje dejavnosti omejeno z določeno starostjo, ker gre za dela v tistih poklicih, v katerih fiziološke funkcije organizma zaradi narave in teže dela ter procesov staranja v tolikšni meri pešajo, da delavcu onemogočajo uspešno opravljanje iste poklicne dejavnosti po določeni starosti.
4. člen
(1) Delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, se določijo kot izjemni in skrajni varnostni ukrep v primerih, ko se ugotovi, da z vsemi predhodnimi varnostnimi ukrepi in normativi ni bilo mogoče v celoti odpraviti ali zmanjšati težkih in zdravju škodljivih delovnih razmer in delovnega okolja.
(2) Če se delovne razmere toliko izboljšajo in škodljivi vplivi delovnega okolja toliko zmanjšajo, da niso več izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena, komisija ugotovi, da za takšna delovna mesta ni več obvezna vključitev v dodatno zavarovanje.
(3) Pri določanju delovnih mest, za katera je obvezna vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, se dosledno upoštevajo delovne razmere na določenih delih oziroma nalogah pri posameznih delodajalcih.
3. Komisija za ugotavljanje obveznosti dodatnega
pokojninskega zavarovanja
5. člen
(1) Komisijo za ugotavljanje obveznosti dodatnega pokojninskega zavarovanja imenuje minister, pristojen za delo.
(2) Komisijo sestavljajo po en predstavnik delodajalcev, delojemalcev, Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije ter dva predstavnika urada za varnost in zdravje pri delu.
(3) Predsednik komisije je direktor urada za varnost in zdravje pri delu.
(4) Sedež komisije je pri Uradu Republike Slovenije za varnost in zdravje pri delu.
(5) Način dela komisije se podrobneje določi s poslovnikom, ki ga sprejme komisija.
4. Postopek določanja delovnih mest, za katera
je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko
zavarovanje pri posameznem delodajalcu
6. člen
(1) Predlog za začetek postopka za določitev delovnih mest pri delodajalcu, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje, lahko vloži delodajalec ali sindikat, organiziran pri delodajalcu. Če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, vloži predlog svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu.
(2) Vlagatelj predloga iz prejšnjega odstavka mora predlogu priložiti izpolnjeni Prilogo I in Prilogo II, ki sta sestavni del te uredbe.
(3) Po potrebi lahko komisija za ugotovitev dejanskega stanja zahteva tudi druge potrebne podatke in dokazila.
7. člen
(1) Komisija pregleda Prilogo I in dokumentacijo, pripravljeno na podlagi Priloge II ter prouči razmere na kraju samem oziroma na tistih delovnih mestih, na katera se predlog nanaša.
(2) Če komisija ugotovi, da dokumentacija in ugotovitve na kraju samem ne zadoščajo za odločanje, zahteva izdelavo strokovnega mnenja.
8. člen
(1) Strokovno mnenje iz drugega odstavka prejšnjega člena mora vlagatelj zahteve pridobiti od pooblaščene institucije s področja varnosti in zdravja pri delu.
(2) Strokovno mnenje, ki ga izdela pooblaščena institucija s področja varnosti in zdravja pri delu, mora temeljiti na znanstveno priznanih metodah in kriterijih.
5. Sklep o določitvi delovnih mest, za katera
je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko
zavarovanje pri posameznem delodajalcu
9. člen
(1) Po opravljenem postopku izda komisija sklep, s katerim določi delovno mesto, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje.
(2) Sklep iz prejšnjega odstavka se pošlje vlagatelju zahteve iz prvega odstavka 6. člena te uredbe ter objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Stroški postopka bremenijo vlagatelja zahtevka.
10. člen
Sklep iz prejšnjega člena vsebuje:
– navedbo delovnega mesta oziroma seznam delovnih mest pri delodajalcu, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje in opredelitev tega delovnega mesta v oceni tveganja,
– razvrstitev delovnih mest v skladu z 2. členom te uredbe,
– število delavcev, ki delajo na teh delovnih mestih,
– datum začetka obveznosti vključitve v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za posamezno delovno mesto.
III. PREVERJANJE, ALI ŠE OBSTAJAJO POGOJI ZA OBVEZNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
11. člen
Obveznost vključitve v dodatno pokojninsko zavarovanje za posamezno delovno mesto lahko traja le toliko časa, dokler obstajajo pogoji iz 3. člena te uredbe.
12. člen
(1) Vlagatelj zahtevka lahko Komisiji predlaga preverjanje, ali za posamezna delovna mesta še obstajajo pogoji za obvezno vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje iz 4. člena te uredbe.
(2) V vlogi iz prejšnjega odstavka mora vlagatelj zahtevka navesti vzroke, zaradi katerih meni, da pogoji za obvezno vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje niso več podani.
(3) Za postopek preverjanja pogojev se smiselno uporabljajo določbe 6., 7., 8., 9. in 10. člena te uredbe.
IV. KONČNA DOLOČBA
13. člen
(1) Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati uredba o merilih in kriterijih za določanje delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje (Uradni list RS, št. 64/01).
Št. 191-09/2001-2
Ljubljana, dne 5. junija 2003.
EVA 2003-2611-0011
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik
    PRILOGA II

    METODOLOGIJA

    Metodologija za pripravo strokovnega mnenja mora zajemati podatke o
delu in delovnem mestu ter o tveganjih za varnost in škodljivih učinkih
na zdravje delavcev. Opredeliti je potrebno, zakaj ni mogoče z ukrepi za
preprečevanje in zmanjševanje tveganja razmer na delovnih mestih
izboljšati.


    1. Analiza in zdravstvena ocena delovnega mesta

    1.1. Analiza delovnega mesta
    Na podlagi intervjujev in ogleda delovnega mesta mora biti
pripravljen natančen opis delovnega procesa, glavnih in spremljajočih
nalog, tehnologije delovnega procesa in opis delovnega mesta z vsemi
sredstvi, objekti in opremo na delovnem mestu v delovnem okolju.
    Opredeljene morajo biti vse nevarnosti, ki izhajajo iz delovnega
mesta.
    Mehanske nevarnosti v zvezi z uporabo delovne opreme:
    – nepravilno ali pomanjkljivo varovanje vrtljivih oziroma gibljivih
delov, ki so vključeni v delovni proces drobljenja, obrezovanja,
zbadanja, udarjanja oziroma vleke,
    – prosto gibanje delov ali materiala (padanje, kotaljenje, drsenje,
prevračanje, razletavanje, nihanje, razsutje...), ki ogroža delavce,
    – premiki delov delovne opreme, premikanje vozil,
    – nevarnosti poklopa, zaklopa, zagrabitve.
    Nevarnosti v zvezi z načinom dela in razporeditvijo delovnih mest:
    – nevarne površine (ostri robovi, koti, konice, hrapave površine,
štrleči deli...),
    – opravljanje dela na višini,
    – omejen prostor (npr. če mora nekdo delati med dvema fiksiranima
deloma, ki sta preveč skupaj),
    – možnost spotikov, zdrsov in padcev (npr. vlažne ali zaradi drugih
razlogov spolzke površine),
    – stabilnost na delovnem mestu,
    – vpliv uporabe osebne varovalne opreme (oviranje) na delo,
    – metode in tehnike dela,
    – vstopanje in delo v zaprtih prostorih.
    Nevarnosti v zvezi električno energijo:
    – neposredni dotik; nezavarovani deli pod napetostjo (neizolirani
prosti vodi, tokovni odjemniki ...),
    – neposredni dotik; zavarovani deli pod napetostjo (transformatorske
postaje, VN celice, kompenzacijske naprave, elektroomarice,
elektroinštalacije…),
    – posredni dotik (oprema vezana na električno energijo npr. stroji,
oprema, naprave, prenosno orodje…),
    – statična elektrika,
    – udar strele,
    – obločni plamen.
    Izpostavljanje nevarnim snovem:
    – vdihavanje, uživanje zdravju nevarnih snovi oziroma njihov prodor v
telo skozi kožo (strupene, kancerogene, mutagene snovi),
    – uporaba vnetljivih in eksplozivnih snovi,
    – snovi, ki povzročajo pomanjkanje kisika (zadušitev),
    – prisotnost snovi z lastnostjo razjedanja,
    – reaktivne/nestabilne snovi,
    – prisotnost senzibilizatorjev (preobčutljivost na določeno snov),
    – možnost požara ali eksplozija.
    Izpostavljanje fizikalnim dejavnikom:
    – izpostavljenost neustrezni razsvetljavi,
    – izpostavljanje ionizirnim sevanjem,
    – izpostavljanje elektromagnetnim sevanjem,
    – izpostavljanje laserskim žarkom,
    – izpostavljanje hrupu,
    – izpostavljanje mehanskim vibracijam,
    – izpostavljanje snovem z visoko temperaturo,
    – izpostavljanje snovem z nizko temperaturo,
    – prisotnost snovi pod tlakom (stisnjen zrak, para, tekočine),
    – izpostavljenost neustrezni mikroklimi.
    Izpostavljanje biološkim dejavnikom:
    – tveganje infekcije pri manipuliranju z biološkimi dejavniki,
    – nenamerno izpostavljanje mikroorganizmom,
    – prisotnost alergenov.
    Razmerje delavca do delovnega mesta:
    – odvisnost od standardov dela,
    – odvisnost od navodil, ko se menjavajo pogoji na delu,
    – vpliv pričakovanih odstopanj delovnih postopkov,
    – ustreznost osebne varovalne opreme,
    – motivacija za varno delo,
    – ergonomski dejavniki, prilagoditev delovnega mesta delavcu.
    Psihološke dejavnike:
    – značilnosti dela (intenzivnost, monotonija),
    – prostorska zasnova delovnega mesta (utesnjenost, osamljenost),
    – odnosi s podrejenimi, nadrejenimi,
    – sodelovanje pri odločanju,
    – zahteve dela in hierarhična pozicija delovnega mesta nista
usklajena,
    – nastopajo kritične situacije.
    Organizacijo dela:
    – dejavniki, na katere vpliva delovni proces (npr. ponovljivost,
sistem izmen, nočno delo),
    – učinkovitost sistema vodenja in pravilne priprave za organiziranje,
načrtovanje, spremljanje in kontrolo postopkov varovanja zdravja in
varnosti pri delu,
    – vzdrževanje opreme, vključno z varnostno opremo,
    – pripravljenost v primeru sile.
    Vpliv ostalih dejavnikov:
    – delo s posebnimi skupinami uporabnikov – otroci, stari, bolni,
    – tveganja, ki jih povzročajo druge osebe (npr. nasilje nad prodajnim
osebjem, delo za okenci pri poslovanju s strankami, delo revizorjev,
inšpektorjev, policistov),
    – delo z živalmi,
    – delo v atmosferi z nizkim ali visokim tlakom,
    – neugodni vremenski pogoji,
    – odvisnost od programske opreme,
    – delo v bližini vode ali pod vodno gladino,
    – spreminjajoča se delovna mesta.
    1.2. Zdravstvena analiza delovnega mesta
    Zdravstvena analiza delovnega mesta je sestavni del analize delovnega
mesta, vendar je zaradi specifičnosti metod posebej izpostavljena. V tej
analizi je pozornost namenjena obremenitvam delavca.
    1. 2.1. Analiza opredeljuje obremenitve delavca:
    Položaji telesa:
    – stoje vzravnano
    – stoje v predklonu
    – sede neudobno
    – kleče, čepe, na vseh štirih
    – leže
    Telesne aktivnosti:
    – hoja po ravnem, navkreber
    – plezanje
    – balansiranje
    – prijemanje
    – delo s prsti
    – delo z rokami
    – prelaganje majhnih bremen
    – dviganje težkih bremen
    – nošenje težkih bremen
    – metanje
    – potiskanje
    – vlečenje
    – delo z nogami
    – ponavljajoči se hitri gibi rok
    Dinamična mišična obremenjenost
    Statična mišična obremenjenost
    Senzorna obremenjenost:
    – obremenjenost vida
    – obremenjenost sluha
    – obremenjenost drugih čutil
    Psihološka obremenjenost:
    – intelektualna
    – psihosenzorna
    – psihomotorna
    – emocionalna
    1.2.2. Ko so opredeljene obremenitve in škodljivosti, ki delujejo na
zdravstveno stanje delavcev, jih je potrebno dopolniti z rutinskimi
merskimi analizami, kot so: opazovalna analiza položajev telesa,
termometer utrujenosti, poraba kisika, indeksi srčne frekvence, biološki
monitoring...
    1.2.3. Specialistične meritve obremenitev in obremenjenosti delavcev
so npr. ergonomska antropometrija, biostatična in biokinetična analiza
drže in gibanja in se uporabijo v primeru, ko z rutinskimi meritvami ne
dobimo zadosti podatkov.
    Če se z opisanimi metodami ne more relevantno analizirati in oceniti
tveganja, je potrebno izvesti raziskovalno analizo, ko se na izbranem
delovnem mestu in v kontroliranih pogojih izvaja usmerjeno proučevanje
povezav med delovnim mestom in zdravjem delavcev.


    2. Prikaz objektivnih in pričakovanih posledic na zdravje in
delazmožnost delavcev, ki delajo na delovnem mestu, za katerega je
pripravljena analiza pod 1. točko

    2.1. Pripraviti je potrebno epidemiološko sliko zdravstvenega stanja
delavcev, na podlagi negativnih kazalnikov zdravstvenega stanja (bolniški
stalež, poškodbe pri delu, poklicne bolezni, invalidske upokojitve) v
primerjavi s stanjem v gospodarski dejavnosti, v katero se delovna mesta
prištevajo.
    2.2. Podati oceno zdravstvenega stanja delavcev, ki so delali na
delovnem mestu na podlagi rezultatov preventivnih zdravstvenih pregledov.
    2.3. Podati dodatne preiskave zdravstvenega stanja delavcev, ki
delajo na tem delovnem mestu, če je to potrebno za popolno sliko realnega
stanja.


    3. Utemeljitve in dokazi o vzrokih, zaradi katerih ni bilo možno
izvesti ukrepov za preprečevanje ali zmanjšanje tveganja

    Pod to točko je treba navesti vse tehnične, zdravstvene in
organizacijske ukrepe, s katerimi je delodajalec poskušal preprečiti ali
zmanjšati tveganje na opazovanem delovnem mestu.


    4. Opredelitev predloga, v katero skupino se delovno mesto uvrsti,
glede na pokojninski načrt
 
    V tej točki je potrebno opredeliti, kdaj se pričakuje zmanjšana
delovna zmožnost delavcev zaradi obremenitev in škodljivosti na
opazovanem delovnem mestu, oziroma do katere starosti bi delavci glede na
obremenitve in škodljivosti to delo lahko opravljali.


AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti