Uradni list

Številka 52
Uradni list RS, št. 52/2003 z dne 3. 6. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 52/2003 z dne 3. 6. 2003

Kazalo

2479. Pravilnik o določitvi območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje, stran 5971.

Na podlagi drugega odstavka 41. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00; 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR) v zvezi s prvim odstavkom 38. člena pravilnika o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 31/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o določitvi območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje
1. člen
(območja primerna za ekološko čebelarjenje in karta neprimernih območij za ekološko čebelarjenje)
Vsa območja v Republiki Sloveniji so primerna za ekološko čebelarjenje, razen območij, ki so prikazana na karti neprimernih območij za ekološko čebelarjenje v Republiki Sloveniji, v digitalni obliki in v merilu 1: 250 000 pri formatu izpisa A0 (v nadaljnjem besedilu: karta), ki je kot Priloga I, sestavni del tega pravilnika.
Na karti so prikazana naslednja območja, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje:
– po enkilometrski pasovi levo in desno od zunanjega roba avtocestnega križa oziroma njenih avtocestnih odsekov (v nadaljnjem besedilu: avtoceste);
– degradirana območja, ki zajemajo strnjena mestna naselja in industrijska središča;
– večja evidentirana, registrirana in organizirana komunalna odlagališča oziroma sežigališča odpadkov ali aktivna smetišča (v nadaljnjem besedilu: odlagališča odpadkov).
2. člen
(kilometrski pasovi levo in desno od zunanjega roba avtocest)
Zaradi velike gostote prometa na avtocestah in zato večje onesnaženosti s težkimi kovinami, neposredno ob njenih pasovih, ni dovoljeno ekološko čebelarjenje, in sicer v območjih po en kilometer levo in desno od zunanjih robov avtocest.
Pasovi iz prejšnjega odstavka so na karti označeni z zeleno barvo.
Avtocestni odseki iz prve alinee drugega odstavka 1. člena so: Hrušica–Ljubljana, Koper–Ljubljana, Razdrto–Fernetiči, Razdrto -Vrtojba, Ljubljana–Obrežje, Ljubljana–Maribor, Maribor–Šentilj, Maribor–Gruškovje, Maribor–Murska Sobota–Lendava.
3. člen
(degradirana območja)
V skladu s tem pravilnikom se med degradirana območja štejejo strnjena mestna naselja in industrijska središča, kjer je degradacija okolja zaradi vpliva urbanizma in industrije prevelika ter zato neprimerna za ekološko čebelarjenje.
Na karti je označenih enaindvajset degradiranih območij, ki so označena kot geografsko strnjena območja, omejena s posameznimi zemljepisnimi kraji ali referenčnimi točkami in izrisana s prekinjeno ali črtkano črto v obliki mnogokotnikov. Skupaj je zajetih stoenaintrideset referenčnih točk, ki so podane v enotah zemljepisne širine in dolžine. V degradiranih območjih so že zajete ali upoštevane tudi enkilometrske oddaljenosti od strnjenih mestnih naselij ter trikilometrske oddaljenosti od industrijskih območij. Ekološko čebelarjenje je dovoljeno neposredno do meje zarisanih območij.
Na karti so prikazana naslednja degradirana območja:
– Območje Kidričevega, ki je omejeno z ravnimi linijami med naslednjimi zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Slovenja vas–Starošnice–Cirkovce–Dragonja vas–Pleterje–Župečja vas–Lovrenc–Apače–Draženci–Hajdina–Hajdoše–Slovenja vas;
– Območje Ruš, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Bistrica–Lorbekov vrh–Plazovnik–Kota 616–Drava Dobrava–Lederer–Vituš–Bistrica;
– Območje Murske Sobote, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Nemčavci–Polana–Veščica–Krog–Noršinci–Podvinci–Spuhlja–Nemčavci;
– Območje Ptuja, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Spodnja Hajdina–Orešje–Meniški Lesovi–Spodnja Hajdina;
– Območje Maribora, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Dogoše–Zrkovci–Košaki–Račji dvor–Limbuš–Zgornje Radvanje–grad Betnava–Dogoše;
– Območje Krškega, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Žadovinek–Brege–Zgornji Obrež–Trška gora–Žadovinek;
– Območje Celja, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Grajski hrib–Pečovje–Hruševec–Šmiklavž pri Škofji vasi–Vrečarjev hrib–Anski vrh–Grajski hrib;
– Območje Velenja in Šoštanja, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Lom–Skorno pri Šoštanju–Koželj–Dobrač–Škalske Cirkovce–Metulov vrh–Lipovški vrh–Lom;
– Območje Črne na Koroškem in Raven na Koroškem, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Stoparjev vrh–Šumahov vrh–Jesenik–Dolga brda–Brinjeva gora–Konečnikov vrh–Koplenov vrh–Volinjek–Pogorevc–Kavšakov vrh–Oražev hrib–Pekel–Stoparjev vrh;
– Območje Kamnika, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Velika Špica–Jeranovo–Podgorje–Šmarca (Šuštar)–Velika Špica;
– Območje Trbovelj in Zagorja, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Vodena peč–Loška gora–Kincl–Kopitnik–Vodiško (Sv. Miklavž)–Ostri vrh–Suhi hrib–Partizanski vrh–Kobiljek–Kumat–Vodena peč;
– Območje Ljubljane, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Podsmreka–Lavrica–Golovec–Debeni vrh (Sostro)–Ajdovščina (Videm)–Straški vrh–Črnuče–Šmarna gora (Šmartno)–Velika Trata (Šentvid)–Podsmreka;
– Območje Ilirske Bistrice, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Brege (Brce)–Brege (Šembije)–Ahac–Kilovec–Brege (Brce);
– Območje Škofje Loke, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Stari grad–Mrtancova planina–Godešič (Gozd)–Vrh Soteske–Stari grad;
– Območje Kranja, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Šmarjetna gora–Polica–Rupa–Britof–Drulovka–Stražišče–Šmarjetna gora;
– Območje Jesenic, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Kisovec–Vrše–Ajdna–Lenčkov Špik–Suhi Vrh–Bela peč–Mali vrh–Kisovec;
– Območje Nove Gorice, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Solkan–Planinski dom Kekec–Kromberg pod gradom–Pristava 168–Bazara–Vrtojba–po meji do Solkana;
– Območje Kopra, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Ankaran (cerkev)–Dekani–Markovec–Žusterna (Prove)–Ankaran;
– Območje Novega mesta, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Hudo–Železni hrib–Poganški vrh–Mala cikvca–cerkev sv. Janeza Krstnika–Velika Bučna vas–Hudo;
– Območje Idrije, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Kobalove planine–Cajni vrh–Zagodov vrh–Pšenk–Kobalove planine;
– Območje Laškega, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Zahum–Spodnja Rečica–Radoblje–Lahomna–Zahum.
4. člen
(odlagališča odpadkov)
Na karti je označenih triinpetdeset lokacij odlagališč odpadkov, ki so prikazana v obliki rumenih krogov, s premerom šest kilometrov, oziroma zajemajo trikilometrska območja oddaljenosti od centra ali središča odlagališč odpadkov.
Lokacije odlagališč odpadkov so prikazane v naslednji preglednici:
--------------------------------------------------------------------------
                              X koordinata                Y koordinata
kraj                     stopinj  minut sekund       stopinj  minut sekund
--------------------------------------------------------------------------
Bočka–Metlika               15     29     75            45     65     16
Brstje                      15     90     55            46     42     14
Bukovžlak                   15     30     05            46     23     73
Cviblje–Trebnje             15     01     26            45     91     50
Črneče                      15     00     24            46     58     95
Črnivec                     14     22     45            46     33     68
Dob–Domžale                 14     63     73            46     15     31
Dobrava–Slovenske gorice    16     14     97            46     42     26
Draga–Sorško polje          14     35     58            46     14     73
Dragonja                    13     65     84            45     46     18
Dvori–Sv. Anton             13     84     76            45     52     55
Gortina                     15     13     17            46     60     55
Graščak–Tepanje             15     46     85            46     34     71
Holmec                      14     84     19            46     56     80
Homce–Radmirje              14     85     39            46     32     70
Hotemež                     15     18     99            46     05     21
Hrastje–Mota                16     08     52            46     61     24
Hrastovec                   15     62     55            46     28     03
Hudo                        14     27     23            46     34     06
Izola                       13     65     84            45     54     02
Jelšane                     14     28     16            45     50     01
Kamnolom Zagorje            15     00     77            46     13     36
Leskovec–Krško              15     27     23            45     81     37
Ljubovec–Grohovt -Idrija    14     03     68            46     00     23
Ljutomer                    16     20     74            46     52     01
Ložnica pri Žalcu           15     17     90            46     26     41
Mala gora–Ribnica           14     69     60            45     80     73
Mala Mežakla                13     96     84            46     45     26
Mislinska dobrava           15     13     65            46     45     67
Mozelj                      14     94     06            45     58     56
Neža                        15     06     45            46     15     00
Ostri vrh–Logatec           14     22     66            45     94     43
Pobrežje                    15     67     38            46     55     20
Pragersko                   15     66     96            46     38     95
Pretržje–Unec               14     29     73            45     82     04
Puconci                     16     16     44            46     70     73
Sežana                      13     84     82            45     70     69
Smodnišnica–Ajdovščina      13     88     39            45     88     21
Stara gora–Vipavska dolina  13     67     51            45     93     37
Stara vas–Postojna          14     21     62            45     76     02
Stehan–Grosuplje            14     69     90            45     95     27
Strensko                    15     20     37            46     13     06
Širjava–Litija              14     82     79            46     06     42
Tenetiše                    14     33     91            46     29     45
Tojnice–Vrhnika             14     31     11            45     96     61
Tuncovec                    15     66     96            46     23     77
Unično                      15     14     86            46     15     00
Velenje                     15     10     85            46     36     89
Volče–Posočje               13     71     50            46     17     53
Vranoviči–Črnomelj          15     23     79            45     59     94
Vrbina–Stari grad           15     52     37            45     94     00
--------------------------------------------------------------------------
Koordinati X in Y v zgornji preglednici pomenita natančno in središčno lego
odlagališča odpadkov.
5. člen
(neregistrirana odlagališča odpadkov)
Na predlog organizacije za kontrolo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil (v nadaljnjem besedilu: organizacije za kontrolo), minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), razglasi neregistrirana oziroma manjša odlagališča odpadkov (divjih smetišč), ki lahko predstavljajo močno dejansko ali potencialno onesnaženost, za območja, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje. Ta razglas se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v reviji Slovenski čebelar.
Čebelarji, ki čebelarijo na območjih iz prejšnjega odstavka, morajo svoje čebele preseliti najpozneje v roku trideset dni po objavi razglasa. Če tega ne storijo, jim organizacija za kontrolo za njihove pridelke ne izda certifikatov, oziroma jim že izdane certifikate razveljavi.
6. člen
(sanirana odlagališča odpadkov)
Če so že ali bodo posamična odlagališča odpadkov že sanirana, minister, na predlog organizacije za kontrolo, razglasi to območje kot primerno za ekološko čebelarjenje. Ta razglas se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v reviji Slovenski čebelar.
7. člen
(prepoved ekološkega čebelarjenja v času škropljenja s fitofarmacevtskimi sredstvi in drugimi pripravki)
Na področjih, kjer v času vegetacije poteka intenzivno škropljenje s fitofarmacevtskimi sredstvi in drugimi pripravki (npr. insekticidi, hormonskimi pripravki, ipd.), lahko na predlog organizacije za kontrolo, minister razglasi to območje kot neprimerno za ekološko čebelarjenje. Ta razglas se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v reviji Slovenski čebelar.
Čebelarji, ki čebelarijo na območjih iz prejšnjega odstavka, morajo svoje čebele preseliti najpozneje v roku trideset dni po objavi razglasa. Če tega ne storijo, jim organizacija za kontrolo za njihove pridelke ne izda certifikatov, oziroma jim že izdane certifikate razveljavi.
8. člen
(prehodna določba)
Čebelarji, ki so pred uveljavitvijo tega pravilnika ekološko čebelarili in bili prijavljeni v kontrolo pri organizaciji za kontrolo, sedaj pa ekološko čebelarijo na območjih, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje, morajo svoje čebele preseliti najpozneje do 31. decembra 2004. Če tega ne storijo, jim organizacija za kontrolo za njihove pridelke ne izda certifikatov, oziroma jim že izdane certifikate razveljavi.
Čebelarji, ki so pred uveljavitvijo tega pravilnika ekološko čebelarili na območjih, predvidenih in na karti označenih avtocest, dejansko pa posamezni avtocestni odseki še niso zgrajeni, lahko na teh območjih ekološko čebelarijo še naprej, in sicer do začetka izvajanja gradbenih del na teh avtocestnih odsekih.
9. člen
(končna določba)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 321-07-11/2002
Ljubljana, dne 23. aprila 2003.
EVA 2002-2311-0199
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

AAA Zlata odličnost