Uradni list

Številka 38
Uradni list RS, št. 38/2003 z dne 25. 4. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 38/2003 z dne 25. 4. 2003

Kazalo

1836. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Občine Dolenjske Toplice, stran 4481.

Na podlagi 17. člena statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 47/99), 171. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) ter v skladu s sklepom vlade z dne 10. 12. 2002, št. 350-00/2001-105, je Občinski svet občine Dolenjske Toplice na 3. redni seji dne 11. 3. 2003 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000
in srednjeročnega družbenega plana Občine
Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Občine Dolenjske Toplice
1. člen
(uvodne določbe in razlog za spremembe in dopolnitve)
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92, 58/95, 11/96, 16/96, 21/97, 80/97, 39/98 in 59/98) in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 45/94, 50/94, 71/94, 78/94, 23/95, 58/95, 68/95, 11/96, 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98 in 59/98), ki veljajo na prostoru Občine Dolenjske Toplice na podlagi 135. člena statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 47/99) in se nanašajo na:
– opredelitev gospodarskih trendov in trendov razvoja posameznih strukturiranih območij,
– določitev elementov varovanja naravne in kulturne dediščine ter naravnih resursov,
– določitev elementov razvoja komunalne in energetske ter prometne infrastrukture,
– ugotovitev konfliktnih situacij v prostorskem razvoju s tem, da se predvidi način oziroma postopek njihovih usklajevanj,
– določitev hierarhije naselij glede na novo lokalno organiziranost,
– opredelitev strategije razvoja dejavnosti v prostoru v primerjavi z možnostjo izrabe obstoječih poselitvenih površin,
– opredelitev potreb po novih površinah za razvoj posameznih programov,
– opredelitev možnosti razvoja in širitve naselij z upoštevanjem značilne tradicionalne zasnove poselitvenega vzorca in varovane kulturne krajine,
– dopolnitev ureditvenih območij naselij po predlogih individualnih investitorjev z uskladitvijo posegov na najboljša kmetijska zemljišča in na podlagi strokovnih podlag za poselitev,
– določitev načinov urejanja prostora v zvezi s predlogi iz prejšnje alinee,
– novelacijo urbanistične zasnove naselja Dolenjske Toplice – Sela in
– uskladitev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96 in 11/99) ter srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96 in 11/99).
Celotno besedilo veljavnih prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto z vsemi spremembami in dopolnitvami v letih od 1990 do 1998 se ob upoštevanju predmetnih sprememb in dopolnitev nadomesti z naslednjim besedilom, ki predstavlja čistopis le-teh za območje Občine Dolenjske Toplice:
2. člen
I. DOLGOROČNI PLAN
1. RAZVOJNE USMERITVE V PROSTORU IN VARSTVO OKOLJA

1.1. Strategija urejanja prostora in organizacija dejavnosti v prostoru
Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru
Osnovni pogoj za skladnejši družbenogospodarski razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje za življenje v občinskem središču in na podeželju, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.
a) Strategija dolgoročnega razvoja poselitve in razvoja dejavnosti v prostoru
Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru bomo upoštevali naslednjo strategijo razvoja:
1. Demografski razvoj, (ki bo temeljil na naravni rasti in pozitivnih selitvenih tokovih, ki bodo manjši kot v preteklosti), bo potekal skladno z že oblikovano politiko policentričnega razvoja. Pri tem je naša strateška usmeritev, da bo naravni porast prebivalstva ostajal znotraj posameznih gravitacijskih območij oskrbnih vasi. Pozitivni selitveni saldo prebivalstva pa bomo koncentrirali v centru občine. S takšno strateško usmeritvijo bomo ohranjali vitalnost celotnega prostora Občine Dolenjske Toplice.
2. Z omrežjem naselij in z usmeritvami za razvoj naselij po omrežju naselij bomo v prostoru občine ustrezno razmestili prebivalstvo in (sekundarne, terciarne in kvartarne) dejavnosti v prostor.
3. Za preprečevanje odseljevanja prebivalstva iz hribovitih in manj razvitih območij občine bomo izboljšali prometno povezanost teh krajev z omrežjem naselij, z ureditvijo osnovnega komunalnega standarda, s kapacitetami osnovne dnevne preskrbe in z drugimi aktivnostmi.
4. Razvoj primarnih gospodarskih dejavnosti (kmetijstva in gozdarstva) bomo primarno pospeševali z učinkovitim gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. To usmeritev bomo lahko dosegli z uskladitvijo dolgoročne namenske rabe površin z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov kmetijstva in gozdarstva.
5. Dejavnosti v prostoru bomo usmerjali tako, da bodo le-te imele čim manjše negativne vplive na okolje. Za izboljšanje sedanjih negativnih vplivov na okolje (onesnaževanje vode, zraka, prekomeren hrup, degradirana območja) bomo izdelali ustrezne sanacijske programe ter izvajali ukrepe sanacije.
6. Naravno in kulturno dediščino bomo ohranjali s pravočasnim vrednotenjem te dediščine. Z revitalizacijo vaških jeder bomo obnovili star gradbeni fond ter tako omogočili vitalnost ruralnih naselij.
7. Turizem in z njim povezane aktivnosti so prednostna dejavnost v občini, zato bomo poseben poudarek dali dejavnostim, ki so tesno povezane z razvojem turističnih produktov. Razvoj turizma je razvojno in varovalno izhodišče pri usklajevanju, izvajanju in uvajanju kakršnihkoli posegov in dejavnosti v prostoru.
b) Operativne usmeritve za razvoj naselij
Pri usmerjanju razvoja naselij je potrebno doseči predvsem kvaliteten premik v procesu urbanizacije.
Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in graditev bomo zagotavljali predvsem s/z:
– usmerjanjem poselitve v ureditvena območja naselij,
– smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč,
– prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbnega fonda,
– dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
– usklajenim razvojem terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
– zagotavljanjem visoke stopnje doživljajskega potenciala naselij, ki se dosega z ustreznim urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovnega izraza posameznih naselij, ki bo upošteval dediščino in identiteto naselja in prostora ter ne bo vnašal v območje tujih arhitekturnih elementov,
– urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovanega izraza posameznih naselij,
– dvigom komunalnega standarda,
– izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med naselji,
– učinkovitimi telekomunikacijskimi zvezami.
Na osnovi teh operativnih usmeritev bodo v prvi fazi pri razvoju naselij prioritetne naslednje naloge:
1. V pomembnejših naseljih (občinskem središču ter oskrbnih središčih):
– pri planiranju in načrtovanju stanovanjske graditve bomo osnovali takšne oblike stanovanjske graditve, ki bodo racionalnejše in oblikovalsko primernejše od današnje disperzne individualne gradnje, s hkratnim vključevanjem raznolikosti vrednot, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju;
– pri opredeljevanju površin za razvoj bomo prvenstveno usmerjali gradnjo (kolikor bo le mogoče) na slabša kmetijska in slabša gozdna zemljišča, poleg tega pa upoštevali možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilne naprave;
– pravočasno opremljanje stavbnih zemljišč bomo zagotovili s koncentracijo novogradenj v posameznih zaključenih območjih;
– gradnjo bomo predvsem usmerjali k zapolnjevanju obstoječih stanovanjskih predelov ter pospeševali prenovo že pozidanih območij naselij in jedra Dolenjskih Toplic.
2. V naseljih s poudarjeno turistično funkcijo bomo zagotavljali nove površine, potrebne za razvoj turizma;
3. V drugih naseljih: gradbeni razvoj teh naselij bomo praviloma prilagajali obstoječim mejam naselij, pri načrtovanju pa dajali večji poudarek celoviti in parcialni prenovi celotnih ali delov naselij, sanacijskim programom, omogočali celovito zasnovo nadomestne gradnje, zagotovili osnovno prometno in komunalno opremljenost;
4. Počitniška gradnja bo podrejena oblikovalskim izhodiščem območja in ne bo vnašala v prostor novih, od značilnih arhitekturnih enot različnih oblik in elementov.
c) Operativne usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
Z organizacijo omrežja naselij so podane tudi globalne usmeritve za razvoj terciarnih, sekundarnih in kvartarnih dejavnosti v prostoru:
– enote malega gospodarstva bomo razvijali na območju že zgrajene obrtne cone Sela pri Dolenjskih Toplicah s širitvijo le-te proti jugu,
– manjše obrate bomo odpirali v oskrbnih središčih, da zagotovimo prebivalstvu možnost zaposlitve blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru bodočih proizvodnih dejavnosti in možnosti umestitve objektov v prostor,
– površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja bomo zagotavljali predvsem z boljšo ureditvijo in prenovo sedanjih vaških jeder ter jedra Dolenjskih Toplic,
– osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora upoštevati obstoj in razvoj kmetijstva ter gozdarstva kot osnovne funkcije tega prostora. Na osnovi razvitega kmetijstva in gozdarstva bo mogoče razvijati tudi dopolnilne dejavnosti, kot so turizem, drobno gospodarstvo itd,
– površine za razvoj turističnih programov bomo zagotovili na severnem delu naselja Dolenjskih Toplic za dopolnitev obstoječih programov, na južnem delu pa za nove programe, povezane s kapacitetami za šport in rekreacijo ter centralne dejavnosti. Na ostalem prostoru občine se prednostno obravnavajo lokacije, ki pomenijo izboljšanje turistične ponudbe. Skupaj z ostalimi občinami bomo zasnovali medobčinsko informacijsko mrežo in poenotili nastope na trgu.
č) Usmeritve razvoja sekundarnih počitniških bivališč:
Obsežnejša gradnja počitniških hiš je lahko le na komunalno urejenih parcelah, zato bomo za taka območja izdelali zazidalne načrte in podrobne oblikovalske usmeritve za arhitekturo objektov; na območjih posebne oblike poselitve pa so dopustne prenove, nadomestne gradnje in dopolnilne gradnje gospodarskih objektov in zidanic z delno bivalno funkcijo ob pogoju, da je na zemljišču zasajen vinograd ali sadovnjak oziroma trajni nasad sadnega drevja oziroma jagodičevja.
Temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj sekundarnih počitniških bivališč so:
– za opredelitev potencialnih lokacij za gradnjo počitniških ali stanovanjskih kapacitet bo občina pripravila posebno študijo ter vrsto in količino opredelila po definiranju turističnega proizvoda Dolenjske Toplice, kot alternativne lokacije pa se opredelijo površine na Cerovcu in del površin na Cvibljah v Dolenjskih Toplicah,
– preureditev opuščenih kmetijskih objektov in zidanic je možna ob upoštevanju urbanistično arhitekturnih značilnosti območja, kjer se objekti nahajajo. V hribovitih območjih je možna gradnja posameznih počitniških hiš znotraj naselja, ob upoštevanju gabarita iz temeljnih arhitektonskih elementov grajene strukture. Graditelji počitniških hiš plačujejo prispevek za infrastrukturo,
– nadaljnja gradnja sekundarnih počitniških bivališč bo temeljila na kompleksni in podrobni proučitvi že obstoječih ali potencialno primernih območij.
d) Usmeritve za razvoj turističnih območij:
Prostor občine je razdeljen na več turističnih območij:
Turistično kmetijsko vinorodna območja – območja posebne oblike poselitve
Večji strnjeni kompleksi vinogradov in sadovnjakov se pojavljajo na območju Soteške gore (I/1, I/2, I/3) z delom Straške gore (II/1, II/2, II/3), Cerovca, Malega in Velikega Riglja (III/1, III/2, III/3, IV/1, IV/2) ter na Ljubancu nad Dobindolom (VI) in na območju sedaj že močno zarasle Nove Gore (V/1, V/2) nad dolino Starih Žag. Na vinorodnih območjih bomo vzpostavili mrežo vinskih cest in poti ter tako posamezna območja med seboj povezali. Spodbujali bomo trženje turističnih produktov v smislu trženja vinskih kleti v zasebni lasti.
Turistično rekreacijsko območje med dolinama Sušice in Radeščice
Kot protiutež obširnemu območju Kočevskega Roga predstavlja območje med dolinama Sušice ter Radeščice in Črmošnjičice. Tu se izmenjujejo gozdnata in vinorodna območja ter manjši kompleksi njiv ter travnikov. V sklopu razvoja naselij Selišče, Bušinec, Cerovec, Veliki in Mali Rigelj bomo razvijali turizem na podeželju, kmečki turizem in druge oblike v skladu z identifikacijo počitnikovanja na podeželju, tako da bomo zagotavljali osnovno infrastrukturo ter druge pogoje za njegov razvoj.
Turistično rekreacijsko območje Kočevskega Roga
Močno omejeno, vendar zelo zanimivo območje razvoja turizma, je območje Kočevskega Roga, kjer je predvidena razglasitev regijskega parka Kočevsko – Kolpa. Center območja predstavlja Lukov dom z Bazo 20, kjer so dane možnosti za večje prireditve in je hkrati izhodiščna točka v manj obiskana območja Kočevskega roga. Razvoj turizma na območju Kočevskega Roga bo usmerjen v lovski turizem, pohodništvo in ostale neagresivne oblike turizma v skladu z režimom, ki ga bo določil regijski park. Na območju Kočevskega Roga je ohranjenih več gozdarskih in lovskih koč, od katerih bi bilo vsaj nekatere potrebno nameniti turizmu, saj bi občasno bivanje v njih sredi prostranih gozdov nudilo posebno doživetje predvsem turistom z raziskovalnim ali avanturističnim motivom ter jih med seboj povezati v mrežo oskrbnih točk.
e) Organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v prostoru:
Za enakomernejši razvoj in porazdelitev dejavnosti v prostoru občine ter za zagotavljanje družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanje boljšega standarda bomo razvili naslednje tipe naselij:
(a) občinsko središče – Dolenjske Toplice;
(b) oskrbna središča – Soteska, Podturn pri Dolenjskih Toplicah, Meniška vas;
(c) naselja s poudarjeno turistično funkcijo – Soteska, Podturn pri Dolenjskih Toplicah, Kočevske Poljane, Verdun pri Uršnih Selih, Dolenje Sušice;
(d) ostala, ruralna naselja v občini.
(a) Občinsko središče in center razvoja turizma: Dolenjske Toplice
Naselje bomo razvijali kot sedež občine in kulturno in trgovsko-storitveno središče, kot center razvoja turizma in stičišče interesov in informacij ter predvsem ponudbe navzven – v večja regionalna središča in Ljubljano.
Aktivnosti na področju turizma bomo usmerjali predvsem v razvoj zdraviliškega kurativnega in preventivnega zdravljenja ter v oblikovanje novih, tako ciljnih (za zaključene skupine) kot tudi odprtih (za širšo javnost) programov, ki bi s hkratno kvalitetno ponudbo gostinskih, hotelskih in ostalih tržnih storitev ter kulturnih prireditev Dolenjskim Toplicam s širšo okolico bistveno povečal pomembnost v evropski turistični ponudbi.
Za proizvodnje in obrtno-servisne dejavnosti bomo namenjali površine v območju naselja Sela pri Dolenjskih Toplicah.
(b) oskrbna središča:
Za oskrbna središča je značilno, da imajo zagotovljeno dnevno oskrbo, skupne prostore, gostinske obrate ter obratovalnice malega gospodarstva. V oskrbna središča bomo usmerjali razvoj tistih specializiranih trgovin, ki zaradi svojih učinkov na prostor ne sodijo v občinsko središče, hkrati se s tem zagotovi boljša dostopnost do porabnika (npr. kmetijske trgovine, gradbeni material…).
Soteska: naselje, ki je na križišču najpomembnejših poti, bomo krepili kot vstopno informacijsko točko v občino. Predvideli bomo možnost razvoja predvsem terciarnih dejavnosti ter zagotovili sanacijo degradiranih območij v samem naselju in v bližini. Naselje bo s tako organiziranostjo povezovalo in oskrbovalo ožje – po pobočju razpršeno poselitev in širše zaradi dobre dostopnosti tudi naselja izven občine. Vzpodbujali bomo razvoj tematskega turizma (grad, Krka in kulturna krajina).
Podturn pri Dolenjskih Toplicah: izhodišče za razvoj naselja je oskrba kmetij in gozdarstev v območju Kočevskega Roga, vinogradniških območij med Sušico in Črmošnjičico ter doline Črmošnjičice s potrebnimi izdelki in orodji ter komunikacijsko ter organizacijsko središče primarnih dejavnosti, kjer bi obiskovalci kraja in območja dobili vse informacije v zvezi s turistično ponudbo ter vodnike.
Meniška vas je močno poselitveno središče, kjer bomo poleg usmerjanja poselitve spodbujali razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
(c) Naselja s poudarjeno turistično funkcijo:
Naselja s poudarjeno turistično funkcijo so naselja, ki predstavljajo izhodiščno točko za trženje turističnih območij, zato bomo v teh naseljih poleg osnovne preskrbe zagotavljali tudi razvoj dejavnosti za potrebe turizma.
Dolenje Sušice: v naselju bomo zagotavljali površine za razvoj turizma nižjega kakovostnega razreda, bolj usmerjenega v zabaviščne prireditve, zagotavljali športno-rekreativne površine ter nočitvene kapacitete v tujskih sobah in kmečkem turizmu. V naselju oziroma njegovi neposredni okolici bomo zagotovili tudi površine za avtokamp.
Soteska: v naselju bomo uredili kopališče na reki Krki ter potrebno infrastrukturo za gojenje vodnih in obvodnih športov, zagotovili potrebne površine za gostinske in nočitvene kapacitete ter vzpostavili osrednje turistično središče z navezavo turizma gornjega toka reke Krke, naravnih znamenitosti, kulturnih znamenitosti (dva gradova), reke Krke in možnosti, ki jih nudi bližina Kočevskega Roga ter kot izhodišče za izlete na Ajdovsko planoto.
Podturn: naselje je izhodiščna točka za lovski turizem v Kočevskem Rogu, zato bomo v naselju pospeševali to vejo turizma, poleg tega pa bomo zagotovili in ustrezno uredili območje raziskovalnih taborov Z od regionalne ceste (območje razvalin gradu Rožek in jame Jazbine).
Kočevske Poljane: v naselju, ki predstavlja zgodovinsko središče Kočevarjev in je pomemben vezni člen med rekreacijskim središčem Črmošnjice-Gače in Dolenjskimi Toplicami ter izhodišče za regijski park Kočevsko-Kolpa, bomo zagotavljali površine za nočitvene kapacitete, gostinstvo ter drugo turistično infrastrukturo, vključno z muzejem kulture Kočevarjev in drugimi predstavitvami kulture Kočevarjev.
ostala naselja ob cesti Soteska – Črnomelj: Ob ustrezni ureditvi varovanja narave v regijskem parku Kočevsko-Kolpa, ki bo omogočila razvoj turizma na obrobju parka, so dobre možnosti razvoja turizma z osrednjim motivom varovanja narave, rekreacije in kulture tudi v ostalih naseljih ob tej cesti.
Verdun: bomo razvijali kot turistično vas, z rekreacijskimi kapacitetami prilagojenimi območju, kjer se naselje nahaja. Lega naselja nudi razvojne možnosti za konjeniški šport predvsem turno jahanje, sprehode v naravo, gobarjenje, lokostrelstvo, montbyke program z vmesnimi postajališči, fotolov v gozdu in obori z damjaki, domača kmečka opravila (košnjo s koso, ličkanje, trgatev, koline, ipd. ter druge aktivnosti).
(d) Ostala, ruralna naselja:
Ostala naselja so pretežno ruralnega značaja, imajo pa tudi stagnacijo prebivalstva. Ta naselja se v bodoče ne bodo širila, dejavnosti pa bomo usmerjali tako, da zaustavimo praznjenje vasi. Predvsem bomo težili k zagotavljanju ustrezne dnevne oskrbe prebivalcev teh območij. V turistični dejavnosti bi zaradi praviloma visokega doživljajskega potenciala lahko prevzemala funkcijo vmesnih postaj na krožnih poteh, počitnic na kmetiji, zaradi bližine večjih turističnih centrov funkcijo prenočitvenih kapacitet s kombinacijo kolesarskih poti.
1.2. Raba in preobrazba prostora
Medsebojno razmerje med posameznimi vrstami rabe zemljišča se v prihodnje bistveno ne bo spremenilo. Spremembe so dosedaj najmočnejše v jugovzhodnem delu občine, kjer utegne biti intenziteta opuščanja in zaraščanja zemljišč tudi v prihodnje najmočnejša, zato bomo v dolgoročnem obdobju tem območjem posvetili maksimalno pozornost in s pospeševanjem kmetijske dejavnosti ter ustvarjanjem možnostmi za dopolnilne dejavnosti preprečevali zmanjševanje kmetijskih površin oziroma ohranjanje značilne podobe kulturne krajine.
Poselitev bomo usmerjali v ureditvena območja naselij, redefinirana na osnovi dopolnitve navodil o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin. Pri urejanju naselij bomo izkoristili stavbna zemljišča v naselju z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda, s sanacijo degradiranih urbanih območij in z aktiviranjem nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč. Izjemoma bomo naselje širili, ob upoštevanju drugih obveznih izhodišč, v primerih, če razvoj znotraj strnjenega naselja ni možen ali bi bistveno poslabšal kvaliteto bivalnih pogojev.
Za območja, ki imajo identitetni vzorec razpršene poselitve (razpršena in razložena naselja) se ureditvena območja ne določijo. Ohrani se avtohtona oblika poselitve.
Obstoječo razpršeno gradnjo, ki degradira prostor in ne upošteva avtohtone poselitve, bomo sanirali s funkcionalnim in morfološkim zgoščanjem ter zaokroževanjem. Nove razpršene gradnje ne bomo dovoljevali, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in omogočanja konkurenčnosti na evropskem trgu v okviru Evropske zveze. Pri tem bomo zagotovili ohranjanje kulturne krajine in poselitev podeželja.
Pri usklajevanju navzkrižnih interesov, ki jih povzroča gospodarski in socialni razvoj pri namenski rabi prostora, bomo upoštevali obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije, s katerim so opredeljeni širši družbeni interesi, obvezna izhodišča občine, s katerimi so opredeljeni občinski družbeni interesi, 6. in 7. člen zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 8. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96).
Pri presojanju možnih posegov bomo upoštevali:
– pri opredeljevanju za varovanje in rabo ene ali druge dobrine splošnega pomena bomo izhajali iz zemljiških, proizvodnih in vrednostnih bilanc glede na dolgoročne potrebe ter o spoštovanju izjemnih in nenadomestljivih kakovosti;
– pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varovanjem dobrin splošnega pomena in infrastrukturnimi posegi bomo primerjali in vrednotili najugodnejše rešitve s stališča posameznih infrastrukturnih dejavnosti z rešitvami, ki v celoti ali najbolje varujejo dobrine splošnega pomena;
– pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varovanjem in rabo dobrin splošnega pomena in poselitvijo bomo upoštevali vlogo naselja v omrežju naselij, tip naselja, njegove morfološke, funkcijske in okoljske značilnosti ter zemljiške, komunalne, prometne in okoljevarstvene zahteve;
– uskladitev navzkrižnih interesov v prostoru bomo izvedli na podlagi prejšnjih strateških izhodišč občine, usmeritev v dolgoročnem planu občine in v srednjeročnem planskem obdobju z navedenimi usmeritvami dolgoročnega plana in na podlagi projektov.
Navzkrižni interesi s predvideno rabo prostora z varovanjem območja kmetijskih zemljišč so prikazani v kartografskem delu, na karti: Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev (karta št. 1).
V srednjeročnih planskih procesih bomo opredelili območja zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh območij in uskladili bilance površin.
S stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadaljnjega razvoja kmetijskih gospodarstev v hribovitih območjih bomo zaustavili izseljevanje iz teh območij.
Za degradirana območja (kamnolomi, deponije) bomo pripravili sanacijske programe in določili drugo namembnost.
Za vinogradniška območja oziroma območja posebne obloke poselitve bomo pripravili program aktivnosti in konkretizirali projekt Vinske ceste ter preprečevali degradacijo območij z neprimerno gradnjo.
Površine, ki so dolgoročno predvidene za razvoj naselij in drugo rabo, se do spremembe namembnosti obravnavajo kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča, s tem da niso dopustna vlaganja v ta območja. Sprememba namembnosti bo dokončno opredeljena v srednjeročnem planu.
1.3. Varstvo in izboljšanje okolja
Varstvu okolja pred škodljivimi snovmi bomo namenili posebno družbeno skrb. Vodili bomo takšno gospodarsko in prostorsko politiko, ki bo omogočala, da bomo okolje zavarovali pred škodljivimi snovmi in ga izboljševali.
Spodbujali bomo razvoj sodobnih energetsko in surovinsko varčnih, čistih tehnologij. Vse naložbe bomo presojali tudi s stališča vpliva na okolje. Urbanistično dokumentacijo in investicijske programe, tako za nove investicije kot za rekonstrukcije, bomo izpopolnili s tehničnimi dokumenti o tehnologiji in napravah za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje. Naložbe v tehnologijo, ki zmanjšuje onesnaževanje okolja, bomo obravnavali kot prednostno.
Med nalogami in usmeritvami razvoja, ki so dolgoročno najpomembnejše na področju varstva okolja v občini, so:
Pri opredelitvi namenske rabe bomo gospodarili tako, da bo zadovoljeno osnovnim ekološkim zahtevam. Zato bomo:
– kakovostnim kmetijskim zemljiščem izjemoma in pod pogoji, kot jih določa zakon, spreminjali namembnost, zaustavili bomo zaraščanje kmetijskih površin in jih ohranili za kmetijsko rabo,
– gozdove na najboljših rastiščih, varovalne gozdove ter gozdove s posebnim namenom varovali pred vsemi posegi, ki bi prizadeli njihovo funkcijo,
– varovali razpoložljive vodne vire za zagotovitev oskrbe s pitno in tehnološko vodo ter pri tem upoštevali tudi potrebe sosednjih območij,
– varstvo in izboljševanje voda in zraka izvajali z zmanjševanjem virov onesnaževanja ter tudi s sanacijo, kjer je to že potrebno,
– smotrno pridobivali rudnine in uporabljali kamnite materiale, tako da ne bo zmanjšana kvaliteta naravnega in ustvarjenega okolja. Z omejevanjem števila aktivnih kamnolomov in peskokopov bomo omejili negativne vplive na okolje na manjše število lokacij. Opuščene peskokope in kamnolome bomo postopno sanirali glede na degradiranost in potrebe območja,
– naravno primernost prostora, predvsem pa posamezne zvrsti naravne in kulturne dediščine uporabljali kot osnovo za razvoj rekreacije in turizma na način, s katerim ne bodo ogrožene njihove kvalitete.
Na področju varstva zraka bomo:
– izdelali energetsko bilanco občine ter pospeševali uporabo plina,
– dopolnjevali in vzdrževali zelene površine naselja,
– dosledno izvajali program urejanja prometnega režima z izgradnjo obvoznice Dolenjskih Toplic, parkirišč na vpadnicah ter širjenjem zaprtih con.
Za potrebe rednega nadzora kakovosti zraka bo vzpostavljen analitsko-nadzorni alarmni sistem, ki pa v regiji ne bo imel postaje.
Na področju varstva voda bomo:
Izboljšanje in ohranitev kvalitete vodotokov bomo izvajali z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda in z določitvijo varstvenih pasov in režimov okoli vodnih virov. Da bi to dosegli bomo:
– posodobili čistilno napravo s kanalizacijskim sistemom in zagotavljali njegovo trajno obratovanje v naselju Dolenjske Toplice, postopoma pa tudi v ostalih večjih naseljih, v manjših naseljih pa bomo gradili lokalne čistilne naprave,
– zaščitili območja izvirov pitne vode ter aktivno varovali vodne vire pred onesnaženjem,
– skrbeli za varno ravnanje z odpadki vseh vrst in preprečevali njihovo nekontrolirano odlaganje v prostoru.
Na področju ravnanja z odpadki bomo:
– prešli na višji tehnološki nivo ravnanja s komunalnimi in drugimi odpadki,
– dosledno ohranjali in dograjevali sistem odlaganja pogojno neuporabnih industrijskih odpadkov,
– regijsko uredili problematiko ravnanja z odpadki,
– preprečili vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno sanirali.
Skupaj z Mestno občino Novo mesto ter ostalimi občinami pristopili k izgradnji Centra za ravnanje z odpadki v Leskovcu.
Za varstvo pred prekomernim hrupom bomo:
– v fazi načrtovanja nove ali spremenjene rabe prostora, izgradnje ali obnove industrijskih obratov, dosledno izvajali določila zakonskih predpisov (lokacije, dopustni nivoji hrupa itd.),
– vire s prekomernim hrupom sanirali na samem izvoru hrupa ali pa le-te protihrupno izolirali od ostalega okolja,
– sprejeli in izvajali občinski odlok o posebej zaščitenih območjih.
1.4. Urejanje in varovanje vodnega sistema
Zasnova urejanja in varovanja vodnega sistema v Sloveniji predstavlja varovanje vodnih virov, urejanje in varovanje odtočnega režima ter varstvo kakovosti voda. Z njo bomo zagotovili doseganje ciljev celovitega urejanja voda z upoštevanjem ohranjanja vodnega sistema v vseh pojavnih oblikah in načel trajnostno uravnotežene rabe voda, primerljive z mednarodnimi standardi in sistemi varovanja vodnih količin in kakovosti vode; k doseganju teh ciljev in načel bomo prispevali z upoštevanjem smernic in kriterijev za preprečevanje neposrednih in posrednih negativnih vplivov v postopkih odločanja o prostorskem razvoju občine.
Pri tem bomo:
– upoštevali načelo celovitega urejanja in ohranjanja sistema,
– nove posege v prostor načrtovali na podlagi predhodnih analiz prostora z upoštevanjem vodnih zemljišč ter načinom gospodarjenja na njih, z upoštevanjem zavarovanih območij (voda v vodotokih, podzemnih vodah, poplavnih območjih, erozijskih območjih in drugih nestabilnih območjih) ter z upoštevanjem drugih specifičnosti delovanja vodnega sistema,
– zavarovali in varovali vode v površinskih vodotokih in podzemne vode v različnih tipih vodonosnikov, ki se že ali se bodo zajemale kot pitna voda ter varovali zahtevano kakovost voda za uporabo v tehnoloških procesih,
– zagotavljali racionalno rabo vode ter omogočili ponovno uporabo vode z vpeljevanjem z vodo varčnih tehnologij oziroma izključevali ali preusmerjali gospodarske aktivnosti s prekomerno porabo vode ter spodbujali varčevanje v individualni porabi,
– usmerjali v boljše tehnologije, tako pri procesu proizvodnje kot tudi pri procesu odpravljanj onesnaževanja v skladu z zahtevami Evropske skupnosti,
– sanirali degradirana in ogrožena območja,
– sodelovali pri zagotavljanju možnosti uporabe in dostopa do vodnega javnega dobra,
– aktivno sodelovali v medobčinskem usklajevanju aktivnosti za urejanje in ohranjanje vodnega sistema, kjer le-ta sega na območja sosednjih občin,
– poskrbeli za izobraževanje in osveščanje občanov o vodi in delovanju vodnega sistema,
– sodelovali pri izvajanju monitoringa in poročanju o stanju v vodnem sistemu na območju občine.
Sestavni del zasnove so tudi evidence zavarovanih in ostalih potencialnih površinskih in podzemnih voda ter ostale evidence, vezane na delovanje in ohranjanje vodnega sistema, vpisane v uradne zbirke podatkov, ki jih vodijo pristojne službe.
Za zagotavljanje varstva vodnega sistema na območjih, ki so opredeljena kot obvezna izhodišča in drugih zavarovanih območjih, bomo kot obvezne usmeritve upoštevali tudi specifične smernice za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje, določene z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 11/99) za varovanje vodnih virov, urejanje in ohranjanje odtočnega sistema ter varstvo kakovosti in količin voda. Izven teh območij bomo navedene smernice uporabljali kot priporočila.
1.5. Varstvo naravne dediščine
Biotsko raznovrstnost, naravne vrednote in zavarovana območja bo po zakonu o ohranjanju narave –ZON (Uradni list RS, št. 56/99) potrebno aktivno vključevati v urejanje prostora ter rabo in izkoriščanje naravnih dobrin ter ukrepe varstva naravne dediščine na način, ki ga določa zakon (6. člen ZON).
Na območjih naravnih vrednot in zavarovanih območjih bo potrebno upoštevati naslednje smernice:
– zasnove varstva naravnih vrednot iz Inventarja najpomembnejše naravne dediščine;
– posegi v naravo, ki vključujejo tudi posege v prostor, se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave;
– načrtovanje posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi naravnih značilnosti prostora;
– v največji meri varovati naravne vrednote na mestu samem in ohranjati biotsko raznovrstnost;
– na območjih naravne dediščine ima obnova in ohranjanje dediščine prednost pred novogradnjami;
– posegi v prostor naj prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali povečanju njene vrednosti;
– v postopkih načrtovanja, rabe ali izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja prostora, mora pristojni državni ali lokalni organ izvesti tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave;
– nosilec posega v naravo ali izvajalec dejavnosti mora delovati tako, da v čim manjši meri posega v naravo ter po zaključku posega ali dejavnosti približa stanje v naravi tistemu stanju, ki je bilo pred posegom oziroma dejavnostjo (96. člen ZON);
– vsakdo, ki posega v naravo oziroma v habitat populacij rastlinskih ali živalskih vrst, mora uporabljati načine, metode in tehnične pripomočke, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrste (16. člen ZON);
– posegi v naravo, ki lahko ogrozijo biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje in za katere ni potrebno pridobiti dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in po drugih predpisih, se opravljajo na podlagi dovoljenja za poseg v naravo na podlagi ZON; dovoljenje za poseg v naravo, se izda na podlagi naravovarstvenega soglasja.
Na zavarovanih območjih in območjih zasnove naravnih vrednot, bo kot obvezne usmeritve potrebno upoštevati tudi specifične smernice za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje, določene z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 11/99) za geosfero, hidrosfero, rastlinstvo in živalstvo, ekosisteme in habitatne tipe ter antropogeno okolje. Izven teh območij bomo navedene smernice uporabljali kot priporočila.
Pri opredelitvi pogojev za neposredne posege v prostor je potrebno upoštevati tudi varstvene režime za zavarovana območja, varstvene in razvojne usmeritve ter naravovarstvene pogoje oziromasmernice za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Kot poseben naravovarstveni pogoj, pri vseh zvrsteh naravnih vrednot, je potrebno upoštevati še obvezno pridobitev naravovarstvenega soglasja oziroma oceno ogroženosti ter možnost pridobitve morebitnih novih raziskav flore in favne in morebiten predhodni terenski pregled oziroma terenski nadzor.
Občina se bo aktivno vključevala v priprave za razglasitev in kasneje upravljanje regijskega parka Kočevsko – Kolpa ter vodila aktivnosti za razglasitev krajinskega parka Zgornja Krka.
Za varovanje naravnih vrednot in zavarovanih območij, naj se izvaja tudi odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 38/92), v delu, ki se nanaša na prostor Občine Dolenjske Toplice.
V kartografskem delu na karti “Zasnova varstva naravne dediščine” so prikazani objekti in območja naravne dediščine, pregled enot naravne dediščine – seznam in varstveni status – seznam pa so kot priloga h grafičnemu delu sestavni del tega odloka.
1.6. Varstvo kulturne dediščine
Kulturno dediščino bomo aktivno vključevali v urejanje prostora z ukrepi, ki bodo zagotovili ohranitev dediščine in njeno vzdrževanje kot del prostora občine, njeno primerno rabo ter uveljavljanje novih razvojnih potreb in strategij Republike Slovenije, kot so trajnostna raba s strani človeka ustvarjenih virov, ohranjanje kulturne identitete ter ustvarjanje kvalitetnega življenjskega okolja.
Na območjih in objektih kulturne dediščine bomo upoštevali naslednje smernice:
– zasnovo varstva kulturne dediščine iz zbirnega registra kulturne dediščine,
– upoštevanje načela celostnega varstva dediščine pri prostorskem planiranju in urbanističnem načrtovanju (integralno varstvo),
– načrtovanje posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi kulturnih značilnosti prostora,
– v največji meri varovati dediščino na mestu samem,
– načrtovati posege in dejavnosti v prostor na način, da ne prizadenejo varovanih vrednot ali materialne substance dediščine,
– posegi v prostor naj prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali povečanju njene vrednosti,
– ohranjati kulturno raznovrstnost in kulturno identiteto slovenskega nacionalnega prostora,
– na območjih kulturne dediščine imajo obnova in ohranjanje dediščine prednost pred novogradnjami.
Na zavarovanih območjih in območjih zasnove varstva kulturne dediščine bomo kot obvezne usmeritve upoštevali tudi specifične smernice za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje, določene z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 11/99) za geosfero, hidrosfero, rastlinstvo in živalstvo, ekosisteme in habitatne tipe ter antropogeno okolje. Izven teh območij bomo navedene smernice uporabljali kot priporočila.
Pri opredelitvi pogojev za neposredne posege v prostor bomo upoštevali tudi varstvene režime ter podrobnejše usmeritve in pogoje za varstvo nepremične kulturne dediščine, ki imajo za cilj ohranitev lastnosti in celovitosti le-teh na prostoru občine.
Pri načrtovanju posegov na prostoru občine bomo upoštevali tudi naslednja obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega plana RS:
a) Pomembnejša kulturna dediščina (PKD):
– Dolenjske Toplice – Arheološko najdišče Cvinger (EŠD 110)
– Dolenjske Toplice – Zdravilišče (EŠD 111)
– Kočevske Poljane – Cerkev Marije pomočnice kristjanov (EŠD 2141)
– Kočevski Rog – Baza 20 (EŠD 271)
– Kočevski Rog – Partizanska bolnišnica Jelendol (EŠD 272)
– Kočevski Rog – Grobišče umrlih v partizanski bolnišnici (EŠD 4223)
– Kočevski Rog – Grobišče na Pogorelcu (EŠD 4224)
– Kočevski Rog – Partizanska bolnišnica Pugled (EŠD 8730)
– Soteska ob Krki – Območje gragu Soteska (EŠD 674)
– Soteska ob Krki – grajski park (EŠD 7882)
b) Pomembnejše območje kulturne dediščine (POKD):
– Dolina Starih Žag (POKD 7)
V kartografskem delu na karti “Zasnova varstva kulturne dediščine” so prikazani objekti in območja kulturne dediščine, pregled enot nepremične kulturne dediščine – seznam in varstveni status – seznam pa so kot priloga h grafičnemu delu sestavni del tega odloka.
1.7. Načini urejanja prostora
Razvoj posameznega naselja, območja in dejavnosti v prostoru bomo urejali skladno z zakonskimi določili.
Z urbanistično zasnovo bomo usmerjali razvoj naselij Dolenjske Toplice in Sela kot sestavnim delom dolgoročnega plana, ki je bila sprejeta leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/90) in je spremenjena ter dopolnjena s temi spremembami in dopolnitvami.
V ureditvenih območjih naselij:
– z zazidalnimi načrti bomo urejali:
– območja za stanovanjsko, turistično, industrijsko, obrtno, športno-rekreacijsko in komunalno dejavnost,
– območja zahtevnih objektov,
– manjša območja prevladujoče rabe;
– z ureditvenimi načrti bomo urejali že pozidano strukturo naselja, in sicer:
– v naselju Dolenjske Toplice,
– območja naselij, ki so pomembna za ohranitev naravne in kulturne dediščine,
– posege v prostor, ki niso graditev, vendar pomenijo v prostoru spremembo (zelene rekreacijske površine, regulacije vodotokov);
– s prostorsko ureditvenimi pogoji bomo urejali:
– že grajene dele naselij Dolenjske Toplice in Sela,
– ostala naselja v občini;
– z lokacijskimi načrti bomo urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav.
Izven ureditvenih meja območij naselij:
– za pomembnejše območje kulturne dediščine Dolina Starih žag, ki je vsebina državnega pomena, bomo izdelali oziroma sodelovali pri izdelavi krajinske zasnove,
– z ureditvenimi načrti bomo urejali posege v prostor, ki niso graditev (urejanje zelenih rekreacijskih površin, melioracijskih območij),
– z lokacijskimi načrti urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav,
– s prostorsko ureditvenimi pogoji urejali celoten odprti prostor občine.
Do sprejema novih ali noveliranih obstoječih prostorskih izvedbenih aktov ostanejo na prostoru občine v veljavi vsa določila obstoječih, sprejetih v okviru Občine Novo mesto oziroma Mestne občine Novo mesto. S programom izdelave prostorskih izvedbenih aktov bomo podrobneje opredelili njihovo vsebino ter način za uskladitev pogojev upravljalcev posameznih infrastrukturnih objektov in naprav ter ostalih uporabnikov prostora.
2. URBANISTIČNA ZASNOVA NASELJA DOLENJSKE TOPLICE – SELA

2.1. SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA IN MERILA ZA DOSEGANJE TEH CILJEV
2.1.1. Skupni interesi in cilji
Osnovni cilji, ki jih bomo zasledovali z urbanističnim urejanjem naselja, so:
– krepili bomo vlogo naselja kot občinskega središča, in sicer kot upravno, kulturno, gospodarsko, turistično in informacijsko središče občine,
– razvoj naselja bomo prilagodili potrebam občine in širšega prostora s poudarkom na turizmu kot primarni dejavnosti, posebno pozornost bomo namenili razvoju turizma ter dolgoročni ponudbi turizma, povezanega z rekreacijo, športom in kulturo, pri čemer bodo le-ti v simbiozi z interesi prebivalcev kraja,
– pri širjenju in urbanističnem urejanju naselja bomo upoštevali interese varstva dobrin splošnega pomena in kvalitete zemljišč ter iskali sprejemljiv kompromis za vse med seboj različne interese uporabe prostora (varovanje-razvoj),
– skrbeli bomo za uspešno dopolnjevanje oskrbnih in storitvenih dejavnosti, za razreševanje problematike infrastrukturne opremljenosti naselja s potrebnimi objekti, napravami in omrežjem ter obvladovanje neugodnih razmer na področju varovanja okolja (zlasti površinskih vod, podtalnice in zraka).
2.1.2. Merila
Za doseganje zastavljenih ciljev bomo uredili sisteme financiranja infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav ter objektov družbenega standarda. Njihovo gradnjo bomo izvajali fazno in jo pospeševali s pravočasno pripravljeno dokumentacijo ter pridobivanjem in urejanjem stavbnih zemljišč.
Dogovorjeni urbanistični koncept naselja bomo konkretizirali v prostorskih izvedbenih aktih, ki jih bomo pripravljali za posamezna funkcionalno zaokrožena območja v naselju.
Zmanjšanje hrupa in onesnaženosti zraka v naselju ter ustrezno funkcionalno organiziranost naselja bomo zagotovili z izgradnjo obvoznih in razbremenilnih cest na podlagi celovite prometne študije ureditve prometa v naselju in študije upravičenosti izgradnje obvoznic oziroma rekonstrukcije regionalne ceste skozi jedro naselja RIII-733 Vavta vas-Dolenjske Toplice-Podturn.
Druge oblike emisij bomo omejevali prek predpisovanja pogojev ob lociranju posameznih dejavnosti v prostor in s skrbjo za njihovo upoštevanje in izvedbo.
Med sredstvi za doseganje postavljenih ciljev posebej izpostavljamo spreminjanje izvajanja urbanistične zasnove skozi analize izvajanja planskih odločitev in konkretizacijo z urbanistično zasnovo sprejetih načel in konceptov v srednjeročnih in letnih planskih dokumentih ter drugih operativnih programih.
2.2. USMERITVE ZA RAZVOJ POSAMEZNIH DEJAVNOSTI
2.2.1. Usmeritve za razvoj proizvodnih in komunalnih dejavnosti
2.2.1.1. Kmetijstvo in gozdarstvo
V ureditvenem območju naselja se nahaja in ohranja le majhen del kmetijskih površin, ki so trajno namenjena za proizvodnjo hrane.
Gozdne površine v ureditvenem območju naselja se v glavnem ohranja oziroma se jim določa režim izrabe, ki je podrejen rekreacijski rabi; na V delu naselja pa se dolgoročno namenijo poselitvi.
2.2.1.2. Industrija
Območje tovarne obutve Ciciban Petejan ostaja v danih prostorskih okvirih, pri čemer se predvideva prestrukturiranje proizvodnje ali prenova in vključitev v sklop planiranega športno-rekreacijskega kompleksa.
2.2.1.3. Proizvodna obrt
Razvoj obrtno-servisnih in sorodnih dejavnosti bomo usmerjali na območje obstoječe obrtno-proizvodne cone Sela pri Dolenjskih Toplicah in gravitacijsko območje tega naselja.
2.2.1.4. Pokopališče
Pokopališče bomo razširili zahodno od obstoječega, proti mrliški vežici. Razširitev vključuje dokončanje začete gradnje nove mrliške vežice, nova grobna polja in ostale vzporedne ureditve.
2.2.2. Usmeritve za razvoj storitvenih in oskrbnih dejavnosti
2.2.2.1. Turizem
Nadaljnji razvoj turistične dejavnosti v Dolenjskih Toplicah bo temeljil tudi v bodoče na zdraviliškem turizmu, ki ga bomo dopolnjevali z izletniško-rekreacijskim turizmom ter na oblikovanju športno-rekreacijske ponudbe. Več pozornosti in prizadevanj bomo posvetili izenačevanju turistične ponudbe skozi celoletno sezono (nočitvene in druge zmogljivosti med zimsko sezono za smučarski center na Gačah), razširitvi nočitvenih in gostinskih kapacitet, zdravstvenih zmogljivosti in rekreacijskih objektov in naprav ter ostalim infrastrukturnim objektom, ki so sestavni del turistične ponudbe. Tako naj bi v prihodnje razvijali turizem višjega kakovostnega razreda, in sicer v dveh programskih smereh: razvoj zdravilišča na severu in oblikovanje novega športno rekreacijskega središča na jugu. Oba razvojna pola turizma imata stičišče v starem jedru, ki je osrednje programsko in informativno središče in glavno javno območje. Glede na tovrsten značaj turizma bomo povečali nočitvene kapacitete v naselju, dogradili Kulturni center, obnovili zunanje kopališče ter obnovili in zgradili še druge športno-rekreacijske površine ter organizirali kvalitetne, predvsem kulturne prireditve. Postopoma bo potrebno tudi poiskati ustreznejšo lokacijo za avtokamp in prestrukturirati mladinski tabor na višji kvalitetni nivo oziroma ga preseliti na drugo lokacijo.
Zmogljivosti območja za razvoj turizma in planske opredelitve bomo prilagajali naravnim danostim in njihovim zmogljivostim.
2.2.2.1.1. Nočitvene kapacitete
2.2.2.1.1.1. Hotelska izgradnja
Razširitev hotelskih kapacitet bo potekala fazno:
Povečali bomo posteljne kapacitete za ca. 350 postelj, ki bodo namenjene lažjim rekovalescentom in rekreativnim gostom, ki niso pod režimom zdravljenja in v stacionarju. Le-te bomo v naslednji fazi povečali še za nadaljnjih 350 ležišč. Drugi sklop hotelske gradnje bomo predvideli v nadaljevanju apartmajskega naselja proti jugu, kjer bomo skupaj s športnimi objekti dosegli kapaciteto do 500 ležišč. Hotelske nočitvene zmogljivosti bi ob zaključku zadnje faze obsegale okoli 1.100 postelj in vse pomožne objekte. Ob izgradnji nočitvenih zmogljivosti bomo zgradili vse potrebne infrastrukturne objekte in naprave.
2.2.2.1.1.2. Sobe pri zasebnikih
Kapacitete ponudbe zasebnih ležišč bomo povečali sorazmerno s povečanim obsegom ponudbe in povpraševanja po nočitvenih kapacitetah ter glede na obseg individualne stanovanjske izgradnje, kar bo pomenilo predvidoma povečanje ležišč pri zasebnikih od okoli 100 na blizu 160 ležišč.
2.2.2.1.1.3. Kamp – šotorišče
Kamp-šotorišče se do preselitve ohranja na sedanji lokaciji ob vstopu v naselje, dolgoročno pa se preseli na drugo, primernejšo lokacijo ob potoku Sušica ali reki Krki.
Mladinski tabor Mojca bomo prestrukturirali na višji kvalitetni nivo oziroma ga preselili na drugo lokacijo izven naselja.
2.2.2.1.1.4. Počitniške hišice – apartmaji
Izgradnja počitniških kapacitet v obliki apartmajev se bo nadaljevala v organizirani izgradnji za trg, in sicer v prvi fazi ca. 220 ležišč ter v naslednjih fazah še za nadaljnjih 300 ležišč.
2.2.2.1.2. Zdraviliške usluge
Računajoč z normativno porabo termalne vode za terapevtske storitve (kopeli, podvodne masaže v hubardni kadi) 8-18 l/s/100 gostov, bomo zadovoljili do 2000 gostov.
2.2.2.1.3. Kopališče
Za razširitev kopaliških rekreacijskih kapacitet bomo izbrali kapaciteto vrelca pri Gimplju 20 l/s (30° C) medtem ko bo presežek vode vrelca pri kopališkem domu ostal kot rezerva.
Računajoč s povprečno globino bazena 1,4 m, dnevno zamenjavo vode in evaporacijo okoli 15% ter kapaciteto 20 l/s, razpolagamo z možnostjo izgradnje okoli 8.228 m2 vodnih površin, s čimer bomo zadovoljili 4.000 do 5.000 kopalcev.
2.2.2.1.4. Športna igrišča in naprave
Za razširitev ponudbe rekreacijskih objektov (tu so izvzeti bazenski objekti, ki so obravnavani kot kopališke kapacitete), bo potrebno zgraditi nogometno igrišče, igrišče za rokomet, igrišče za odbojko, igrišče za košarko, tenis igrišča, pokrito športno dvorano in športni bazen.
2.2.2.2. Gostinstvo
Ponudbo gostinskih storitev bomo povečali skladno z obiskom stacionarnih gostov in izletnikov. Obstoječo ponudbo bomo povečali za indeks povečanega obiska ter predvsem zagotavljali kvalitetno konkurenčno in pestro ponudbo. Večjo pozornost bomo posvetili strukturi ponudbe, tako da se bo vsebinsko razširila.
2.2.2.3. Trgovina
Osrednjo trgovinsko dejavnost bomo razvijali na lokaciji obrtno-servisne cone na Selih pri Dolenjskih Toplicah in v naseljih z oskrbno funkcijo: Podturn, Soteska in Meniška vas, v jedru naselja pa bomo zagotavljali površine za specializirano ponudbo. Za to namembnost bomo namenili tudi površine na lokaciji centralnih dejavnosti v južnem delu naselja, v predelu s krajevnim imenom Močile.
2.2.2.4. Osebne storitve
Glede na deficitarno stanje storitev bomo povečali zmogljivosti predvsem z razvojem turizma in povečanjem števila prebivalcev naselja ter zagotovili potrebne lokacije za razvoj zasebnega sektorja.
2.2.2.5. Finančne in poslovne storitve
Povečan obseg ponudb bo vezan predvsem na povečanje prebivalstva in turističnega razvoja ter posledično hitrejšega in bolj strukturiranega razvoja različnih, predvsem na informacijsko tehnologijo vezanih dejavnosti. Ponudba bo v začetku obsegala bančne, poštne in zavarovalniške storitve, storitve turistično-informacijskega centra, turistične agencije in drugo.
2.2.3. Usmeritve za razvoj družbenih dejavnosti
2.2.3.1. Osnovno šolstvo in varstvo predšolskih otrok
Razvoj osnovnega šolstva in predšolskega varstva otrok bomo zagotavljali na obstoječi lokaciji, v kompleksu Osnovne šole Dolenjske Toplice.
2.2.3.2. Zdravstveno varstvo
Zdravstveno varstvo bomo zagotavljali v novih prostorih, lekarniško dejavnost pa bomo dopolnili.
2.2.3.3. Kultura
Obstoječe prostorske kapacitete za zadovoljevanje kulturnih potreb in drugi prostori, ki se priložnostno koristijo za kulturne prireditve, ne zadovoljujejo zatečeno in predvideno kulturno aktivnost v naselju. Ob povečanju nočitvenih zmogljivosti bo kultura predstavljala pomemben del turistične ponudbe, kar bomo zagotavljali v kulturnem centru, ki bo prilagojen za galerijsko in kongresno dejavnost ter v hotelskih objektih.
Nadaljnji prostorski razvoj bomo zagotavljali v jedru naselja (odprt trg, galerija, kino).
2.2.4. Usmeritve za razvoj stanovanjske gradnje
Planirana gostota za individualno stanovanjsko zazidavo naj ne pade pod mejo 45 preb./ha ali povprečno 660 m2 zemljišča na hišo. Stanovanjsko gradnjo bomo v naselju izvajali na organiziran način s pripravo zazidalnega kompleksa Na Kamenju in J ter V od Cvibelj.
2.3. ZASNOVA ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI V NASELJU
2.3.1. Izhodišča in koncept razmestitve dejavnosti
Izhodišče za zasnovo organizacije dejavnosti je status naselja kot občinskega središča, ki ima poleg zdraviliških tudi mnogo naravnih in ustvarjenih turističnih potencialov. Generatorji razvoja so zdravilišče, proizvodno-obrtna cona in športni center.
Koncept razmestitve dejavnosti podpira dvojno funkcijo Dolenjskih Toplic: v starem jedru so organizirane centralne in upravne dejavnosti, severno in južno od jedra se oblikujeta dva pola turističnega razvoja z različnim programom: na severu se naprej razvija zdravilišče, na jugu se oblikuje športno-rekreacijsko območje s ciljnim (organizirane aktivnosti za znane skupine) in odprtim – javnim programom. Prenočitvene kapacitete se organizirajo Na Kamenju in pod Cvibljami. Zeleni sistem naselja (Sušica) povezuje oba razvojna turistična pola z jedrom ter ostalimi zanimivostmi v zaledju (vaško jedro Sel, arheološko območje, zeleno zaledje). Osnovni koncept razvoja podpira tudi prometna shema, ki vodi glavne prometne tokove mimo najbolj občutljivih območij zdravilišča in starega jedra in jih pripelje do najbolj frekventnih območij – športne cone, kjer je po obstoječih planih predvidena tudi avtobusna postaja in do obrtne cone na Selih pri Dolenjskih Toplicah.
Pri organizaciji posameznih dejavnosti v naselju bomo tako upoštevali:
– ohranjanje značilne silhuete, tlorisa in strukture naselja oziroma značilnosti historičnega jedra naselja,
– razvoj turističnega kompleksa,
– razvoj centralnih dejavnosti,
– razvoj in širitev stanovanjskih območij v smeri vzhoda in jugozahoda v območjih na robu kompleksnih kmetijskih površin in strnjenih gozdov,
– usmerjanje vseh dejavnosti, ki bi bile za razvoj turistične ponudbe kraja neprimerne, v območje Sel in druga bližnja naselja,
– stroge prostorske omejitve razvoja industrije,
– največje možno ohranjanje zelenih površin.
2.3.2. Razporeditev proizvodnih in komunalnih dejavnosti
2.3.2.1. Kmetijstvo in gozdarstvo
Obstoječe kmetije v območju naselja Dolenjske Toplice bomo perspektivno preselili na ustreznejše lokacije oziroma njihov proizvodni program prilagodili zahtevam urbanega okolja. Določitev območij za preselitev kmetij bomo opredelili v prostorskih sestavinah družbenega plana občine.
2.3.2.2. Industrija
Razvoja industrijske dejavnosti se v ureditvenem območju naselja ne predvideva. Prestrukturiranje dejavnosti ali prenova objektov tovarne obutve Ciciban Petejan za drugo namensko rabo bo potekala v danih prostorskih okvirih.
2.3.2.3. Proizvodna obrt
Proizvodne obrti, obrtno-servisne in sorodne dejavnosti bomo usmerjali na prostorsko zaključen kompleks zemljišč ob cesti Sela – Dolenjske Toplice, za njihov razvoj pa bomo namenili površine južno od sedanje lokacije, v gozdu. Pri tem bomo upoštevali specifičnost vsake dejavnosti posebej.
2.3.3. Razporeditev storitvenih in oskrbnih dejavnosti
2.3.3.1. Turizem
Razvoj turistične ponudbe bo potekal v smeri sever-jug po dolini Sušice. Tako dana smer razvoja omogoča gostu koriščenje najatraktivnejšega naravnega zaledja za rekreacijo. Ta se začenja ob bregovih Krke, poteka skozi Dolenjske Toplice in se nadaljuje ob vzhodnih obronkih doline Sušice proti jugu.
2.3.3.1.1. Nočitvene zmogljivosti
2.3.3.1.1.1. Hotelska izgradnja
Povečanje hotelskih kapacitet bomo navezali na že obstoječe razmere v samem središču Dolenjskih Toplic (hotela Vital in Kristal). Zaradi prostorske utesnjenosti in konfliktnosti pri širitvah v prvi fazi bomo prednostno obravnavali tiste rešitve, ki hotelsko enoto zaključujejo kot funkcionalno celoto, v tem smislu bomo omejili preveliko širitev posteljnih kapacitet na tej lokaciji. Objekte zdravstva in novih bazenov bomo locirali v neposredni bližini zunanjega bazena ob grajeni vaški strukturi. Drugo in tretjo fazo bomo usmerili na področje pod Cvibljami.
Hotelska izgradnja se mora prilagajati oblikovni strukturi kraja in sooblikovati silhueto naselja, zato se oblikuje kot apartmajska gradnja in kot manjši družinski hoteli.
2.3.3.1.1.2. Sobe pri zasebnikih
V prostorskem smislu razpored tovrstne nočitvene ponudbe ni določen, sledil bo obstoječim in novim stanovanjskim objektom predvsem na vzhodnem in južnem območju Dolenjskih Toplic, kjer se predvidevajo večje širitve stanovanjskih kapacitet.
2.3.3.1.1.3. Kamp šotorišče
Za kampiranje je namenjena lokacija severno od kopališča ob potoku Sušica, na zemljiščih v izmeri okoli 4 ha. Ta se ohranja do usposobitve nove, primernejše lokacije ob potoku Sušica (pri Dol. Sušicah) ali ob reki Krki.
2.3.3.1.1.4. Apartmaji
Lokacija za izgradnjo apartmajskih kapacitet v organizirani izgradnji za trg je opredeljena na dveh zaključnih prostorih pod hribom Cvibelj (v hrib), in sicer v nadaljevanju obstoječega aprtmajskega naselja v izmeri okoli 4 ha ter v pobočju J od Cviblja v izmeri ca. 6 ha.
2.3.3.1.2. Zdraviliške storitve
Razvoj zdraviliških kapacitet je predviden v območju sedanjih hotelskih kapacitet (Hotela Kristal in Vital ter Zavetje zdravja), kjer je predvideno povečanje z ustreznimi dozidavami in adaptacijo obstoječih objektov ter podaljševanje rasti zazidave strukture proti zunanjemu bazenu.
Razširitev zdravstvenih kapacitet na tem prostoru ima prednost pred drugimi rabami prostora (nočitvene zmogljivosti) predvsem zaradi omejitev v prostoru, kjer bodo potrebne tudi rušitve posameznih stanovanjskih in drugih objektov.
2.3.3.1.3. Kopališče
Načelo varstva jedra Dolenjskih Toplic, predvsem pa vizualnega zaledja vzhodno in severno od sedanjega kopališča, nam narekuje omejeno izrabo zemljišč v tem predelu za nekmetijske namene. Območje kopališča je v prostorskem smislu omejeno na zahodu s podaljšano in prestavljeno vpadno cesto, na vzhodu z predvideno novo servisno cesto in na jugu z robom naselja in obstoječega hotela. Drugi del bazenskih površin, vključujoč športne programe, se predvidi na lokacijah južno od jedra naselja.
2.3.3.1.4. Športna igrišča in naprave
Izgradnja šolskih športnih igrišč in naprav je do sedaj potekala zaradi zmanjševanja stroškov komunalnega opremljanja in zagotavljanja ustreznih spremljajočih dejavnosti (gostinstvo) na enotnem prostoru ob cesti Dolenjske Toplice – Dolenje Polje. Površina zemljišča skupaj z zelenimi in varovalnimi zelenimi površinami je okoli 4 ha. Drugi sklop se predvidi na južnem delu naselja v okviru športnega centra na območju vzhodno od tovarne obutve Ciciban Petejan.
2.3.3.2. Gostinstvo
Razvoj gostinske ponudbe je možen kjerkoli v območju centralnih dejavnosti ter v območju za razvoj turistične dejavnosti, kjer je predvidena izgradnja objektov. Gostinska ponudba se prostorsko veže na peš promenado v osi S-J.
2.3.3.3. Trgovina
Razvoj trgovinskih kapacitet se predvideva v območju centralnih dejavnosti. Prostorski razvoj novih kapacitet bomo usmerili v prostorsko enotno zaključene površine. Površine za potrebe občasne in specializirane oskrbe bomo uredili v sklopu obstoječe grajene strukture ali predvidenih prenočitvenih zmogljivosti.
2.3.3.4. Osebne storitve
Prostorski razvoj dejavnosti osebnih storitev bomo usmerjali v jedro naselja.
2.3.3.5. Finančne in poslovne storitve
Prostorski razvoj javnih finančnih in poslovnih storitev se obvezno usmerja v jedro naselja.
2.3.4. Razporeditev družbenih dejavnosti
2.3.4.1. Osnovno šolstvo in varstvo predšolskih otrok
Obstoječa površina zemljišča (2,82 ha) zadostuje potrebam razvoja te dejavnosti, kljub temu pa je možnost širitve na sever in jug.
Razširitve objektov se bodo zaradi potrebnega povečanja kapacitet VVZ so predvidene na obstoječih zemljiščih. Kolikor bi število predšolskih otrok prešlo mejo 200 otrok v oskrbi, bomo načrtovali novo VV enoto, vendar izven naselja Dolenjskih Toplic, glede na gravitacijski okoliš. Neposredno ob šoli se predvidi lokacija za telovadnico – športno dvorano.
2.3.4.2. Zdravstveno varstvo
Prostorske kapacitete za izvajanje zdravstvenega varstva bomo zagotavljali v jedru naselja ali v sklopu zdravilišča.
2.3.4.3. Kultura
Z dograditvijo kulturnega doma ter ureditvijo trga v jedru bodo obstoječe prostorske kapacitete in potrebe kulturnega življenja v naselju in občini zadovoljene in bodo v dobršni meri zadovoljevale tudi potrebe gostov zdravilišča.
Dodatni prostori za izvajanje kulturnih prireditev (plesne prireditve, pevski zbor...) bodo vključeni v ponudbo predvsem za goste zdravilišča v sklopu izgradnje nočitvenih zmogljivosti in gostinskih kapacitet (hotel).
2.3.5. Razporeditev stanovanj
Stanovanjsko gradnjo bomo usmerjali na zemljišča slabše kvalitete. Pretežno so to kmetijska zemljišča v zaraščanju, travinje, le redko in izjemoma njivske površine in gozdne parcele.
Kompleksno stanovanjsko gradnjo bomo izvajali na območju Močil, V in J od Cviblja in na Selih pri Dolenjskih Toplicah (Kandija). Glede na to, da se bomo izogibali pozidavi s stanovanji v ravninskem predelu, v osi potoka Sušice, bomo za zazidavo na predvidenih površinah predvideli nekoliko večji strošek za komunalno urejanje, zaradi izpostavljenih leg pa z namenom varstva kulturne krajine planirali zelene varovalne pasove. Ostale stanovanjske gradnje bodo predstavljale zapolnitev prostih površin v grajeni strukturi naselja.
2.3.6. Infrastruktura
2.3.6.1. Cestno omrežje
Naselje Dolenjske Toplice z naseljem Sela je prometno vezano na cestni trikotnik regionalnih cest RIII -733 Vavta vas- Dolenjske Toplice-Podturn in RI-216 Ivančna Gorica- Žužemberk – Soteska – Črnomelj. Glavni prometni tok poteka v smeri iz Novega mesta proti Beli krajini, ki se bo v prihodnje še intenziviral.
Prometna mreža Dolenjskih Toplic je zasnovana tako, da jo je mogoče izvajati etapno: v 1. etapi planiramo izgradnjo cestnega omrežja za razbremenitev jedra, kar je razvidno iz grafičnega dela na karti cestno omrežje. V končni etapi se zgradi jugovzhodna cesta, ki se prikazuje variantno, in sicer s priključevanjem na lokalno cesto Vavta vas – Drganja sela ali pa po trasi stare »rimske ceste« s priključitvijo na regionalno cesto RIII – 733 Vavta vas – Dolenjske Toplice – Podturn pri Rumanji vasi.
Za napajanje novih zazidalnih kompleksov se zgradijo razbremenilne ceste, kot je prikazano na karti cestno omrežje. Avtobusna postaja se predvidi na JZ vpadnici ob športno-turističnem centru.
2.3.6.2. Vodovodno omrežje
Preskrba z vodo je zagotovljena s črpanjem vode iz zajetja v Dolenjskih Toplicah v vodohramu na Cvingerju. Sedanje kapacitete 300 m3 ustrezajo trenutnim potrebam občine, vendar bo v primeru večje porabe potrebno dograditi še nadaljnjih 200 m3. Obstoječe vodovodno omrežje v posameznih soseskah bomo rekonstruirali, v celoti pa dogradili primarni razvod in zazankanje jedra ter primarni vod Meniške vasi in Sela.
Ob realizaciji zazidalnih kompleksov na Cviblju in pod njim se izvaja gradnja vodovoda v drugi višinski coni in sicer z novogradnjo dodatnega rezervoarja in s prečrpavanjem v vodohram.
Vodovodne sisteme posameznih sosesk bomo zgradili po metodi zazankanje.
V končni fazi bomo vodovodni sistem navezali na vrtino Črmošnjičice s kapaciteto 30 l/s ter vodni vir navezali na vodovodni sistem Novega mesta.
2.3.6.3. Kanalizacijsko omrežje
V Dolenjskih Toplicah je le delno zgrajena kanalizacija, in sicer delno v mešanem in delno v ločenem sistemu, s čistilno napravo. S kanalizacijo so opremljene nove stanovanjske soseske na južnem in jugozahodnem delu naselja ob cesti Vavta vas-Dolenjske Toplice-Podturn.
Za vse nove soseske je planirana izgradnja kanalizacije v ločenem sistemu z odvodom meteorne vode v recipient Sušice ali Radeščice. Fekalne vode se zbirajo v sušnem kolektorju, ki ga vodimo po desnem bregu Sušice vse do mostu čez Sušico pri kamp prostoru.
2.3.6.4. Tk omrežje
Zgrajeno je primarno in sekundarno telefonsko omrežje s KATC. Ob nadaljnji širitvi in povečanih potrebah bomo razširili obstoječo centralo in ojačili razvod proti zazidalnim kompleksom na Cvibljah ter z optičnim kablom povezali centralo v Novem mestu.
2.3.6.5. Električno omrežje
Dolenjske Toplice se napajajo z električno energijo preko 20kV daljnovoda. Za povečane potrebe bomo zgradili nove trafo postaje z navezavo na obstoječi daljnovod. Postavitev trafo postaj je zasnovana tako, da omogoča zaporedno priključevanje in medsebojno povezovanje. V jedru naselja bomo 20 kV daljnovod kablirali v kanalizaciji.
2.3.7. Vodnogospodarske ureditve
Večja vodnogospodarska dela so bila izvršena z regulacijo struge potoka Sušice v jedru naselja. Nove regulacije niso predvidene.
2.3.8. Ureditev prostora za obrambo in zaščito
Za potrebe obrambe in zaščite ni predvidenih ureditev, za delovanje zaščite in reševanja pa bomo pripravili prostorske elemente skladno z zakonskimi določili in navodili.
2.3.9. Zelene in rekreacijske površine
Zeleni sistem naselja oblikuje potok Sušica, ki pomeni glavno povezovalno os med krajinsko zanimivimi območji ob naselju, in sicer na severu: Krka, arheološko območje in na jugu: dolina Sušice. Znotraj naselja Sušica povezuje oba razvojna turistična pola z jedrom ter ostalimi zanimivostmi na obrobju.
Zelene in rekreacijske površine se v naselju pojavljajo kot trg, zeleni zaščitni pasovi, drevoredi in parki, pokopališče, športna igrišča in kopališče, parkirišča, zelenice ob objektih in kmetijske in gozdne površine za rekreacijo.
Večje parkovne ureditve načrtujemo ob hotelskih objektih in ob pokopališču ter v jedru naselja – ureditev odprtega javnega prostora – trga. Sistem parkovnih ureditev poteka v smeri S-J in je vezan na potek promenade obeležene z drevoredi oziroma kvalitetnimi naravnimi značilnostmi.
Kot pretežno zelene ureditve se v naselju načrtujejo tudi ureditev kopališča, športnega parka in parkirišč.
Kot gozdna in kmetijska zemljišča namenjena rekreaciji v naravi so načrtovane površine na zahodu in severu ureditvenega območja naselja ter vse površine, ki se iztekajo v naravno zaledje naselja.
2.4. ZASNOVE NAMENSKE RABE PROSTORA
Zasnova namenske rabe prostora na ureditvenem območju naselja je posledica usmeritev za razvoj dejavnosti v prostoru in zasnove organizacije dejavnosti v naselju. Prikazana je na karti 1. Zasnova namenske rabe prostora.
Zasnova namenske rabe prostora je obvezno izhodišče za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnih planov občine.
Posebej so opredeljena območja, na katerih se bodo s srednjeročnim družbenim planom občine določala stavbna zemljišča. Le-ta zajemajo celotno ureditveno območje in se po pretežni namembnosti prostora delijo na zemljišča za stanovanja, proizvodne in komunalne dejavnosti, storitvene in oskrbne dejavnosti, družbene dejavnosti, rekreacijske površine in zelene površine v primarni in urbani rabi.
Navedena območja so prikazana v kartografskem delu.
2.5. OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE
Obvezna izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine so prikazana na kartografskem delu urbanistične zasnove naselja Dolenjske Toplice – Sela in vključujejo opredelitve za namensko rabo prostora, oblikovalske usmeritve in opredelitve območij, za katere veljajo ali je predvidena izdelava prostorsko izvedbenih aktov.
2.6. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE
2.6.1. Območja kompleksnih ureditev
Za vsa območja, kjer je predvidena kompleksna graditev ali prenova in urejanje s prostorskimi izvedbenimi načrti, bomo v okviru sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana izdelali programske zasnove.
2.6.2. Usmeritve glede načinov urejanja območij s prostorsko izvedbenimi načrti
Meje območij, ki se znotraj ureditvenega območja naselja urejajo z zazidalnimi oziroma ureditvenimi načrti, se določijo s parcelno natančnostjo v prostorskih sestavinah sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine na osnovi programskih zasnov za izdelavo posameznega prostorsko izvedbenega načrta.
S prostorskimi izvedbenimi načrti bomo urejali naslednja območja:
2.6.2.1. Zazidalni načrti:
– stanovanjska in apartmajska gradnja na pobočju Cviblja južno in vzhodno od obstoječe stanovanjske soseske Cviblje,
– območje pretežno centralnih dejavnosti in hotelsko izgradnjo južno od historičnega jedra in vzhodno od razbremenilne ceste,
– območje pretežno proizvodne obrti in tehničnih storitev južno od obstoječe lokacije na Selih ob regionalni cesti Vavta vas – Dolenjske Toplice – Podturn,
– stanovanjska gradnja južno od Sel (Kandija),
– hotelsko-turistični kompleks pod Cvibljem,
– stanovnajsko-poslovna gradnja na območju Močile – sprem. in dop. ZN Na Kamenju in
– športno-rekreacijski center med potokom Sušica in zahodno od predvidene razbremenilne ceste.
2.6.2.2. Ureditveni načrti
– območje historičnega jedra Dolenjske Toplice z robnim območjem – spremembe in dopolnitve,
– območje Osnovne šole Dolenjskih Toplice in tabor mladih.
2.6.2.3. Lokacijski načrti
Lokacijske načrte bomo izdelali za dogradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, cestnih povezav za odseke, ki ne potekajo skozi zazidalna območja in izgradnjo ter rekonstrukcijo lokalnih obvoznih cest.
2.6.2.4. Prostorsko ureditveni pogoji
Za območje naselja, ki ga trajno urejamo s prostorsko ureditvenimi pogoji in dele naselja, ki jih do sprejetja predvidenih prostorskih izvedbenih načrtov urejamo z le-temi, so bili prostorski ureditveni pogoji sprejeti v srednjeročnem obdobju 1990–1995. Spremembe in dopolnitve le-teh bomo sprejeli v obsegu, ki jih bodo narekovale spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana.
2.6.3. Urbanistično oblikovalske usmeritve za urejanje posameznih območij
2.6.3.1. Predvidena območja kompleksne gradnje
Individualno stanovanjsko gradnjo in gradnjo počitniških stanovanj načrtujemo v obliki avtohtonih strukturnih vzorcev, prilagojenih značilnostim terena in položaju območja v naselju.
Posebno pozornost bomo posvetili oblikovanju pete fasade. Strešine kot bistven element krajine naselja bodo oblikovane enotno (barva, vrsta kritine, naklon).
Posamezna območja bodo imela glede na značilnosti območja prilagojene projektne rešitve objektov individualnih hiš. Le-te bomo glede na obstoječe trende izbrali iz katalogov že izdelanih rešitev ali pa jih bomo oblikovali na novo po kriterijih, ki bodo določeni v ureditvenem oziroma zazidalnem načrtu. Enako velja za območje za proizvodno obrt in tehnične storitve.
Območja kompleksne stanovanjske gradnje bodo oblikovane enotno in hkratno, med seboj pa se bodo razlikovale glede na specifične zahteve po oblikovanju, ki jih narekuje položaj samega območja v naselju. Pri tem se bo etažnost prilagodila najprej zahtevam po ohranjanju značilnih vedut.
Območje turistične in športno-rekreacijske gradnje, predvsem kopališke in hotelske izgradnje, predstavljajo v strukturi naselja enkratnost in posebnost, tako v namembnosti kot tudi v oblikovanju samem.
Območje športno-rekreacijskega kompleksa na jugu naselja predstavlja nasprotni pol severnemu delu – termalni rivieri, zato bo razmestitvi objektov v prostor in oblikovanju le-teh potrebno nameniti posebno pozornost.
2.6.3.2. Obstoječa pozidana območja
V območju zgodovinskega jedra naselja Dolenjske Toplice in ruralnega dela Sel bomo posegali v skladu z načeli varstva naravne in kulturne dediščine. V območju zgodovinskega jedra naselja bomo enotno zasnovali in oblikovali območje kulturnega doma, območje ob preseljeni avtobusni postaji in osrednje območje zdraviliškega in kopališkega doma, kjer so predvidene večje rekonstrukcije in dopolnilne gradnje.
V območjih pretežno individualne gradnje bomo z dopolnilno gradnjo ter drugimi sanacijskimi posegi poskušali oblikovati enotno likovno podobo naselja.
2.6.4. Usmeritve za ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter ostalih krajinskih vrednosti
Zgodovinsko jedro Dolenjskih Toplic je opredeljeno in zasnovano kot kulturni spomenik. Kot takemu so usmeritve na njegovo ohranitev in razvoj podane v prejšnjih poglavjih. Ostale objekte naravne in kulturne dediščine bomo varovali glede na opredeljeni varstveni režim in jih vključevali v vitalno urbano tkivo ter skrbeli za njihov urejen videz.
2.6.5. Izjemni posegi na najboljša kmetijska zemljišča
Na podlagi poglavja 1.2. Raba in preobrazba prostora in poglavje 3. Obvezna izhodišča sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine bomo v naselju Dolenjske Toplice posegli na najboljša kmetijska zemljišča za širitev naselja proti jugu in jugovzhodu za stanovanjsko, hotelsko izgradnjo in izgradnjo športno-rekreacijskega centra.
2.7. KARTOGRAFSKI DEL
Kartografski del urbanistične zasnove naselja Dolenjske Toplice – Sela sestavljajo naslednje karte (od 1 do 4 so izdelane na topografskih osnovah v M 1 : 5000, karta 5 pa na digitalnem katastrskem načrtu v M 1 : 5000):
1. Zasnova namenske rabe prostora
2. Zasnova prometnega omrežja in naprav
3. Zasnova infrastrukturnega omrežja in naprav
4. Zasnova območij, ki se urejajo s prostorsko izvedbenimi akti
5. Zavarovana območja
3. OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV SREDNJEROČNEGA PLANSKEGA AKTA
Obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000:
--------------------------------------------------------------------
Področje                 Obvezno izhodišče
--------------------------------------------------------------------
Kmetijstvo               – območje najboljših kmetijskih zemljišč
                         (1. območje kmet. zemljišč)
Gozdarstvo               – območje varovalnih gozdov
Vodno gospodarstvo       – območja pomembnejših vodnih izvirov in
                         zajetij pitne vode
                         – razmestitve zbiralnikov vode
Rudarstvo                –
Naravna dediščina        – enote pomembnejše naravne dediščine
                         (naravni spomeniki, naravni rezervati) in
                         območja naravne dediščine (narodni parki,
                         regijski parki, krajinski parki)
Kulturna dediščina       – enote pomembnejše kulturne dediščine in
                         pomembnejša območja kulturne dediščine
Sanacija naravnih virov  – sanacije območij onesnaženega zraka
Poselitev                – usmerjanje poselitve v ureditvena območja
                         naselij, redefinirana na osnovi dopolnitve
                         navodil o vsebini in metodologiji izdelave
                         strokovnih podlag in prostorskih sestavin
                         planskih aktov občin
Promet                   – državno cestno omrežje (regionalne ceste)
Energetika               – magistralno elektroenergetsko omrežje
                         (400 kV, 110  kV daljnovodi, razdelilne
                         transformatorske postaje 400/xkV, 220/x kV,
                         110/x kV)
--------------------------------------------------------------------
2. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine:
---------------------------------------------------------------------
Področje                 Obvezno izhodišče
---------------------------------------------------------------------
Vodno gospodarstvo       – zasnova drugih virov
                         – zasnova drugih podtalnic
                         – druga zajetja
                         – primarni vodovodi
                         – odseki regulacije vodotokov
Gozdarstvo               – gozdovi posebnega pomena
Rudarstvo                – zasnova drugih rudnin (pesek, gramoz)
Naravna dediščina        – zasnova varstva naravne dediščine
                         (zavarovana z odlokom–s statusom naravne
                         znamenitosti ter naravna dediščina,
                         predlagana za razglasitev)
Kulturna dediščina       – zasnova varstva kulturne dediščine
                         (kulturni spomeniki)
Sanacija naravnih virov  – zasnova razmestitve čistilnih naprav
                         za odpadne vode z zmogljivostjo pod
                         10.000 EE (druge čistilne naprave)
                         – zasnova razmestitve primarnih zbiralnikov
                         za tranzit odpadne vode
Poselitev                – občinsko središče, oskrbno središče
                         – zasnova ureditvenih območij naselij
Promet                   – zasnova prometnega omrežja, lokalne ceste
Energetika               – zasnova energetskega omrežja (35 in 20
                         kV daljnovodi, razdelilne transform. postaje
                         x/0,4 kV)
---------------------------------------------------------------------
4. ZASNOVA OBRAMBE IN ZAŠČITE
4.1. Obramba
Na območju Občine Dolenjske Toplice ni območij, pomembnih za potrebe obrambe, ki bi jih bilo potrebno upoštevati kot obvezna izhodišča prostorskih sestavin državnega plana.
4.2. Zaščita pred naravnimi in drugimi nesrečami
S področja zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami je potrebno upoštevati elemente iz občinskega načrta zaščite in reševanja.
5. PROGRAM DODATNIH RAZISKAV, ANALIZ IN ŠTUDIJ
Za strokovno odločanje o bodočem ekonomskem, družbenem in prostorskem razvoju občine bomo izdelali naslednje študije:
– dolgoročna strategija razvoja občine,
– oblikovanje turističnega proizvoda in promocija občine,
– reševanje problematike odpiranja novih delovnih mest,
– očiščevanje in odvajanje odpadnih voda naselja Dolenjske Toplice in ostalih naselij v občini s študijo zagotavljanja dolgoročnih virov financiranja,
– kataster komunalnih naprav in objektov z opredelitvijo njihovih zmogljivosti,
– zajemanje pojavnih oblik mestne rente v sklopu financiranja komunalnega gospodarstva in ocenitev komunalnih fiksnih skladov,
– nastavitev evidenc za potrebe prostorsko informacijskega sistema,
– študijo vodooskrbe občine z navezavo na prostor Mestne občine Novo mesto,
– prometno študijo ureditve prometa v naselju Dolenjske Toplice ter študijo izgradnje obvoznih cest oziroma upravičenosti rekonstrukcije regionalne ceste R III-733 Vavta vas – Dolenjske Toplice-Podturn.
3. člen
II. SREDNJEROČNI DRUŽBENI PLAN
PROSTORSKE SESTAVINE SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA
1. CILJI UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA
Na področju urejanja prostora in varstva okolja bomo skladno z globalno zasnovo v dolgoročnem planu in urbanistično zasnovo naselja nadaljevali z aktivnostmi, ki so bile pričete v preteklem srednjeročnem obdobju. V naslednjem obdobju bomo zaradi varstva površin za proizvodnjo hrane, racionalne rabe obstoječe in predvidene komunalne, energetske in prometne infrastrukture nadaljevali s pričetimi aktivnostmi za odpravo teh problemov.
Na podlagi določil prostorskih sestavin dolgoročnega plana in urbanistične zasnove bomo sprejeli potrebne prostorske izvedbene akte kot osnovo za operativno uresničevanje določil prostorske zakonodaje pri nadaljnjih posegih v prostor.
Za učinkovito uresničevanje usmeritev, ki bodo dogovorjene v prostorsko izvedbenih aktih, bomo postopoma uveljavili ukrepe na posameznih spremljajočih področjih, ki imajo svoj neposreden ali posreden odraz v urejenosti okolja. To so zlasti ukrepi na področju odprave motenj v okolju in ukrepi na področju zemljiške politike. S slednjimi bomo preprečili tiste razloge neskladnega prostorskega razvoja, ki izvirajo iz neusmerjenega prometa z zemljišči, posledica pa je disperzna urbanizacija.
Varovali bomo okolje pred škodljivimi snovmi, spodbujali razvoj sodobnih, surovinsko in energetsko varčnih in čistih tehnologij ter načrtovali sanacijo tistih obstoječih tehnologij, ki povzročajo prekomerno onesnaženje okolja. Zato bomo vse investicije preverjali že v fazi vključevanja v planske dokumente, detajlno pa v fazi priprave investicijskega programa in prostorskega izvedbenega akta tudi s stališča vplivov na okolje. Za zmanjšanje onesnaževanja voda bomo širili mrežo odvajanja odpadnih voda ter nadaljevali s proučevanji za zmanjševanje onesnaževanja zraka z uvajanjem plina.
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bo ustrezna pozornost posvečena uravnoteženi zastopanosti vseh interesov, ki so prisotni v prostoru, skladno z njihovim družbenim pomenom, še zlasti pa uveljavljanju širših družbenih interesov glede smotrne rabe zemljišč pred ozkimi lokalnimi.
Glede na nekatere nedorečenosti pri prostorskih sestavinah dolgoročnega plana bomo nadaljevali z izdelavo podrobnejših strokovnih podlag ter na teh osnovah ustrezno dopolnjevali dolgoročne planske dokumente.
Za zavarovanje naravnih in ustvarjenih kvalitet območja Kočevsko-Kolpa si bomo skupaj s sosednjimi občinami prizadevali, da ta prostor opredelimo kot regijski park, za območje gornjega toka reke Krke pa kot krajinski park. V ta namen bomo sodelovali pri pripravi posebnih strokovnih podlag kot osnovi za razglasitev.
Prostorski razvoj občine je opredeljen z dolgoročnim planom. Temeljno načelo politike urbanizacije je policentrični razvoj občine, predvsem krepitev naselja Dolenjske Toplice kot občinskega središča, oskrbnih središč z njihovimi gravitacijskimi območji ter naselij s poudarjeno turistično funkcijo. V okviru policentričnega razvoja pa bo potekal tudi proces prestrukturiranja omrežja/naselij v občini z namenom, da se zagotovi čimbolj ekonomična razporeditev njihovih funkcij v prostoru.
Nadaljevali bomo politiko varovanja najboljših kmetijskih zemljišč, vendar bomo zaradi zagotavljanja možnosti nadaljnjega razvoja gospodarstva na obstoječih lokacijah ter smotrnega razvoja naselij občinskega pomena namenili urbanizaciji tudi del najboljših kmetijskih zemljišč.
Preko gospodarjenja z gozdovi in drugimi ukrepi bomo zagotovili naraščanje gozdnega prirasta in krepili varovanje gozdov s posebnim pomenom in varovalnih gozdov.
Graditev stanovanj bomo usmerjali predvsem na manj kvalitetna zemljišča. Nove stanovanjske površine bomo pridobivali tudi v predelih, predvidenih za prenovo. Racionalno bomo izrabili tudi proste površine znotraj obstoječih naselij.
V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo površine za potrebe malega gospodarstva zagotovili na Selih pri Dolenjskih Toplicah.
Posebno skrb bomo posvetili zagotavljanju potrebnih količin in kvaliteti vod. Nadaljevali bomo delo pri raziskavah novih vodnih virov in izvajali predpise o varovanju ter fizično zavarovali območja vodnih virov.
Posebno skrb bomo namenili razvoju in vzdrževanju obstoječe komunalne, prometne in energetske infrastrukture ter zagotovili trajne dolgoročne vire financiranja z vključitvijo zasebnega in tujega kapitala.
Razvijali in izpopolnjevali bomo skupne osnove sistema informiranja skupaj s prostorskim informacijskim sistemom. Zagotovili bomo funkcionalni prostor za potrebe obrambe in zaščite.
Občina Dolenjske Toplice bo sodelovala pri nalogah, ki izhajajo iz obveznih izhodišč dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 in njegovih dopolnitev.
2. NAMENSKA RABA PROSTORA NA OBMOČJIH, KJER SO PREDVIDENE NALOGE V ZVEZI Z UREJANJEM PROSTORA
Skladno z dolgoročno zasnovano politiko policentričnega razvoja bomo večino posegov izvajali v Dolenjskih Toplicah kot občinskem središču, v oskrbnih središčih ter v naseljih s poudarjeno turistično funkcijo.
V naštetih naseljih bomo izvajali sprejete prostorske izvedbene akte oziroma bomo glede na potrebe pripravili in sprejeli nove izvedbene dokumente, ki bodo podlaga za izvajanje neposrednih posegov v prostor.
2.1. Namenska raba površin
V naslednjem obdobju bomo s pozidavo za stanovanja, proizvodne in terciarne dejavnosti ter za izgradnjo infrastrukture spremenili namembnost 73,6 ha kmetijskih in gozdnih površin, od tega 25,2 ha najboljših kmetijskih zemljišč.
2.2. Vodnogospodarske ureditve
– Redno vzdrževanje reke Krke in njenih pritokov na območju občine ter vodnogospodarskih objektov na njih.
– Večja vzdrževalna dela na vodotokih kot obrambo pred poplavami in sicer:
– Črmošnjičica-Podturn 1 km,
– Sušica skozi naselja.
– Zaradi zagotavljanja večje poplavne varnosti bodo na vodotokih potrebna vzdrževalna dela, ki morajo biti načrtovana in izvedena v smislu novih spoznanj o sonaravnem urejanju in vzdrževanju vodnega in obvodnega prostora ter njegovem vključevanju v celostno podobo krajine.
– Varovanje vodnih virov, ki se uporabljajo za javno oskrbo z vodo ali so za tako uporabo predvideni, se izvaja po odloku o zaščiti vodnih virov na območju Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85, 9/88 in 10/88).
2.3. Kmetijske ureditve
Agrarne operacije, predvsem osuševanje in komasacije so predvidene v dolini Črmošnjičice in Radeščice do reke Krke na severu. Za boljše izkoriščanje kmetijskih zemljišč in povečanje pridelave hrane bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– varovanje in izboljšanje vseh kmetijskih površin, predvsem pa zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji,
– aktiviranje in vključitev v proizvodnjo vseh neobdelanih ali slabo obdelanih zemljišč, za kar bo pripravljena posebna evidenca,
– opredelitev do zemljišč v zaraščanju, izvedena skladno s prostorskimi preveritvami in možnostmi izboljšave teh zemljišč,
– dopolnjevanje sedanjega načina kmetovanja z novimi dejavnostmi in kulturami, ki imajo na območju pogoje ter izboljšanje pogojev pridelave (oroševanje, namakanje, trajni nasadi),
– uvedba dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem v obliki vinotočev in turistične ponudbe na kmetih.
2.4. Gozdarske ureditve
Skladno s programom razvoja gozdov v Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/96) bomo na področju gospodarjenja z gozdovi izvajali naslednje aktivnosti:
– omogočili racionalnejšo izrabo gozdnih površin,
– v gozdnogospodarskih načrtih predvideli ukrepe za obnovo gozdov in njihove reproduktivne sposobnosti,
– skupaj s kmetijsko in urbanistično službo opredelili površine, ki so sedaj v zaraščanju in jih je potrebno rekultivirati, to še posebno velja za območja zahodnega dela občine,
– racionalizirali rabo in gospodarjenje z gozdovi na območjih, ki so pomembna z vidika vodooskrbe in zajemanja podtalnice,
– opredelili območja gozdnih zemljišč, ki so perspektivna za izrabo v turistične namene,
– skupaj z upravljalci gozdov poskrbeli za racionalno gradnjo gozdnih cest ter poskrbeli za redno vzdrževanje obstoječih.
2.5. Raziskovanje in izkoriščanje rudnin
Skupaj z upravljalcem peskokopa Soteska bomo skrbeli za dosledno izvajanje in sanacijo peskokopa po izhodiščih, ki ga je podal ureditveni načrt.
Za evidentirane odprte kamnolome bomo pripravili ustrezno dokumentacijo za njihovo sanacijo.
3. RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU
3.1. Urejanje stavbnih zemljišč
Občina bo pridobila zemljišča predvsem za organizirano gradnjo:
– za stanovanjske potrebe v Dolenjskih Toplicah in Selih pri Dolenjskih Toplicah,
– za razvoj drobnega gospodarstva na Selih,
– komunalno in cestno infrastrukturo.
Pridobivanje stavbnih zemljišč za gradnjo gospodarskih objektov in objektov družbenega standarda bo potekalo v skladu s prostorskim delom tega plana in po dinamiki, ki jo bodo določila podjetja in skupnosti same. Površine z mejo območij, namenjenih za kompleksno graditev, so določene v grafičnem delu, v kartografski dokumentaciji M 1:5000.
Urejanje stavbnih zemljišč obsega različno stopnjo komunalne opreme:
– soseska stanovanj višje gostote bo popolno komunalno opremljena,
– obstoječe soseske individualne gradnje, bodo dograjevane z manjkajočimi komunalnimi napravami na stroške kupcev lokacij do take stopnje komunalne opreme, kot jo bodo imele soseske, realizirane v tem planskem obdobju,
– stavbna zemljišča za razvoj malega gospodarstva bodo polno oziroma delno komunalno opremljena, vendar ne brez elektrike, makadam ceste s pločnikom, vode, tt linij in čiščenja odpadnih voda,
– za potrebe gradenj gospodarskih in družbenih objektov bo obveznost za izgradnjo komunalnih naprav, skladno z izvedbenim načrtom, prenešena na investitorje posameznih objektov,
– individualne lokacije izven organiziranih sosesk bodo pripravljene brez komunalne opreme, obveznost za izgradnjo komunalnih naprav bo prenešena na individualne investitorje. Pri tem bo uveljavljeno načelo, da investitorji zgradijo komunalne naprave sami.
Za nadaljnje delo na področju pridobivanja, opremljanja in oddajanja stavbnih zemljišč bomo pripravili poseben program vrednotenja minulih vlaganj ter oblikovali celovito politiko gospodarjenja na področju opremljanja naselij z osnovno infrastrukturo. Opredelili bomo vire financiranja ter kriterije porabe teh sredstev.
Stanovanjsko gradnjo bomo izvajali na organiziran način in sicer v naselju Dolenjske Toplice s pripravo zazidalnega kompleksa Na Kamenju, na pobočju Cviblja in na Selih pri Dolenjskih Toplicah.
3.2. Prostorski razvoj dejavnosti sekundarnega sektorja
Proizvodne dejavnosti bomo razvijali v območju obrtno-stanovanjske cone na Selih pri Dolenjskih Toplicah, ki jo bomo razširili na nove površine. Večjih obratov na ostalih lokacijah, razen kjer to dopuščajo prostorske možnosti, ne bomo razvijali.
3.3. Prostorski razvoj terciarnih dejavnosti
Razvoj centralnih in terciarnih dejavnosti, pomembne za celotno občino, bomo usmerili na južni del naselja Dolenjske Toplice, s krajevnim imenom Močile. V posameznih naseljih bomo le-te razvijali v oskrbnih središčih, in sicer tam, kjer imajo objekti dovolj funkcionalnih zemljišč.
3.4. Prostorski razvoj družbenih dejavnosti
6.3.4.1. Osnovno šolstvo in otroško varstvo
Potrebne površine za osnovno šolstvo bomo zagotavljali na obstoječi lokaciji osnovne šole v Dolenjskih Toplicah.
Otroško varstvo bomo zagotavljali v oddelkih otroškega varstva v vrtcu Dolenjske Toplice ter z organiziranjem oblik družinskega varstva.
3.4.2. Kultura
Kulturne dejavnosti se bodo odvijale v 1. fazi pretežno v osnovni šoli Dolenjske Toplice, delno pa tudi v gasilskih domovih posameznih naselij. Zagotovili bomo tudi ustrezne pogoje za dokončanje kulturnega centra na Sokolskem trgu v Dolenjskih Toplicah.
3.4.3. Telesna kultura
Za potrebe športnih aktivnosti se uporabljajo športne odprte in pokrite površine osnovne šole Dolenjske Toplice. Za športno-rekreacijski center se predvidi območje v J delu Dolenjskih Toplic, za kar bomo pripravili izvedbeni načrt.
Ostale rekreacijske površine se bodo predvidele v okviru potreb turizma in prostorskih možnosti posameznega okolja.
3.5. Infrastruktura
3.5.1. Cestno omrežje
Na cestnem omrežju se predvidevajo, poleg rednega vzdrževanja, tudi večja vzdrževalna dela in rekonstrukcije, ki bodo delno potekale tudi izven sedanjih tras in bodo posegale na nove parcele. Za te posege bodo izdelani lokacijski načrti ali lokacijske dokumentacije, ki bodo precizirali zasedbo novih parcel. Iz naslova večjih vzdrževalnih del in rekonstrukcij bodo opravljena dela na naslednjih odsekih državnih cest:
– rekonstrukcija državne ceste RI-216 Ivančna Gorica-Žužemberk-Soteska-Črnomelj, na odsekih od Soteske do Podturna,
– rekonstrukcija državne ceste RII-419/1203 Soteska-Vavta vas,
– rekonstrukcija državne ceste RIII-733 Vavta vas-Dolenjske Toplice-Podturn,
Posege v prostor bomo urejevali po posebni dokumentaciji na podlagi idejnih projektov.
Tudi za lokalne ceste oziroma posamezne odseke bomo pripravili projekte rekonstrukcij, pri čemer bomo upoštevali celovite rešitve na odsekih skozi naselja.
Iz naslova večjih vzdrževalnih del, rekonstrukcij in novogradenj bodo opravljena dela na naslednjih lokalnih cestah:
– rekonstrukcija in izgradnja hodnika za pešce na L 293020 Dolenjske Toplice-Meniška vas- Podhosta,
– novogradnja obvoznice, od križišča lokalne ceste L293040 Dolenjske Toplice-Dobindol-Uršna sela z regionalno cesto RIII-733 Vavta vas-Dolenjske Toplice-Podturn, do navezave na lokalno cesto L 293020 Dolenjske Toplice- Meniška vas-Podturn,
– novogradnja servisne ceste v podaljšku mostu čez Sušico, ki bo povezala regionalno cesto RIII-733 Vavta vas-Dolenjske Toplice- Podturn z lokalno cesto L 293040 Dolenjske Toplice-Doindol Uršna Sela,
– novogradnje obvoznih in razbremenilnih cest na podlagi prometne študije ureditve prometa v Dolenjskih Toplicah in študije poteka obvoznic.
3.5.2. Letališča
Prostor Občine Dolenjske Toplice se nahaja v vplivnem področju »omejene« in »nadzorovane« rabe prostora športnega letališča Novo mesto (obvezno izhodišče dolgoročnega plana RS), ki določa in omejuje velikost varovanega območja letališča glede na referenčno kodo letališča po ICAO klasifikaciji in omejuje predvsem višino predvidenih objektov. Vplivno območje letališča z omejeno in nadzorovano rabo je prikazano v kartografskem delu odloka na karti Zasnova prometnega omrežja. Pri načrtovanju, graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet; Uprave RS za civilno letalstvo.
3.5.3. Energetika
3.5.3.1. Oskrba z električno energijo
Za oskrbo z električno energijo bodo do konca tega srednjeročnega obdobja zgrajene trafopostaje 20/0,4 kV s pripadajočimi priključnimi 20 kV daljnovodi: Mali in Veliki Rigelj, Sela pri Dolenjskih Toplicah, Podturn.
Poleg tega bodo še večja vlaganja v vzdrževalna in obnovitvena dela na obstoječem visokonapetostnem in nizkonapetostnem omrežju.
3.5.3.2. Oskrba s tekočim plinom
3.5.3.3. Oskrba z naftnimi derivati
Za izboljšanje oskrbe z naftnimi derivati bomo pridobili investitorja za izgradnjo bencinskega servisa na Selih pri Dolenjskih Toplicah.
3.5.4. Komunalni vodi in naprave
3.5.4.1. Vodovod
Oskrba s pitno vodo na območju občine bo prednostna dejavnost. V okviru te dejavnosti bomo izvajali naslednje aktivnosti:
1. Obnavljali in vzdrževali bomo obstoječe vodovodno omrežje in objekte v takem obsegu, da bodo zdravstveno in tehnično brezhibni za oskrbo prebivalstva s pitno vodo;
2. Nadzirali bomo kakovost pitne vode v javnih vodovodih in skrbeli za njeno zdravstveno ustreznost,
3. Skrbeli bomo za razvoj vodooskrbe in gradili nove vodovode na območjih, ki še nimajo javnega vodovoda,
4. Sprejeli bomo odlok o zaščiti vodnih virov ter aktivno varovali vodne vire pred onesnaženjem;
(a) Obstoječi vodni vir v koriščenju je:
– vrtina Dolenjske Toplice DT – 1/94, na zemljišču parc. št. 279/2 k.o. Toplice;
(b) Vodni viri, predvideni za zajem (dolgoročno), vse vrtine Črmošnjice:
– Č-2/88, na zemljišču parc. št. 2813/2 k.o. Stare Žage,
– Č-3/88, na zemljišču parc. št. 2813/2 k.o. Stare Žage,
– Č-4/88, na zemljišču parc. št. 7/5 k.o. Stare Žage in
– Č-5/88, na zemljišču parc. št. 1/12 k.o. Stare Žage;
(c) Oporečni vodni vir, ki se ga ohranja za strateško rezervo:
– izvir Radešice v Podturnu, na zemljišču parc. št. 480 k.o. Podturn.
5. Sprejeli bomo odlok in tehnični pravilnik o oskrbi naselij s pitno vodo.
Za oskrbo naselij z vodo ter postavitev dolgoročne strategije oskrbe bomo pripravili študijo vodooskrbe z opredelitvijo trajnejših vodnih virov.
3.5.4.2. Kanalizacija
Odvodnja in čiščenje odpadnih voda v občini je rešena s čistilno napravo v Dolenjskih Toplicah kapacitete 1500 EE. Zgrajen je sušni kolektor od ČN do obrtno-servisne cone Sela ter do apartmajskega naselja v Dolenjskih Toplicah. V izgradnji je črpališče s tlačnim vodom Sela pri Dolenjskih Toplicah, ki bo odvajal odpadno vodo s celotnega gravitacijskega območja Podturna. Glede na to, da je v naselju Dolenjske Toplice na ČN priključenih le ca. 60% objektov, bomo nadaljevali z izgradnjo sekundarne mreže in priključili še ostale objekte. Na podlagi izdelane študije za odvodnjo in čiščenje odpadnih voda gravitacijskega zaledja Meniške vasi bomo nadaljevali tudi z aktivnostmi za izgradnjo kanalskega sistema tega predela občine.
Čiščenje odpadnih voda v ostalih naseljih bomo reševali lokalno z malimi čistilnimi napravami.
3.5.5. Zveze
Telekomunikacijsko omrežje bomo razširili na območjih, kjer so predvidene večje novogradnje, individualne stanovanjske pozidave in izgradnja proizvodno-servisne cone.
Omogočili (zagotovili) bomo tudi racionalno in učinkovito omrežje mobilne telefonije na celotnem prostoru občine ter izvedli KTV z zasebnim kapitalom.
3.5.6. Pokopališča
Z razširitvijo pokopališča v Dolenjskih Toplicah bodo zagotovljene potrebne pokopne površine za celotno gravitacijsko območje. Od ostalih pokopališč bomo razširili pokopališče na Gor. Sušicah ter dokončali ureditve na pokopališču v Soteski.
3.5.7. Odlagališča odpadkov
Za centralno odlagališče komunalnih odpadkov bomo skupaj z Mestno občino Novo mesto ter ostalimi občinami pristopili k izgradnji Centra za ravnanje z odpadki v Leskovcu.
4. NAČINI UREJANJA PROSTORA
Pri urejanju prostora in usmerjanju dejavnosti v prostoru bomo v prvi vrsti upoštevali varovanje dobrin splošnega pomena, racionalno rabo prostora, organizacijo dejavnosti, varovanje in izboljšanje okolja s ciljem zagotoviti vsem prebivalcem čimbolj enakovredne pogoje bivanja in dela.
Zaščitenim kmetijam bomo za povečanje oziroma funkcionalno zaokrožitev kmetij ali za njihovo preselitev, če v obstoječi strukturi naselja ni prostorskih možnosti za širitev, dovoljevali gradnjo tudi na najboljših kmetijskih zemljiščih. Neposredne posege bomo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji.
Za izvajanje vseh posegov, ki so predvideni do konca tega srednjeročnega obdobja, bomo izdelali naslednje prostorske izvedbene akte:
1. prostorske ureditvene pogoje:
– za območje celotne občine, razen v delih, za katera so bili že sprejeti prostorski izvedbeni načrti in prostorski ureditveni pogoji za pomembnejša lokalna središča občine – za naselji Dolenjske Toplice in Sela,
– za naselje Dolenjske Toplice in Sela – spremembe in dopolnitve sprejetih prostorskih ureditvenih pogojev;
2. zazidalne načrte:
– za hotelsko-turistične objekte: turistični kompleks J od Škril in pod Cvibljem,
– za centralne dejavnosti vključno z objekti za pokrite športno-rekreacijske površine z vodnimi površinami J od Močil v Dolenjskih Toplicah,
– stanovanjsko gradnjo na Selih pri Dolenjskih Toplicah (Kandija),
– za stanovanjsko gradnjo v pobočju J in V od Cviblja,
– za območje pretežno proizvodne obrti in tehničnih storitev na Selih južno od obstoječe lokacije ob regionalne ceste Vavta vas – Dolenjske Toplice – Podturn,
– za stanovanjsko poslovno gradnjo spremembe in dopolnitve ZN Na Kamenju (Močile).
3. ureditvene načrte:
– zgodovinsko jedro Dolenjske Toplice- sprememba in dopolnitev,
– kompleks šolskih in obšolskih dejavnosti,
– kompleks gradu Soteska z revitalizacijo grajskih objektov,
– jedra Kočevskih Poljan;
4. lokacijske načrte:
– za izgradnjo cestne infrastrukture,
– za izgradnjo vodovodnih in kanalizacijskih sistemov.
Na prostoru občine Dolenjske Toplice veljajo naslednji prostorski izvedbeni akti:
– zazidalni načrt Na Kamenju v Dolenjskih Toplicah-sprememba (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/90, 10/90 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 37/95 in 71/00),
– ureditveni načrt Zgodovinsko jedro Dolenjske Toplice s spremembami in dopolnitvami (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/91 in Uradni list RS, št. 40/01),
– ureditveni načrt za peskokop Soteska (Uradni list RS, št. 17/96),
– lokacijski načrt za kanalski sistem Dolenjske Toplice – Straža (Skupščinski Dolenjski list, št. 18/87 in 19/87)
– lokacijski načrt vodovod Stare Žage – Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 1/93),
– prostorski ureditveni pogoji za pomembnejša lokalna središča Občine Novo mesto – za naselje Dolenjske Toplice (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/91 in Uradni list RS, št. 35/97).
5. SEZNAM POSEGOV NA NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
Seznam posegov na najboljša kmetijska zemljišča:
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Naselje – lokacija       Poseg                                             Namen         Način     Površina      Kriterij
                                                                           posega        urejanja  v ha     upravičenosti
                                                                                                                   posega
Dolenjske Toplice        ZN Na Kamenju (Močile)- spremembe in dopolnitve   s, tr         ZN        1,2                  b
                         Športno rekreacijski center v J delu naselja      š, tr         ZN        1,0                  b
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Sela pri D.T. (Kandija)  Stanovanjska gradnja                              s             ZN        0,19                 b
Ostala naselja v občini  Tehnični popravki kartografske dokumentacije      s             PUP       1,7                b,d
                         Širitve naselij, zapolnitve, dopolnilne gradnje   s, tr, o, k   PUP       4,1               b, d
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Skupaj                                                                                             8,19
Oznake namena posega pomenijo:  s    – stanovanjska gradnja, tr – terciarne dejavnosti
                                š    – športne površine, k – kmetijska dejavnost
                                o    – oskrbne dejavnosti
Kriterij upravičenosti pomeni:  b    – 6. člen zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89)
                                d    – 8. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96)
                                d, b – usmerjanje poselitve v ureditvena območja naselij, redefinirana na osnovi
                                       dopolnitve navodil o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in
                                       prostorskih sestavin planskih aktov občin
6. PROGRAMSKE ZASNOVE
6.1. PROGRAMSKA ZASNOVA ZA UREDITVENI NAČRT ZGODOVINSKO JEDRO DOLENJSKIH TOPLIC
Sprejeta je bila v okviru sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 dne 17. 12. 1990 in objavljena v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 15/90.
6.2. PROGRAMSKA ZASNOVA ZA LOKACIJSKI NAČRT VODOVOD STARE ŽAGE – DOLENJSKE TOPLICE
Sprejeta je bila v okviru sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 dne 17. 12. 1990 in objavljena v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 15/90.
6.3. PROGRAMSKA ZASNOVA ZA UREDITVENI NAČRT PESKOKOP SOTESKA.
Sprejeta je bila v okviru sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 dne 25. 1. 1996 in objavljena v Uradnem listu RS, št. 11/96.
V okviru teh sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine se sprejemata programski zasnovi za zazidalna načrta za:
– stanovanjsko cono Sela pri Dolenjskih Toplicah
– industrijsko-obrtno cono Sela pri Dolenjskih Toplicah.
Za ostala območja predvidenih novih kompleksnih gradenj, prenov oziroma ureditev bomo programske zasnove pripravili pred izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov.
6.4. PROGRAMSKA ZASNOVA ZA STANOVANJSKO CONO SELA PRI DOLENJSKIH TOPLICAH
6.4.1. OBMOČJE UREJANJA
Meja območja urejanja poteka po S meji zemljišč s parc. št. 1938/5 in 1938/1, se obrne proti JV in poteka po SV meji zemljišč s parc. št.1938/1 in 1893/1, nato se obrne proti JZ in poteka po JV meji zemljišč s parc. št. 1893/1 in 1983/1, se v Z vogalu parcele 1938/11 obrne proti SZ, seka zemljišče s parc. št. 1938/1 do J meje zemljišča s parc. št 1938/10, kjer se obrne proti JZ in poteka po J meji zemljišča s parc. št. 1938/10 do J vogala parcele, nato poteka po JZ mejah zemljišč s parc. št. 1938/10, 1938/17 in 1938/9 proti SZ, seka zemljišči s parc. št. 1975/1 in 1975/2 do poti s parc. št. 4426/2, jo seka in poteka po Z robu poti proti S do regionalne ceste R3-733, nato se obrne nazaj proti J, seka zemljišča s parc. št. 1953, 1957, 1960 in 1961, poteka po S meji zemljišča s parc. št. 1965 proti V, nato po Z meji zemljišč s parc. št. 1938/8 in 1938/5 proti S do izhodiščne točke.
V območje urejanja, ki meri 4,6 ha, so vključena zemljišča s parc. št. 1938/5, 1938/1, 1893/1, 1938/7, 1938/9, 1938/17, 1938/10, 1983/1 del, 1975/2-del, 1975/1-del, 1973, stp. 325, 1972, 1969, 1968, 1965, 1938/8, 1964, 1961 del, 1960 del, 1957-del, 1953-del in 4426/2-del pot, vse k.o. Podturn.
6.4.2. ZASNOVA ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI V PROSTORU IN NAMENSKA RABA POVRŠIN
Območje predvidenega zazidalnega načrta je namenjeno za družinsko stanovanjsko gradnjo in delno za poslovno-stanovanjsko gradnjo.
Stanovanjska cona Sela se nameni pretežno pozidavi nizke gostote, to je individualni enodružinski stanovanjski hiši. Sam koncept se zasnuje glede na že obstoječo zasnovo vzdolžno po pobočju. Glavni dostop se uredi z izgradnjo nove ceste na zahodnem delu po obstoječi poti in se jo naveže na regionalno cesto Podturn – Dolenjske Toplice. V coni se predvidita dva prečna dostopa, ki napajata glavno cesto po sredini pobočja. Objekti se razvrstijo vzdolž pobočja obojestransko ob cestni povezavi. Pred objekti se predvidijo manipulativne površine, za njimi pa so predvidene obvezne gradbene linije. Sredinska cesta se naveže na obstoječo cesto v stanovanjski soseski.
V SZ delu na območju obstoječe pozidave se lokacije predvidijo tudi za poslovno – stanovanjski namen, kjer se dovolijo dejavnosti. ki ne povzročajo večjih emisij, kot je predpisano za stanovanjska okolja. Predlagane dejavnosti so storitvene dejavnosti kot dopolnitev stanovanjski namembnosti območja (uslužnostna obrt, poslovne storitve kot so zavarovalništvo in druge upravno-pravne storitve).
Na območju naj povprečna gradbena parcela obsega približno 600-700 m2, medtem ko so na osrednjem delu možne tudi manjše parcele oziroma vrstna zazidava. V SZ delu na območju obstoječe pozidave je mozna zgostiev. Detajlnejše usmeritve bodo predmet posebnih strokovnih podlag za zazidalni načrt.
6.4.3. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
6.4.3.1. IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO ZAZIDALNEGA NAČRTA
Z zazidalnim načrtom se naj cestna in komunalna infrastruktura, ki spadata k javnemu dobru, obdela do nivoja lokacijskega načrta, medtem ko so pri arhitektonsko-urbanističnih rešitvah lahko začrtani samo robni pogoji (saj so investitorji v glavnem še neznani), ki pa morajo kljub temu zagotavljati celovito urbanistično ureditev obravnavanega predela:
– zelo natančno naj se obdelata javna cestna in komunalna infrastruktura (do nivoja lokacijskega načrta),
– vzpostavi se “parcelacijska mreža”, ki predstavlja osnovo za določitev oblike in velikosti parcel, sekundarnega infrastrukturnega omrežja in prostorsko umestitev objektov,
– vsak posamezen graditelj naj ima neposreden dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno komunalno infrastrukturo,
– določijo se gradbene linije objektov ter smer orientacije glavnih fasad,
– stavbam se določijo najvišja in najnižja dopustna višina kakor tudi višinska kota pritličja ter skupni oblikovalski pogoji, ki bodo zagotovili urejen videz območja,
– določijo se usmeritve za zunanjo ureditev.
6.4.3.2. USMERITVE ZA GRADNJO OBJEKTOV
Objekti naj bodo zasnovani enotno z namenom, da se zagotovi urejen videz celotnega območja, upoštevajoč pri tem konfiguracijo terena. Oblikovanje objektov naj upošteva elemente značilne lokalne arhitekture. Etažnost in višina objektov naj pada proti zahodu, kjer je glede na konfiguracijo terena, izpostavljenost in dobro osončenost predviden najnižji vertikalni gabarit objektov. Objekte je možno glede na terenske razmere tudi podkletiti.
6.4.3.3. USMERITVE ZA OBLIKOVANJE ZELENIH POVRŠIN
Zasaditev vegetacije naj sooblikuje novo namembnost prostora in zagotovi prijetno bivanjsko okolje. Uporabi se naj avtohtono vegetacijo, predvsem to velja za visokorasla drevesa, ki lahko ustvarijo ambient vaškega naselja.
Posebne ureditve se predvidijo na obstoječih lokacijah ob vznožju brega.
6.4.4. ZASNOVA CESTNE IN KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
6.4.4.1. Prometna infrastruktura
Območje urejanja se na obstoječe cestno omrežje priključuje preko dveh priključkov in sicer na severozahodnem delu se rekonstruirana poljska pot priključi na regionalno cesto R3 733/5831 Podturn – Dolenjske Toplice – Vavta vas in na severnem delu na obstoječo stanovanjsko cesto v soseski.
Notranje ceste naj bodo predvidene tako, da bodo zagotovile optimalne dostope do posameznih lokacij. Ob notranjih cestah naj bodo predvideni hodniki za pešce.
Ceste se naj izvedejo v asfaltu ter naj se niveletno prilagodijo zahtevam manipulacije. Računska hitrost notranjih cest je 40 km/h. Cestišče vseh cest naj se dimenzionira na maksimalno obremenitev, to je osno nosilnost 25 t. Ceste v območju urejanja naj imajo istočasno funkcijo požarnih poti.
Javnih parkirišč ni predvidenih; kolikor bodo za to izražene potrebe glede na zidavo, se zanje določi posebna lokacija.
6.4.4.2. Komunalna infrastruktura
Vodovod
Za pitno in protipožarno vodo se zgradi primarno vodovodno omrežje, ki se priključuje na primarni cevovod Podturn – rezervoar Cvinger. Cevovod se dimenzionira na predvideno napajanje vodovodnega sistema iz črpališča v območju Črmošnjic in navezavo na vodovodno omrežje južnega dela občine.
Znotraj soseske se predvidi vodovodna zanka, ki se jo naveže na obstoječi vodovod v soseski ter se na južni cestni povezavi priključi na planirani primarni cevovod.
Pri projektiranju se upošteva Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91) in požarno vodo 12 l/s ter lokalni predpis o javnem vodovodu.
Kanalizacija
Kanalizacija se naj izvede v ločenem sistemu. Fekalne vode se preko sekundarnega kanalizacijskega omrežja odvaja na kanalizacijsko omrežje in naprej na črpališče Sela ob Radeščici ter nato na čistilno napravo Dolenjske Toplice. Trasa fekalne kanalizacije poteka po zahodnem robu soseske in se priključi na obstoječi kanal, ki poteka v neposredni bližini.
Padavinske vode naj se odvajajo preko lovilcev olj in maščob v meteorno kanalizacijo in naprej v reko Radeščico po posebni kanalizaciji, ki se združi z meteorno kanalizacijo cestišča.
6.4.4.3. Energetska infrastruktura
Za zagotovitev oskrbe z električno energijo na območju urejanja ter za javno razsvetljavo se predvidi izgradnja nove 630 kVA kabelske trafo postaje. Napajalni vod se zagotovi iz obstoječega zračnega 20 kV daljnovoda Podturn – Sela pri Dolenjskih Toplicah, dovodni vod se kablira. Na novo trafo postajo se priključi tudi obstoječa novejša stanovanjska zazidava.
Kabelsko kanalizacijo se naj vodi v bankini internih cest, in sicer od priključevanja na trafo postajo in do posameznih odjemnih mest. Za vsak objekt posebej se predvidijo odvzemna mesta in samostojno merilno mesto.
6.4.4.4. Telekomunikacije in zveze
Obstoječe telefonsko omrežje ne zadostuje, potrebna bo navezava na medkrajevni tk kabel ob regionalni cesti in samostojna KRO.
Kabelsko kanalizacijo znotraj območja urejanja se vodi v javnih površinah ob cestni infrastrukturi v koridorju skupaj z ostalo komunalno infrastrukturo in navezavo na obstoječe telekomunikacijsko omrežje. Ob kanalizaciji za telekomunikacije se predvidijo še cevi za instalacijo KRS.
6.4.4.5. Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo Leskovec. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki idr., steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
6.4.4.6. Ogrevanje
Objekti bodo imeli vsak svojo kotlovnico na plinsko ali oljno gorivo. Možna je tudi izvedba skupne kotlovnice za več objektov hkrati na plin ali olje ali centralna plinska cisterna z razvodom plinovoda.
6.4.5. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
6.4.5.1. VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
Na obravnavanem območju ni evidentirane in ne zavarovane naravne ali kulturne dediščine. Ker gre za večji nepozidan kompleks, bo v skladu z načeli Konvencije o varstvu arheološke dediščine (Malta 1992, Uradni list RS–Mednarodne pogodbe, št. 7/99) potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave – ekstenzivni pregled terena.
6.4.5.2. VAROVANJE KRAJINSKIH ZNAČILNOSTI
Obravnavano območje zajema travniško njivski predel na jugozahodnem delu Hriba, južno od Dolenjskih Toplic. Lokacija se odpira v dolino Radešice, na nasprotni strani pa je pogorje Kočevskega Roga. Pobočje, na katerem je predvidena gradnja, se v blagem padcu spušča do platoja njivskih površin, na vzhodnem delu je pobočje še strmejše, vendar se proti zahodu blago spusti do obstoječe starejše stanovanjske pozidave.
Krajina je že delno degradirana v vizualnem pogledu zaradi obstoječe stanovanjske pozidave na severozahodnem delu. Z novo pozidavo je potrebno zaključevati urbano strukturo naselja, ki se je že zajedla v odprti prostor.
6.4.6. USMERITVE ZA IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
6.4.6.1. VARSTVO PRED HRUPOM
Pri projektiranju in izvedbi objektov je potrebno upoštevati zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter uredbo o hrupu v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96), ki za II. območje (stanovanjsko) območje predpisuje majne dnevne obremenitve s hrupom 60 db in mejne nočne ravni hrupa 50 db.
6.4.6.2. VARSTVO ZRAKA
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
6.4.6.3. VARSTVO PLODNE ZEMLJE
Investitorji morajo plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah.
6.4.6.4. VARSTVO VEGETACIJE
Načrtovana stanovanjska cona posega na travniški predel, ki je delno v zaraščanju, južno od obstoječe stanovanjske pozidave. Gozdni rob zahodno od predvidene pozidave se naj ohranja, z zasaditvijo nove avtohtone visokorasle vegetacije (na območju zelenih površin in posamično med samo pozidavo) pa naj se zagotovi čim bolj prijetno bivalno okolje.
6.4.6.5. VARSTVO VODA
Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
6.4.6.6. VARSTVO PRED POŽAROM
Požarno varstvo vseh objektov mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji (krožni) cestni sistem omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
6.4.6.7. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Pri načrtovanju gradnje novih objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične inten­zitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
6.4.7. UKREPI ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
V območju urejanja tega zazidalnega načrta ni posebnih zahtev za zagotavljanje objektov za zaščito. Ravno tako v tem območju ne bo objektov iz 64. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94).
6.4.8. FAZNOST GRADNJE
Izvajanje zazidalnega načrta je predvideno fazno in sicer:
– 1. Faza: izgradnja primarne infrastrukture ter izvedba sredinske prečne cestne
povezave, vključno z navezavo na regionalno cesto, pozidava S dela območja (ca. 2,5 ha zemljišč) ter vzpostavitev kontaktnega območja z obstoječo stanovanjsko cono;
– 2. Faza: pozidava J dela območja in ureditev javnih površin.
6.4.9. POSEGI NA NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
V območje urejanja je vključeno 0,19 ha zemljišč, s prostorskimi sestavinami planskih aktov občine opredeljenih kot najboljše kmetijske površine, 2,19 ha zemljišč predstavlja drugo območje kmetijskih zemljišč, ostala zemljišča (2,2 ha) imajo že status stavbnih zemljišč.
6.4.10. GRAFIČNI PRIKAZ PROGRAMSKE ZASNOVE
Programska zasnova za stanovanjsko cono Sela pri Dolenjskih Toplicah je kot priloga sestavni del srednjeročnega družbenega plana občine.
6.5. PROGRAMSKA ZASNOVA ZA INDUSTRIJSKO-OBRTNO CONO SELA PRI DOLENJSKIH TOPLICAH
6.5.1. OBMOČJE UREJANJA
Območje predvideno za industrijsko-obrtno cono Sela, ki naj bi se urejalo z zazidalnim načrtom, se nahaja v jugovzhodnem delu naselja Sela pri Dolenjskih Toplicah, južno od regionalne ceste in južno od obstoječe servisno-obrtne cone.
Meja območja urejanja poteka po S robu regionalne ceste s parc. št. 957 k.o.Toplice in 4437 k.o. Podturn od SV proti JZ, se nato obrne proti J, prečka regionalno cesto s parc. št. 4437 in 2709, poteka po Z meji zemljišča s parc. št.1920, seka pot s parc. št. 4423, nato se obrne proti JV in seka zemljišča s parc. št. 1920, 1930, 1931/1, 1933, 1934, 1935, 1936, 1937/1 in 1937/2 vsa k.o. Podturn, na SV meji zemljišča s parc št. 1937/2 k.o. Podturn se obrne proti SV in seka zemljišča s parc. št. 889, 956 pot in 888 vsa k.o. Toplice, v S vogalu zemljišča s parc. št. 888 se obrne proti SZ in seka zemljišča s parc. št. 872/2, 872/1, 866/5 in 957 cesta vsa k.o. Toplice do izhodiščne točke.
V območje urejanja, ki meri 7 ha, so vključena zemljišča s parc. št. 957 cesta, 866/5 del, 872/1 del, 872/2 del, 888 del, 889 del in 956 pot, vse v k.o. Toplice ter parc. št. 1937/2 del, 1937/1 del, 1936 del, 1935 del, 1934 del, 1933 del, 1931/1 del, 1931/2, 1930 del, 1929, 1928, 1920 del, 1924/1, 1924/2, 1924/3, 1924/4 ter 4423 pot, 2709 cesta, 2708/2 cesta in 4437 cesta, vse v k.o. Podturn.
6.5.2. ZASNOVA ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI V PROSTORU IN NAMENSKA RABA POVRŠIN
Območje industrijsko-obrtne cone Sela je namenjeno v prvi vrsti celotnemu spektru proizvodnih, obrtnih in servisnih dejavnosti, torej tistim programom, ki zaradi posebnosti pri odvijanju delovnih procesov zahtevajo ločeno lokacijo in ne dopuščajo združevanja z bolj mestotvornimi programi in programi, povezanimi s turistično dejavnostjo naselja Dolenjske Toplice. Glede na to pa, da so sodobne tehnologije proizvodnje vse bolj ekološko naravnane in so škodljivi vplivi različnih tehnoloških procesov privedeni na minimum ali pa jih sploh ni, je možno v okvir te cone umestiti tudi večje trgovske, skladiščne in podobne objekte, v kolikor bo obstajal ustrezen interes pri investitorjih.
Glede na to, da je večina investitorjev oziroma njihovih natančnih programov še neznana, je potrebno infrastrukturno omrežje, parcelacijo in pozidavo v zazidalnem načrtu predpisati tako, da je možna čim večja prilagodljivost v smislu velikosti parcel in objektov, lege objektov na terenu ter zagotovitve direktne priključitve na javno infrastrukturo za vse posamezne parcele.
Na osrednjem platoju, to je na severnem delu, se naj predvidijo servisni in proizvodni objekti, ki zahtevajo večje manipulativne površine, medtem ko se naj na južnem delu umestijo manjši proizvodni ali servisni objekti, na jugozahodnem delu tudi z možnostjo stanovanjske namembnosti. Arhitekturno oblikovanje naj bo poenoteno, potrebno je ohranjati vizualni stik osrednjega dela območja s pogledi na Kočevski rog.
Parkirišča se naj predvidijo na posameznih lokacijah z upoštevanjem programskih sklopov in normativov za določitev števila le te-teh. Na osrednjem delu se lahko predvidijo tudi javna varovana parkirišča za tovorni promet. Z realizacijo le-teh se bo zmanjšala obremenitev prostora na celotnem območju občine.
6.5.3. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Načrtovana industrijsko-obrtna cona se morfološko gledano navezuje na obstoječo servisno-obrtno cono, locirano na severni strani regionalne ceste in hkrati predstavlja vstopni del v naselje Dolenjske Toplice iz zahodne strani. V vizualnem smislu naj predstavlja skupaj z obstoječo servisno-obrtno cono zaokroženo celoto, izpostavljeno pogledom iz okolice, zato mora biti kvalitetno oblikovana in jasno razpoznavna kot urejena celota.
6.5.3.1. IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO ZAZIDALNEGA NAČRTA
Zazidalni načrt mora biti prilagojen sodobnim tržnim razmeram, ki zahtevajo hitre odločitve in realizacije ter fleksibilne prostorske dokumente (da so lahko aktualni daljše časovno obdobje in ustrezajo različnim potrebam), hkrati pa mora zadostiti javnemu interesu po premišljenih in kontroliranih posegih v prostor. Zato morata biti cestna in komunalna infrastruktura, ki spadata k javnemu dobru, obdelani do nivoja lokacijskega načrta, medtem ko so pri arhitektonsko-urbanističnih rešitvah lahko začrtani samo robni pogoji (saj so investitorji v glavnem še neznani), ki pa morajo kljub temu zagotavljati celovito urbanistično ureditev obravnavanega predela.
Izhodišča za urejanje območja so:
– zelo natančno se obdelata javna primarna cestna in komunalna infrastruktura,
– vzpostavi se “parcelacijska mreža”, ki predstavlja osnovo za določitev parcel, sekundarneganega infrastrukturnega omrežja in prostorsko umestitev objektov,
– vsak posamezen graditelj na stavbnih otokih naj ima neposreden dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno komunalno infrastrukturo,
– določijo se gradbene linije objektov ter smer orientacije glavnih fasad,
– stavbam se določijo najvišja in najnižja dopustna višina kakor tudi višinska kota pritličja ter okvirna tlorisna površina, ki jo lahko stavbe zasedejo na parceli (v procentih),
– določijo se usmeritve za zunanjo ureditev,
– vsakega investitorja se obveže, da v okviru svoje parcele zagotovi parkirišča za zaposlene in za obiskovalce,
– določijo se dejavnosti, ki so primerne in sprejemljive za to območje.
6.5.3.2. USMERITVE ZA GRADNJO OBJEKTOV
Vodilna geometrija na obravnavani lokaciji izhaja iz relativno položnega, valovitega terena, ki na južnem delu prehaja v bolj strmo pobočje Hriba in iz okoliških cest, katerih glavna smer je premočrtna, njihova križišča pa pravokotna. Objekti in poti se naj postavijo vzdolž napajalnih cest, ki se pravokotno priključuje na obstoječo in predvideno regionalno cesto. Organizacija celotnega območja naj bo podrejena funkcionalnim zahtevam dejavnosti, ki jih je možno umeščati v to območje in zagotavljanju ustreznih manipulativnih površin.
Objekti naj bodo zasnovani enotno z namenom, da se zagotovi urejen videz celotnega območja. Fasade objektov proti cesti naj bodo oblikovane enotno z rastrom. Na tem delu objektov naj se locirajo površine, ki so odprte javnosti (prodajne površine, poslovni prostori ipd.).
6.5.3.3. USMERITVE ZA OBLIKOVANJE ZELENIH POVRŠIN
Zasaditev oziroma ohranitev visokorasle vegetacije na severnem in vzhodnem robu pozidave naj sooblikuje novo namembnost prostora ter služi kot bariera proti naselju in v smeri odprtega prostora doline Sušice.
6.5.4. ZASNOVA CESTNE IN KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
6.5.4.1. Prometna infrastruktura
Območje urejanja se na obstoječo regionalno cesto R3 733/5831 priključuje preko dveh priključkov:
– na jugozahodnem delu se izvede manjša deviacija obstoječe ceste ter se predvidi nova cestna povezava, ki je po urbanistični zasnovi naselja Dolenjske Toplice – Sela predvidena kot južna obvozna cesta; oblikuje se štirikrako križišče z odstavnimi pasovi – možno tudi krožišče, južni del pa se napaja z interno cesto ki se priključi na glavno križišče;
– druga napajalna cesta je predvidena na severovzhodnem delu območja urejanja in se priključuje na obstoječo regionalno cesto na mestu priključevanja sedanje napajalne ceste za servisno cono Sela; oblikuje se štirikrako križišče brez zavijalnih pasov.
Napajalni cesti cone se na vzhodnem delu priključita na predvideno južno obvozno cesto Dolenjskih Toplic v štirikrakem križišču z odstavnimi pasovi na glavni cesti.
Znotraj območja urejanja se cestno omrežje opredeli glede na predvideno namembnost površin s tem, da se naj v zasnovi upošteva dvosmerni promet ter nakazane osi cest.
Ceste se naj izvedejo v asfaltu ter naj se niveletno prilagodijo zahtevam manipulacije. Računska hitrost notranjih cest je 40 km/h, južno obvozno cesto pa se dimenzionira na 60 km/h. Cestišče vseh cest se dimenzionira na maksimalno obremenitev, to je osno nosilnost 25 t. Ceste v območju urejanja naj imajo istočasno funkcijo požarnih poti.
Parkirišča se dimenzionirajo na dejavnost po veljavnih predpisih.
6.5.4.2. Komunalna infrastruktura
Vodovod
Za oskrbo območja s pitno in protipožarno vodo bo potrebno zgraditi sekundarno vodovodno omrežje ustreznih dimenzij, ki se priključuje na obstoječi vodovod servisne cone Sela, in sicer pri kompleksu Gramat Gril, na jugozahodnem delu pa direktno na primarni cevovod Podturn – Cvinger s podbojem regionalne ceste. Celoten sistem se zazanka.
Pri projektiranju se upošteva pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91) in požarno vodo 12 l/s ter lokalni predpis o javnem vodovodu.
Kanalizacija
Kanalizacija se izvede v ločenem sistemu. Fekalne vode se priključi preko sekundarnega kanalizacijskega omrežja na javno kanalizacijo, ki poteka ob regionalni cesti R3 733/5831 in nato v čistilno napravo Dolenjske Toplice. Fekalno kanalizacijo se izvede v obliki krakov in vodo nepropustnih materialov.
Padavinske vode naj se odvajajo preko lovilcev olj in maščob v interne meteorne kanalizacije in v ponikovalnice.
Pri projektiranju in gradnji naj se poleg splošnih predpisov in standardov upošteva še lokalni predpis o javni kanalizaciji.
6.5.4.3. Energetska infrastruktura
Za zagotovitev oskrbe z električno energijo na območju urejanja ter za javno razsvetljavo se predvidi napajanje preko obstoječe trafo postaje v servisni coni v prvi fazi, v drugi fazi pa se postavi nova trafo postaja znotraj območja urejanja. Razvodi po območju se predvidijo v kabelski kanalizaciji, pri čemer se upošteva dolgoročne potrebe zazankanja naselja Dolenjske Toplice. Trasa 20 kV daljnovoda poteka po obstoječi kabelski kanalizaciji znotraj obstoječe pozidave (končni jašek je na zemljišču Mercator), preide preko ceste na območje nove pozidave, se ob regionalni cesti naveže na predvideno napajalno cesto in ob njej vse do vzhodnega dela, ko se pusti odcep za 20 kV daljnovodno zanko v smeri Dolenjskih Toplic. Kabelsko kanalizacijo nato vodimo ob južni napajalni cesti do končnega porabnika. Glavna trasa kabelske kanalizacije se izvede minimalno iz 6 x PVC 160 cevmi.
Za vsak objekt posebej se predvidijo odvzemna mesta in samostojno merilno mesto. Predvidena je klasična javna razsvetljava, medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kable vodimo ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji.
Svetilke so tipizirane, višina kandelabrov znotraj kompleksa je največ 7 m, ob regionalni cesti pa se uporabijo kandelabri po zahtevah upravljalca ceste.
6.5.4.4. Telekomunikacije in zveze
Predvidi naj se izgradnja dvocevne kabelske kanalizacije do objektov. Izhodiščna točka je obstoječi kabelski jašek ob regionalni cesti v križišču za sedanjo servisno cono.
Kabelsko kanalizacijo znotraj območja urejanja naj se vodi v javnih površinah ob cestni infrastrukturi, v koridorju skupaj z ostalo komunalno infrastrukturo in navezavo na obstoječe telekomunikacijsko omrežje Ob kanalizaciji za telekomunikacije se predvidijo še cevi za instalacijo KRS.
6.5.4.5. Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki naj se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo Leskovec. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki idr. steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje, je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
Odpadna olja kot nevarni odpadki pod klasifikacijsko skupino 13 se morajo skladiščiti v posebnih posodah. Posebej je potrebno deponirati tudi prazno embalažo olj. O končni dispoziciji odpadka se mora povzročitelj odpadka voditi posebno evidenco.
6.5.4.6. Ogrevanje
Objekti bodo imeli vsak svojo kotlovnico na plin ali ekstra lahko kurilno olje. Možna je tudi izvedba skupne kotlovnice za več objektov hkrati na plin ali olje.
6.5.5. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
6.5.5.1. Varovanje naravne in kulturne dediščine
Na obravnavanem območju ni evidentirane in ne zavarovane naravne ali kulturne dediščine. Ker gre za večji nepozidan kompleks, bo v skladu z načeli Konvencije o varstvu arheološke dediščine (Malta 1992, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe št. 7/99) potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave – ekstenzivni pregled terena.
6.5.5.2. Varovanje krajinskih značilnosti
Obravnavano območje cone je na južnem delu naselja Sela, pretežno poraslo z gozdom. Sedaj je ta del vmesni tampon med dvema naseljema, istočasno pomeni prehod doline Sušice v dolino Radešice kot dveh tektonskih dolin.
Zaradi ohranjanja naravnih kvalitet in geomorfologije terena ter vizualne ločitve je potrebno ohraniti pas gozda med območjem urejanja in pokopališčem Dolenjske Toplice najmanj v širini ca. 50 m.
Pri konkretizaciji planskih odločitev je potrebno v posebnih strokovnih podlagah za zazidalni načrt izvesti analizo morfologije terena in določiti najvišjo koto pozidave na jugozahodnem robu, ki prehaja v stanovanjski predel Sela.
6.5.6. USMERITVE ZA IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
6.5.6.1. Varstvo pred hrupom
Pri projektiranju in izvedbi objektov so investitorji dolžni upoštevati zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter uredbo o hrupu v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96); za cono se opredeli III. območje varovanja pred hrupom.
6.5.6.2. Varstvo zraka
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
Investitorji so dolžni ob opravljanju dejavnosti tekoče opravljati meritve emisij v okolje, ugotovljene prekoračene emisije pa takoj odpraviti ter o rezultatih obveščati lokalno skupnost.
6.5.6.3. Varstvo plodne zemlje
Predvidena industrijsko-obrtna cona ne posega na kvalitetna kmetijska zemljišča. V naravi so to pretežno gozdna zemljišča. Investitorji morajo vrhnjo plast zemlje pred izkopom deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se jo uporabi ob zunanjih ureditvah (parkovne ureditve, zelenice).
6.5.6.4. Varstvo vegetacije
Načrtovana industrijsko-obrtna cona posega pretežno na gozdna zemljišča v neposredni bližini že pozidanega območja. V največji meri se naj ohranja visokoraslo drevje oziroma zeleni pas na severovzhodnem oziroma vzhodnem ter južnem delu cone, znotraj območja pa naj se ohranijo tudi posamezna kvalitetna drevesa ali skupine dreves.
6.5.6.5. Varstvo voda
Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
6.5.6.6. Varstvo pred požarom
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji (krožni) cestni sistem omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu s SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
6.5.6.7. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Pri načrtovanju gradnje novih objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične inten­zitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
6.5.7. UKREPI ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
V območju urejanja tega zazidalnega načrta ni posebnih zahtev za zagotavljanje objektov za zaščito. Ravno tako v tem območju ne bo objektov iz 64. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94).
6.5.8. FAZNOST GRADNJE
Realizacija industrijsko-obrtne cone naj se predvidi v dveh fazah in sicer:
– 1. Faza: gradnja kompleksa na skrajnem severnem delu z izvedbo napajalne ceste in štirikrakega križišča na regionalni cesti pri uvozu Gramat Gril ter vso potrebno infrastrukturo (ca. 3 ha zemljišč).
– 2. Faza: izvedba dela južne obvozne ceste ter izgradnja južnega dela cone, vključno z dograditvijo cone in zunanjih ureditev.
6.5.9. GRAFIČNI PRIKAZ PROGRAMSKE ZASNOVE
Programska zasnova za industrijsko-obrtno cono Sela pri Dolenjskih Toplicah je kot priloga sestavni del srednjeročnega družbenega plana občine.
7. OBRAMBA IN ZAŠČITA
S področja zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami bomo pripravili prostorske elemente za delovanje zaščite in reševanja skladno z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) in navodilom za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94).
4. člen
(vsebina grafičnega dela odloka)
Grafični del odloka sestavljajo:
A) KARTOGRAFSKI DEL (M 1 : 30 000)
I. Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev
I/1. Zasnova agrarnih operacijII. Zasnova vodnega gospodarstva
III/1. Zasnova varstva naravne dediščine
III/1-1. Pregled naravne dediščine in varstveni status – seznam
III/2. Zasnova varstva kulturne dediščine
III/2-1. Pregled enot nepremične kulturne dediščine – seznam
IV. Zasnova sanacij
V. Zasnova prometnega omrežjaVI. Zasnova omrežja zvez
VII. Zasnova energetskega omrežja
VIII. Zasnova naselij in območij za poselitev
VIII/1. Zasnova načinov urejanja
IX. Zasnova rekreacije v naravnem okolju
A.1. Urbanistična zasnova naselja Dolenjske Toplice – Sela (M 1 : 5000)
B) KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA (M 1 : 5000), na kateri so prikazane naslednje vsebine:
1. Kmetijstvo, gozdarstvo in rudarstvo
2. Vodno gospodarstvo
3. Naravna in kulturna dediščina
4. Rekreacija v naravnem okolju
5. Območja sanacij
6. Urbano omrežje
7. Prometno omrežje in omrežje zvez
8. Energetsko omrežje
9. Namenska raba prostora v območjih razvojnih središč
10. Načini urejanja v območju razvojnih središč
11. Namenska raba prostora – stanje
Priloge h kartografski dokumentaciji:
B.1. Programska zasnova za ureditveni načrt Zgodovinsko jedro Dolenjskih Toplic
B.2. Programska zasnova za lokacijski načrt vodovod Stare Žage-Dolenjske Toplice
B.3. Programska zasnova za ureditveni načrt peskokop Soteska
B.4. Programska zasnova za stanovanjsko cono Sela pri Dolenjskih Toplicah
B.5. Programska zasnova za industrijsko-obrtno cono Sela pri Dolenjskih Toplicah.
5. člen
(hramba grafičnega dela odloka)
Grafični del odloka – kartografski del in kartografska dokumentacija, je izdelan v 5 izvodih, ki jih hranijo: 2 izvoda Občina Dolenjske Toplice, en izvod Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje Ljubljana ter en izvod Upravna enota Novo mesto ter en izvod Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, inšpektorat za okolje in prostor, OE Novo mesto.
6. člen
(končna določba)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 350-03-283/2003
Dolenjske Toplice, dne 2. aprila 2003.
Župan
Občine Dolenjske Toplice
Franc Vovk l. r.