Uradni list

Številka 33
Uradni list RS, št. 33/2003 z dne 4. 4. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 33/2003 z dne 4. 4. 2003

Kazalo

1361. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila, stran 3882.

Na podlagi tretjega odstavka 157. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila
za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet uredbe)
Ta uredba določa kriterije za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), kjer se izvaja ali je izvedena nedovoljena gradnja in ureja način njegovega plačila.
2. člen
(stopnja degradacije in uzurpacije prostora)
Stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavlja in vrednoti na podlagi značilnosti območja, kjer je nedovoljena gradnja ter na podlagi značilnosti in vrste nedovoljene gradnje same.
3. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. »značilnost območja« pomeni, kakšna vrsta namenske rabe prostora in izrabe kapacitete prostora ter kakšna vrsta in stopnja varovanja je zanj predpisana z izvedbenim prostorskim aktom oziroma varstvenim režimom;
2. »značilnost nedovoljene gradnje« pomeni, na kakšen način se izvaja oziroma je bila nedovoljena gradnja izvedena, čemu je namenjena, kolikšen je njen obseg, kolikšna je njena izgrajenost oziroma dokončanost, kakšna je zahtevnost izvajanja del ter kakšna je skladnost takšne gradnje s predpisano namensko rabo prostora in oblikovalskimi pogoji;
3. »vrsta nedovoljene gradnje« pomeni, ali predstavlja nedovoljena gradnja nelegalno gradnjo, neskladno gradnjo, nevarno gradnjo ali nelegalni kop;
4. »nezazidljivo zemljišče« je zemljišče, ki leži izven poselitvenega območja oziroma je zemljišče, za katerega ni z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njem možna gradnja;
5. »zazidljivo zemljišče« je zemljišče, ki je znotraj poselitvenega območja oziroma je zemljišče, za katerega je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njem možna gradnja, kakor tudi zemljišče, na katerem stoji objekt, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja;
6. »izraba kapacitete prostora« je z izvedbenim prostorskim aktom določen faktor izrabe določene vrste gradbenih parcel: v primeru stavbe je faktor izrabe delež bruto etažnih površin glede na celotno površino gradbene parcele, v primeru gradbenega inženirskega objekta pa je faktor izrabe delež površine, ki ga predstavlja tlorisna površina (fundus) takšnega objekta glede na celotno površino njegove gradbene parcele.
2. UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE ZNAČILNOSTI OBMOČJA Z NEDOVOLJENO GRADNJO
4. člen
(kriteriji za ugotavljanje in vrednotenje značilnosti območja)
Značilnost območja, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, se ugotovi in ovrednoti po:
1. vrsti namenske rabe prostora,
2. vrsti izrabe kapacitete prostora in
3. vrsti in stopnji varovanja.
5. člen
(vrsta namenske rabe prostora)
Območje, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, se glede na namensko rabo točkuje, če gre za:
1. za nezazidljivo zemljišče s točkami T1 = 160;
2. za zazidljivo zemljišče s točkami T1 = 80.
6. člen
(izraba kapacitete prostora)
(1) Območje, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, se točkuje, če je za gradbeno parcelo določen faktor izrabe presežen ali zmanjšan:
1. za več kot 100% s točkami T2 = 30;
2. za manj kot 100% s točkami T2 = 10.
(2) Če je nedovoljena gradnja na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, faktor izrabe pa ni določen, se šteje, da je faktor izrabe zmanjšan za več kot 100%.
(3) Če je nedovoljena gradnja na območju, ki se ureja z občinskim prostorskim redom, razmerje med bruto etažno površino stavbe in celotno površino zemljiške parcele, na kateri takšna stavba stoji, pa znaša več kot 1.0, se šteje, da je faktor izrabe presežen za več kot 100%. Če pa je nedovoljena gradnja na območju, ki se ureja z občinskim prostorskim redom, razmerje med bruto etažno površine stavbe in celotno površino zemljiške parcele, na kateri takšna stavba stoji, pa je manjša od 1.0, se šteje, da je faktor izrabe presežen za manj kot 100%.
(4) Če je pri stavbi svetla višina med dvema nadstropjema višja od 2,80 metra, a nižja od 5,00 metrov, se dobljeno število točk T2 pomnoži s faktorjem 1,5. Če pa je pri stavbi svetla višina med dvema nadstropjema višja od 5 metrov, se dobljeno število točk T2 pomnoži s faktorjem 2.
7. člen
(vrsta in stopnja varovanja)
(1) Območje, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, se glede na vrsto in stopnjo varovanja točkuje, če gre za:
1. območje kmetijskih zemljišč:
– ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo – prvo območje s točkami T3 = 60,
– ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo T3 = 40;
2. območje gozda:
– ki je razglašen kot varovalni gozd s točkami T3 = 120,
– ki je razglašen kot gozd s posebnim pomenom s točkami T3 = 80,
– ki ni razglašen kot varovalni gozd oziroma gozd s posebnim pomenom in ni vključen v poselitveno območje s točkami T3 = 40;
3. vodovarstveno območje:
– v najožjem varovalnem pasu s točkami T3 = 160,
– v ožjem varovalnem pasu s točkami T3 = 120,
– v širšem varovalnem pasu s točkami T3 = 40;
4. območje pridobivanja rudnin:
– v raziskovalnem ali pridobivalnem prostoru s točkami T3 = 40;
5. območje, ki je varovano po predpisih o ohranjanju narave:
a) v narodnem parku:
– na osrednjem območju s točkami T3 = 160,
– na širšem območju s točkami T3 = 120;
b) v regijskem in krajinskem parku s točkami T3 = 80;
c) v naravnem rezervatu ali območju naravnega spomenika s točkami T3 = 140;
d) v strogem naravnem rezervatu s točkami T3 = 180;
6. območje, ki je varovano po predpisih o kulturni dediščini:
– za kulturne spomenike državnega pomena s točkami T3 = 160,
– za kulturne spomenike lokalnega pomena s točkami T3 = 120;
7. območje, ki je varovano po predpisih o upravljanju z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči:
a) v vodnem zemljišču:
– tekoče celinske vode 1. reda s točkami T3 = 140,
– tekoče celinske vode 2. reda s točkami T3 = 80,
– stoječe celinske vode 1. reda (jezera, vključno s presihajočim) s točkami T3 = 180,
– stoječe celinske vode 2. reda (jezera, ribniki, mlake, močvirja in drugi naravni vodni zbiralniki) s točkami T3 = 90,
– morja s točkami T3 = 200;
b) v priobalnem zemljišču:
– tekoče celinske vode s točkami T3 = 60,
– stoječe celinske vode s točkami T3 = 100,
– morja s točkami T3 = 160.
(2) Če se nedovoljena gradnja lahko točkuje po več osnovah iz prejšnjega odstavka, se dobljene točke seštevajo.
(3) Dobljeno število točk T3 iz prejšnjega odstavka se pomnoži s faktorjem 3, če nedovoljena gradnja v skladu s predpisi o varstvu okolja predstavlja poseg v okolje, za katerega je presoja vplivov na okolje obvezna. Če pa nedovoljena gradnja v skladu s predpisi o varstvu okolja predstavlja poseg v okolje, za katerega je presoja vplivov na okolje obvezna, kadar dosega ali presega določen obseg, pa se dobljeno število točk T3 iz prejšnjega odstavka pomnoži s faktorjem 2.
3. UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE GLEDE NA ZNAČILNOST NEDOVOLJENE GRADNJE
8. člen
(kriteriji za ugotavljanje in vrednotenje značilnosti
nedovoljene gradnje)
Značilnost nedovoljene gradnje se ugotovi in ovrednoti po:
1. načinu izvajanja del,
2. namenu nedovoljene gradnje,
3. obsegu nedovoljene gradnje,
4. izgrajenosti oziroma dokončanosti nedovoljene gradnje,
5. zahtevnosti izvajanja del,
6. skladnosti nedovoljene gradnje z namensko rabo prostora in
7. skladnosti nedovoljene gradnje z oblikovalskimi pogoji.
9. člen
(načini izvajanja nedovoljene gradnje)
(1) Glede na način izvajanja se določi za izvajanje del, s katerimi se:
1. gradi objekt na novo oziroma je bil zgrajen nov objekt faktor F1 = 1.0,
2. obstoječi objekt dozidava ali nadziduje faktor F1 = 0.8,
3. objektu ali delu objekta spremeni namembnosti faktor F1 = 0.8,
4. objekt rekonstruira faktor F1 = 0.6,
5. objekt odstrani oziroma poruši faktor F1 = 0.4.
(2) Če je objekt varovan v skladu s predpisi o kulturni dediščini, se dobljeni vrednosti faktorja F1 prišteje:
– število 0.1, če se dozidava ali spreminja namembnost,
– število 0.2, če se nadziduje ali rekonstruira,
– število 0.8, če se odstrani oziroma poruši.
10. člen
(namen nedovoljene gradnje)
(1) Glede na namen nedovoljene gradnje se določi za:
1. stanovanjsko stavbo:
– ki je namenjena socialni ali neprofitni stanovanjski gradnji faktor F2 = 0.6,
– ki je namenjena za lastne potrebe faktor F2 = 1.0,
– ki je namenjena za prodajo na trgu faktor F2 = 1.2;
2. nestanovanjsko stavbo:
– ki je oziroma bo gostinska stavba faktor F2 = 1.5,
– ki je oziroma bo upravna oziroma administrativna stavba faktor F2 = 1.1,
– ki je oziroma bo trgovska ali druga stavba za storitvene dejavnosti faktor F2 = 1.3,
– ki je oziroma bo stavba za promet ali za izvajanje elektronskih komunikacij F2 = 1.1,
– ki je oziroma bo industrijska stavba ali skladišče faktor F2 = 1.3,
– ki je oziroma bo stavba splošnega družbenega pomena, kot npr. muzej, knjižnica, šola, vrtec, zdravstveni dom, športna dvorana in podobno, faktor F2 = 0.8,
– ki je oziroma bo druga nestanovanjska stavba faktor F2 = 0.8;
3. gradbeni inženirski objekt:
– ki je oziroma bo objekt gospodarske javne infrastrukture faktor F2 = 0.5,
– ki ne tvori omrežja, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe oziroma ki ne tvori omrežje, ki je v javno korist faktor F2 = 1.5.
(2) Če je stavba namenjena različnim namenom, npr. da so v več stanovanjski stavbi tudi poslovni prostori iz 2. točke tega člena, se faktor F2 določi glede na pretežnost rabe takšne stavbe.
11. člen
(obseg nedovoljene gradnje)
Glede na obseg nedovoljene gradnje se določi za nedovoljene gradnje:
1. ki so stavba faktor F3 po formuli:
– F3 = koren(bruto etažna površina v m2/100);
2. ki so gradbeni inženirski objekt faktor F3 po formuli:
– F3 = 0,2 x koren(bruto tlorisna površina v m2/100);
3. ki so površinski kopi faktor F3 po formuli:
– F3 = 0,5 x koren(bruto tlorisna površina v m2/100);
4. pri katerih je relevantna samo narisna površina faktor F3 po formuli:
F3 = 0,5 x koren(narisna površina v m2/100);
5. pri katerih je relevantna dolžina faktor F3 po formuli:
F3 = 0,3 x koren(dolžina v metrih/100).
12. člen
(izgrajenost oziroma dokončanost nedovoljene gradnje)
(1) Glede na fazo izgrajenosti ali dokončanosti nedovoljene gradnje se v primeru stavbe določi za:
a) 1. fazo: zemeljska dela s temelji faktor F4 = 0.2,
b) 2. fazo: klet s kletno ploščo faktor F4 = 0.4,
c) 3. fazo: nosilni elementi, stropovi in ostrešje z ali brez kritine faktor F4 = 0.8,
d) 4. fazo: predelne stene, ometi, tlaki, vzidave, grobe instalacije faktor F4 = 0.9,
e) 5. fazo: obrtniška in instalacijska dela, dokončan objekt faktor F4 = 1.0.
(2) Glede na fazo izgrajenosti ali dokončanosti nedovoljene gradnje se v primeru gradbenega inženirskega objekta določi za:
a) 1. fazo: zemeljska dela faktor F4 = 0.4,
b) 2. fazo: nosilni elementi faktor F4 = 0.8,
c) 3. fazo: zaključna gradbena in obrtniška dela faktor F4 = 1.0.
(3) Če je stavba oziroma gradbeni inženirski objekt varovan v skladu s predpisi o kulturni dediščini, se dobljeni vrednosti faktorja F4 prišteje število 0.2.
13. člen
(zahtevnost izvajanja del)
Glede na zahtevnost izvajanja del pri nedovoljeni gradnji se določi za:
a) nedovoljeno gradnjo, ki predstavlja zahtevni objekt, faktor F5 = 1.5,
b) nedovoljeno gradnjo, ki predstavlja manj zahtevni objekt, faktor F5 = 1.0,
c) nedovoljeno gradnjo, ki predstavlja enostavni objekt, faktor F5 = 0.5.
14. člen
(skladnost nedovoljene gradnje z namensko rabo prostora)
Glede na skladnost nedovoljene gradnje z namensko rabo prostora se določi za gradnjo oziroma že zgrajeni objekt, katerega uporaba:
a) ni skladna z namensko rabo prostora faktor F6 = 1.3,
b) je usklajena oziroma skladna z namensko rabo prostora faktor F6 = 1.0.
15. člen
(skladnost nedovoljene gradnje z oblikovalskimi pogoji)
(1) Glede na skladnost nedovoljene gradnje s pogoji urbanistično – arhitektonskega in krajinskega oblikovanja, ki jih določa izvedbeni prostorski akt se določi za gradnjo oziroma objekt:
a) ki ni skladen s pogoji faktor F7 = 1.2,
b) ki je skladen s pogoji faktor F7 = 1.0.
(2) Če pogoji iz prejšnjega odstavka z izvedbenim prostorskim aktom niso določeni, se določi za nedovoljeno gradnjo, ki se izvaja oziroma za objekt, ki stoji na takšnem območju, faktor F7 = 1.0.
(3) Če je nedovoljena gradnja na nezazidljivem zemljišču, se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena določi faktor F7 = 1.5.
4. UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE GLEDE NA VRSTO
NEDOVOLJENE GRADNJE
16. člen
(kriteriji za ugotavljanje in vrednotenje vrste
nedovoljene gradnje)
Vrsta nedovoljene gradnje se ugotovi in ovrednoti glede na to, ali se izvaja oziroma je bil objekt zgrajen:
1. kot nelegalna gradnja, ali
2. kot neskladna gradnja, ali
3. kot nevarna gradnja, ali
4. kot nelegalni kop.
17. člen
(nelegalna gradnja)
Če predstavljajo dela oziroma že zgrajeni objekt nelegalno gradnjo, se določi za:
1. stanovanjsko stavbo:
– ki je namenjena socialni ali neprofitni stanovanjski gradnji dodatni faktor dFa = 1.1,
– ki je namenjena za lastne potrebe dodatni faktor dFa = 1.5,
– ki je namenjena za prodajo na trgu dodatni faktor dFa = 2.0;
2. vsako nestanovanjsko stavbo dodatni faktor dFa = 3.0;
3. gradbeni inženirski objekt:
– ki je oziroma bo objekt gospodarske javne infrastrukture dodatni faktor dFa = 1.1,
– ki ne tvori omrežja, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe oziroma ki ne tvori omrežje, ki je v javno korist dodatni faktor dFa = 3.0.
18. člen
(neskladna gradnja)
Če predstavljajo dela oziroma že zgrajeni objekt neskladno gradnjo, se določi za:
1. stanovanjsko stavbo:
– ki je namenjena socialni ali neprofitni stanovanjski gradnji dodatni faktor dFb = 1.0,
– ki je namenjena za lastne potrebe dodatni faktor dFb = 1.2,
– ki je namenjena za prodajo na trgu dodatni faktor dFb = 1.5;
2. vsako nestanovanjsko stavbo dodatni faktor dFb = 2.0;
3. gradbeni inženirski objekt:
– ki je oziroma bo objekt gospodarske javne infrastrukture dodatni faktor dFb = 1.0,
– ki ne tvori omrežja, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe oziroma ki ne tvori omrežje, ki je v javno korist dodatni faktor dFb = 2,0.
19. člen
(nevarna gradnja)
Če predstavljajo dela oziroma že zgrajeni objekt nevarno gradnjo, se določi za:
1. vsako stanovanjsko stavbo dodatni faktor dFc = 1.4,
2. vsako nestanovanjsko stavbo dodatni faktor dFc = 1.5,
3. vsak gradbeni inženirski objekt dodatni faktor dFc = 1.6.
20. člen
(nelegalen kop)
Če predstavljajo dela oziroma objekt nelegalen kop, se določi dodatni faktor dFd = 3.0.
5. IZRAČUN STOPNJE DEGRADACIJE IN UZURPACIJE PROSTORA IN IZRAČUN NADOMESTILA
21. člen
(Izračun faktorjev nedovoljene gradnje)
(1) Za vsako nedovoljeno gradnjo se po ovrednotenju značilnosti območja z nedovoljeno gradnjo najprej določijo točke »T« v skladu z določbami 5., 6. in 7. člena te uredbe, nato pa se po ovrednotenju glede na značilnost nedovoljene gradnje določijo faktorji »F« v skladu z določbami od 9. do vključno 15. člena te uredbe.
(2) Na koncu se za nedovoljeno gradnjo še preveri, ali je to nelegalna, neskladna ali nevarna gradnja oziroma ali je to nelegalni kop in določi še dodatni faktor »dF« v skladu z določbami 17., 18., 19. in 20. člena te uredbe.
22. člen
(izračun stopnje degradacije in uzurpacije prostora)
(1) Stopnja degradacije in uzurpacije prostora je enaka seštevku točk »T« iz 5., 6. in 7. člena, pomnoženem s faktorji »F« iz 9. do 15. člena te uredbe, takšen izračun pa se na koncu še pomnoži z izbranim dodatnim faktorjem »dF«, to je dFa, dFb, dFc ali dFd, in sicer po naslednji enačbi:
SDU = ((T1 + T2 + T3) x F1 x F2 x F3 x F4 x F5 x F6 x F7) x dFx
kar pomeni:
– SDU = stopnja degradacije in uzurpacije v točkah,
– T1 = število točk glede na vrsto namenske rabe prostora (5. člen),
– T2 = število točk glede na izrabo kapacitete prostora (6. člen),
– T3 = število točk glede na vrsto in stopnjo varovanja vrednot (7. člen),
– F1 = faktor glede na način izvajanja del (9. člen),
– F2 = faktor glede na namen nedovoljene gradnje (10. člen),
– F3 = faktor glede na obseg nedovoljene gradnje (11. člen),
– F4 = faktor glede na izgrajenost oziroma dokončanost nedovoljene gradnje (12. člen),
– F5 = faktor glede na zahtevnost izvajanja del (13. člen),
– F6 = faktor glede na skladnost nedovoljene gradnje z namensko rabo prostora (14. člen),
– F7 = faktor glede na skladnost nedovoljene gradnje z oblikovalskimi pogoji (15. člen),
– DFx = dodatni faktor, ki je:
– v primeru nedovoljene gradnje dF,
– v primeru neskladne gradnje dFb,
– v primeru nevarne gradnje dFc in
– v primeru nelegalnega kopa dFd.
(2) Ne glede na izračun po prejšnjem odstavku stopnja degradacije in uzurpacije prostora ne more biti manjša od 30 točk.
23. člen
(izračun vrednosti nadomestila)
Vrednost nadomestila se izračuna tako, da se stopnja degradacije in uzurpacije v točkah (SDU) pomnoži z vrednostjo točke v tolarjih oziroma po enačbi:
VN = SDU x VT
kar pomeni:
– VN = vrednost nadomestila,
– SDU = stopnja degradacije in uzurpacije, izračunana v točkah po določbah 22. člena,
– VT = vrednost točke v tolarjih.
24. člen
(vrednost točke)
(1) Vrednost točke (VT) je 900 SIT.
(2) Vrednost točke iz prejšnjega odstavka se vsako leto valorizira v skladu z indeksom cen na drobno, ki ga ugotovi organ, pristojen za državno statistiko, za obdobje enega leta pred letom, v katerem je določena vrednost točke, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta, če je indeks na drobno večji od 5%.
(3) Valorizirano vrednost točke s sklepom določi minister. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
6. NAČIN PLAČILA NADOMESTILA
25. člen
(odločba o odmeri nadomestila)
(1) Odločba o odmeri nadomestila mora vsebovati tudi rok in način plačila nadomestila z navedbo številke vplačilnega računa.
(2) Številka vplačilnega računa iz prejšnjega odstavka se določa v skladu s predpisi o računih in načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih sredstev.
(3) Odločba o odmeri nadomestila se vroči zavezancu, občini, na katere območju leži zemljišče z nedovoljeno gradnjo, pristojni davčni upravi in pristojnemu gradbenemu inšpektorju.
26. člen
(plačilni pogoji)
(1) Zavezanci poravnajo z odločbo odmerjeno nadomestilo v enkratnem znesku, razen zavezancev po tretjem odstavku 201. člena zakona o graditvi objektov, ki ga plačajo v treh delih, in sicer eno tretjino takoj, eno tretjino ob vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in eno tretjino ob vročitvi odločbe o uporabnem dovoljenju.
(2) Za neplačane zapadle obveznosti tečejo zakonite zamudne obresti.
27. člen
(način plačila nadomestila)
(1) Z odločbo odmerjeno nadomestilo plača zavezanec na številko vplačilnega računa iz drugega odstavka 25. člena te uredbe, s katerim razpolaga krajevno pristojna upravna enota.
(2) Upravna enota razporeja prihodke iz prejšnjega odstavka v skladu s četrtim odstavkom 157. člena zakona o graditvi objektov in jih vplačuje v skladu s predpisi o načinu vplačevanja javnofinančnih prihodkov v predpisanem deležu v državni proračun in proračun tiste občine, na katere območju leži zemljišče z nedovoljeno gradnjo, za katero je bila izdana odločba o odmeri nadomestila.
7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
(prenehanje veljavnosti in dokončanje začetih postopkov)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Uradni list RS, št. 52/93 in 57/93).
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se postopki za odmero nadomestila, ki so bili začeti pred uveljavitvijo te uredbe na podlagi 76.a člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in do uveljavitve te uredbe še niso pravnomočno končani, končajo po določbah uredbe iz prejšnjega odstavka, s tem, da se pri razporeditvi prihodkov iz nadomestila uporabljajo določbe prejšnjega člena.
29. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-13/2003-1
Ljubljana, dne 27. marca 2003.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik