Uradni list

Številka 30
Uradni list RS, št. 30/2003 z dne 27. 3. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 30/2003 z dne 27. 3. 2003

Kazalo

1255. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Hrastnik, stran 3737.

Na podlagi 171., 173., 175. in 190. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 17. člena statuta Občine Hrastnik (UVZ, št. 3/99) je Občinski svet občine Hrastnik na seji dne 6. 3. 2003 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Hrastnik
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev in določil prostorskega plana Občine Hrastnik (Uradni list RS, št. 78/98) in sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine v letu 2002 (Uradni list RS, št. 55/02) sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Hrastnik (v nadaljevanju: PUP), ki jih je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje pod št. projekta 440/00.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor:
– pogoje za celotno območje občine izven urbanistične zasnove naselij Hrastnik in Dol pri Hrastniku ter odlagališča Unično,
– dodatne in posebne pogoje za naselja Turje, Krnice, Šavna peč in Marno.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– odlok o PUP
– obrazložitev odloka o PUP
– kartografski del v merilu 1:5000
prikaz namenske rabe prostora z varovanimi območji na preglednem katastrskem načrtu
– strokovne podlage za naselje Turje, Krnice, Marno in Šavna peč – tekstualno in kartno gradivo v merilu 1:2500
– soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij.
II. OBMOČJE UREJANJA S PUP
4. člen
S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ureja celotno območje Občine Hrastnik izven ureditvenih območij naselij Hrastnik in Dol pri Hrastniku (urbanistična zasnova) ter odlagališča komunalnih in industrijskih odpadkov Unično (sprejet ureditveni načrt). Zajema območja katastrskih občin Boben, Gore, Šavna peč ter pretežne dele k.o.: Marno, Turje, Dol pri Hrastniku, Podkraj, Studence in Hrastnik.
Ureditveno območje PUP vključuje naselja: Boben, Brdce, Brnica, Čeče-del, Gore, Kal, Kovk, Krištandol, Krnice, Plesko, Podkraj, Prapretno pri Hrastniku-del, Šavna peč, Turje ter dele naselij Dol pri Hrastniku, Marno in Unično.
III. NAMENSKA RABA PROSTORA IN PRAVILA UREJANJA OBMOČIJ S PUP
1. Namenska raba prostora in varovana območja
5. člen
Na obravnavanem območju so po namenski rabi prostora skladno s prostorskimi planskimi akti občine določene naslednje površine in varovana območja:
– poselitvene površine
– ureditvena območja naselij:
stanovanjska in vaška kmečko-stanovanjska območja (s, v)
območje za proizvodne in servisne dejavnosti
stanovanjsko območje s centralnimi dejavnostmi (lokalno središče Turje)
– druga ureditvena območja:
območja počitniških hiš (p)
turistično-rekreacijsko območje Gore (t)
proizvodno območje kamnoloma Cementarne (c)
strelišče (st)
odlagališče elektrofilterskega pepela TETII (O1)
odlagališče odpadnih produktov TETIII (O2)
– stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje (u)
– kmetijske površine
– najboljša kmetijska zemljišča
– druga kmetijska zemljišča
– gozdne površine
– lesnoproizvodni gozd
– varovalni gozd
– gozd s posebnim namenom
– površine za pridobivanje rudnin oziroma mineralnih surovin
– pridobivalni prostor rjavega premoga rudnika Hrastnik (Rp)
– pridobivalni prostor dolomita kamnoloma Boben (K1)
– pridobivalni prostor dolomita in cementnega laporja kamnoloma Retje – Plesko (K2)
– vodne površine (vodotoki)
– prometne površine, komunala in energetska infrastruktura
ter
– varovana območja:
vodnih virov, naravne in kulturne dediščine, poplavna ter erozijsko ogrožena območja.
Vsa zgoraj našteta območja so prikazana na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v okviru kartnega gradiva iz 3. člena tega odloka.
2. Območja, ki se začasno urejajo s PUP
6. člen
Območja, za katera je obvezno pripraviti prostorske izvedbene načrte in se začasno do sprejetja le-teh urejajo na podlagi PUP so z oznako B1 – B15 naslednja:
1) B1 – pridobivalni prostor rudnika rjavega premoga Hrastnik vključno z ureditvenimi območji naselij:
B2 – Brnica 003-1 (stanovanjsko območje)
B3 – Novi dol 005-1 (stanovanjsko območje in območje za proizvodne in servisne dejavnosti)
B4 – Slatno 005-4 (kmečko-stanovanjsko območje)
B5 – Zgornje Marno 012-2 (kmečko-stanovanjsko območje)
B6 – Plesko 013-1 (kmečko-stanovanjsko območje)
B7 – Prapretno 015-1 (kmečko-stanovanjsko območje)
2) B8 – ureditveno območje naselja Gore – Kupča vas (stanovanjsko območje)
3) B9 – strelišče na Ojstrem 016-1
4) B10 – pridobivalni prostor kamnoloma Boben
5) B11 – pridobivalni prostor kamnoloma Retje – Plesko in
B12 – proizvodno območje kamnoloma Cementarne
6) B13 – odlagališče elektrofilterskega pepela TETII
7) B14 – odlagališče odpadnih produktov TETIII (ureditveno območje sprejete programske zasnove)
8) B15 – ureditveno območje naselja Čeče – Tičja vas 004-5 (stanovanjsko območje).
3. Območja, ki se urejajo izključno na podlagi PUP
7. člen
Izključno na podlagi PUP se ureja prostor občine izven območij iz 6. člena tega odloka in ureditvena območja z oznako A1 – A23, ki so po naseljih naslednja:
 
Boben
A1 – Boben 001-1 (stanovanjsko območje)
 
Brdce
A2 – Brdce 001-1 (kmečko-stanovanjsko območje)
A3 – Brezno 002-2 (stanovanjsko območje, oskrbne in storitvene dejavnosti)
 
Čeče – del
A4 – Čeče soteska 004-1 (stanovanjsko območje)
A5 – Dolenjci 004-2 (kmečko-stanovanjsko območje)
A6 – Ravne 004-3 (kmečko-stanovanjsko območje)
A7 – Goveji potok 004-4 (kmečko-stanovanjsko območje)
 
Gore
A9 – Skopno 006-1 (kmečko-stanovanjsko območje)
A10 – Gore 006-2 (turistično-rekreacijsko območje)
A11 – A15 (območje počitniških hiš): Fračji dol 006-3, Florjanov dol 006-4, Pustov hrib 006-5, Vrh na Gorah 006-6 in Pod Lazami 006-7
 
Kal
A16 – Na Kalu 008-1 in A17 – Za hribom 008-2 (območji počitniških hiš)
 
Kovk
A18 – Kovk 009-1 (kmečko-stanovanjsko območje)
 
Krnice
A19 – Krnice 011-1 (kmečko-stanovanjsko območje)
 
Marno
A20 – Zgornje Marno 012-1 (kmečko-stanovanjsko območje)
 
Šavna peč
A21 – Šavna peč 017-1 (kmečko-stanovanjsko območje)
 
Turje
A22 – 018-1 (lokalno središče: stanovanjsko območje in centralne dejavnosti)
 
Unično
A23 – Unično 019-1 (kmečko-stanovanjsko območje).
IV. SKUPNA MERILA IN POGOJI
8. člen
Skupna merila in pogoji za posege v prostor veljajo za celotno ureditveno območje PUP za določeno namensko rabo površin v 5. člena tega odloka, podrobnejši in posebni pogoji so podani za naselja Turje, Krnice, Šavna peč in Zgornje Marno v poglavju V.
1. Pogoji za izrabo, kvaliteto graditve in druge posege v prostor
1.1. Pogoji glede vrste posegov v prostor
a) Na območju, ki se ureja izključno na podlagi PUP iz 7. člena tega odloka (izven ureditvenih območij z oznako B)
9. člen
Na celotnem območju, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji izven ureditvenih območij z oznako B so dovoljeni naslednji posegi:
– vzdrževanje, adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav
– urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve
– za energetsko, komunalno in prometno infrastrukturo so dopustna obnovitvena dela, razširitve (dograditve), rekonstrukcije in odstranitve.
10. člen
Znotraj določenih poselitvenih območij (ureditvena območja z oznako A in stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje) so ob upoštevanju urbanistično-oblikovalskih pogojev iz 21. člena in ostalih določil dovoljeni še naslednji posegi:
V vaških kmečko-stanovanjskih območjih (naselja z oznakami A2, A5,A6, A7, A9, A18 in A23):
– novogradnje stanovanjskih objektov in gospodarskih objektov kmetij (dopolnilna in nadomestna gradnja)
– dozidave, nadzidave ter spremembe namembnosti objektov za stanovanja, za potrebe kmetijstva in njenih dopolnilnih dejavnosti, obrtno dejavnost brez emisij
– gradnja pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča obstoječih objektov.
Za ureditvena območja naselij Krnice, Zg. Marno in Šavna peč (A19, A20 in A21) je upoštevati določila iz V. poglavja tega odloka.
V stanovanjskih območjih (naselja z oznakami A1, A3, A4 in A22):
– novogradnje stanovanjskih, obrtno-stanovanjskih objektov brez emisij in objektov kmetij (dopolnilna in nadomestna gradnja),
– dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti objektov za stanovanja, oskrbne, storitvene in obrtne dejavnosti brez emisij,
– gradnja pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča obstoječih objektov,
– urejanje odprtih javnih površin.
V ureditvenem območju naselja Turje (oznaka naselja A22) je upoštevati še podrobnejša določila iz poglavja V. tega odloka.
V turistično-rekreacijskem območju Gore (oznaka A10) so izven vplivnega območja kulturnega spomenika – Cerkev sv. Jurija dovoljene:
– dozidave, nadzidave in nadomestne gradnje obstoječih objektov,
– ureditve neasfaltiranih športnih igrišč in otroškega igrišča na trati, odprtega prostora za piknike, gostinske terase, parkirišča pri planinskem domu,
– postavitve spremljajočih naprav in opreme za rekreacijo in zabavo v naravnem okolju (smučanje, trim, piknik, športne dejavnosti, igra otrok na trati).
Za vse druge posege (objekte, večje zgrajene športne površine) je potrebno izdelati prostorski izvedbeni načrt.
Gradnja počitniških hiš na območju ni dovoljena.
V ureditvenih območjih počitniških hiš (oznake ad A11 do A17):
– novogradnje počitniških hiš (dopolnilna in nadomestna gradnja neustreznih objektov),
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov za počitniška stanovanja.
Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje (oznaka u):
– novogradnje (dopolnilna in nadomestna gradnja) v okviru opredeljenih stavbnih zemljišč iste namembnosti kot je namembnost obstoječih objektov,
– dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti objektov za stanovanja in potrebe kmetijstva; sprememba namembnosti počitniških hiš v stanovanjske objekte ni dovoljena,
– na zavarovanih območjih naselbinske dediščine naselij Turje, Šavna peč, Krnice in Zgornje Marno je upoštevati določila V. poglavja tega odloka.
V okviru funkcionalnih zemljišč obstoječih zakonito zgrajenih objektov, ki v planskih aktih občine še nimajo opredeljenega stavbnega zemljišča, so do sprejetja sprememb in dopolnitev teh dokumentov dovoljeni posegi kot so opisani za stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje (brez dopolnilne novogradnje).
b) Na območjih, ki se začasno urejajo s PUP iz 6. člena tega odloka (oznaka B)
11. člen
– Na celotnem območju pridobivalnega prostora rudnika rjavega premoga Hrastnik (oznake ureditvenih območij B1 do B7) so dovoljeni posegi izključno na osnovi predhodnega mnenja nosilca rudarske pravice – javnega podjetja RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik d.o.o. in soglasja ministrstva pristojnega za rudarstvo (96. člen zakona o rudarstvu – Uradni list RS, št. 56/99), če ne spreminjajo obstoječe rabe prostora in niso v neskladju s predpisano namensko rabo površin. Za ureditveno območje B5 je upoštevati tudi določila V. poglavja tega odloka.
V okviru poselitvenih območij – ureditvenih območij naselij in na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje, ki se nahajajo znotraj varnostnega stebra so dovoljene adaptacije, dozidave in nadzidave ter novogradnje objektov (dopolnilna in nadomestna gradnja) po opredeljeni osnovni namembnosti posameznih območij v 6. členu tega odloka.
– Na vseh ostalih območjih (oznake B8 do B15) so do sprejema prostorskih izvedbenih načrtov dovoljeni posegi, ki ne spreminjajo dejanske rabe prostora.
Dopustne so le gradnje v smislu izboljšave komunalne infrastrukture, vodnogospodarske ureditve ter adaptacije objektov, ki so nujno potrebne za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh območjih.
Na območjih pridobivalnih prostorov dolomita in cementnega laporja kamnolomov Boben in Retje-Plesko (oznaki B10 in B11) nadaljnja širitev (višanje) vreza v hrib do izdelave ureditvenih načrtov ni dopustno. Prostorski izvedbeni načrt za eksploatacijo, sanacijo degradiranega prostora in urejanje kontaktnega območja s krajino in naseljem je obvezna.
Na ureditvenem območju naselja Gore – Kupča vas (B8) in naselja Čeče – Tičja vas (B15) so dovoljene tudi dozidave, nadzidave in nadomestne gradnje obstoječih objektov.
12. člen
Podrobnejša merila in pogoji za posamezne vrste posegov iz 10. člena tega odloka
– Novogradnje v okviru ureditvenih območij so možne kot zapolnitve zaokroženih območij ob upoštevanju:
– stopnje izkoriščenosti zemljišč (razmerje med bruto etažno površino objektov brez kleti in površino območja):
– za stanovanjska območja in lokalno središče Turje – 0,4
– za kmečko-stanovanjska območja in območja počitniških hiš – 0,3
– usmeritev za določanje gradbenih parcel iz 13. člena tega odloka.
– Gradnja objektov oziroma ureditve prostorov za obrtno-proizvodne, oskrbne, storitvene ali družbene dejavnosti so dovoljene po predhodni strokovni presoji iz urbanističnega in okoljevarstvenega vidika. V primerih, kjer je za gradnjo potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v okolje glede emisije v zrak, je potrebno poprejšnje soglasje inšpektorja za varstvo okolja.
– Gradnja pomožnih objektov (garaže, shrambe in drugo) kolikor jih ni mogoče urediti v sestavi obstoječih objektov, je dopustna na vedutno neizpostavljenem območju funkcionalnih zemljišč objektov po predhodni strokovni presoji in skladno z določili občinskega odloka.
– Gradnja nadomestnih objektov:
– je možna v primeru, če je obstoječi objekt dotrajan oziroma funkcionalno neustrezen; pogoji gradnje za nadomestne objekte so enaki kot za druge novogradnje,
– je možna na istem mestu kot je stari objekt ali v neposredni bližini starega objekta na njegovem funkcionalnem zemljišču po predhodni strokovni oceni; stari objekt je obvezno porušiti.
13. člen
Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel
– Pri določanju gradbenih parcel je upoštevati namembnost ureditvenega območja s predlagano stopnjo izkoriščenosti zemljišča skladno s prejšnjim členom tega odloka, funkcijo in velikost objektov, oblikovanost terena in značilnosti obstoječe parcelacije, lokacije komunalnih vodov ter druge omejitve v prostoru. Pri tem je zagotoviti sanitarno tehnične zahteve (osončenje, proste in zelene površine) in ostale urbanistične pogoje v zvezi z dovozi, parkirnimi površinami in drugimi potrebnimi zunanjimi ureditvami glede na funkcijo objekta.
– Maksimalna velikost gradbene parcele za stanovanjske objekte v strnjenih dolinskih ureditvenih območjih naselij naj bo 600–700 m2, in sicer naj praviloma ne presega 800 m2.
– Za kmetije je potrebno zagotoviti gradbene parcele z velikostjo funkcionalnega zemljišča, ki bo prilagojena obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
– Načrt gradbenih parcel je obvezna osnova za parcelacijo na terenu.
1.2. Merila in pogoji za urejanje na kmetijskih in gozdnih površinah
14. člen
– Za ohranjanje prostorske pestrosti in biotske raznovrstnosti v krajini se naj ohranja obstoječa struktura zemljišč in način parcelacije, večja parcelacija in monokulturne površine niso primerne, najpomembnejše je zmanjšati intenziteto kmetijskih obdelav.
– Pri urejanju kmetijskih zemljišč se naj upoštevajo značilnosti kulturnih teras (vzporedno s plastnicami razporejene obdelovalne površine), ob večjih kmetijskih posegih v obrečni prostor pa oblike tradicionalne parcelacije aluvialnih ravnic.
– Pri kakršnemkoli načrtovanju intenzivnega načina kmetovanja, agro- in hidromelioracije je potrebno predhodno pridobiti soglasje naravovarstvene službe.
– Agromelioracije in širjenje vrtičkarstva na območju pridobivalnega prostora RRPH do sprejema ureditvenega načrta sanacije površin niso dovoljene.
– Upoštevati je vodnogospodarske pogoje, da v min. pasu 5 m od zunanjega roba potokov ni možno intenzivno izkoriščanje kmetijskih zemljišč.
– V poplavnih pasovih rek se naj odvija ekstenzivno kmetijstvo; obrečni pasovi vegetacije se morajo ohranjati.
– Pogoje gospodarjenja in ravnanja z razglašenimi varovalnimi gozdovi in gozdovi s posebnim namenom določajo občinski odloki; predlagani gozdovi po gozdnogospodarskih načrtih za varovalne in gozdove s posebnim namenom so vključeni v namensko rabo prostora in jih je potrebno čim prej zavarovati z odloki z namenom varovanja pred erozijo, snežnimi plazovi, ohranitve tal in naravne vegetacije, krepitev varovalnih funkcij gozda in drugih posebnih namenov.
– Ravnanje z gozdovi v območjih, ki so objekt ali del objekta naravne in kulturne dediščine je potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za naravno in kulturno dediščino.
– Obstoječi gozdni rob se mora ohraniti, zato je pri novogradnjah upoštevati oddaljenost objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja; izjemoma je ta odmik lahko manjši, vendar ne manj kot 15 m. Za območja počitniških hiš na krajinskem prostoru Gore – Kopitnik je upoštevati določila 21. člena odloka.
– Poseganje v gozdne otoke zaradi ohranjanja krajinsko-ekološke funkcije ni dovoljeno.
– Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
– Za načrtovanje hortikulturne ureditve okolja objektov je potrebno upoštevati načela sonaravnega ravnanja s prostorom in glede na vrstno sestavo bližnjih gozdov prvenstveno saditi avtohtono rastje.
– Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lestnih sortimentov po obstoječih vlakah; predvsem to velja za gozdove, ki mejijo na ureditvena območja naselij. Prometnice, na katere so priključene transportne poti in ki omogočajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov, morajo biti urejene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve, da so urejena ustrezna obračališča ipd.
1.3. Merila in pogoji vodnogospodarskega urejanja ter za posege na ogroženih območjih
15. člen
Varovanje vodnih virov
– Posegi v zavarovana vodovarstvena območja so dovoljeni v skladu z določili sprejetih odlokov; upoštevati je predpisane režime varovanja vodnih virov v najožjem, ožjem in širšem varstvenem času.
– Prioritetno je zavarovati še ostale vodne vire na območju občine in do sprejetja odlokov upoštevati pogoje varovanja na osnovi izdelanih strokovnih podlag.
– Ob sanaciji vodovodnih sistemov in zajetij vodnih virov je potrebno namestiti čistilne naprave pri tistih virih, ki nimajo kvalitetne pitne vode.
16. člen
Pogoji gospodarjenja na ogroženih območjih
(poplavna območja, plazovita in pogojno stabilna območja)
– Za vsako novogradnjo oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav je na celotnem območju občine predhodno pridobiti geološko mnenje.
Na potencialno plazljivem območju, ki zajema pretežni prostor občine z izjemo Kalske planote in območje Gore-Kopitnik, je za vsako novogradnjo pridobiti tudi geomehansko mnenje ter na osnovi geološkega poročila določiti ustrezno mikrolokacijo s pogoji za gradnjo. Upravljalci in uporabniki so dolžni na pogojno stabilnih zemljiščih preveriti pogoje stabilnosti zemljišč, pred zasipavanjem razmočenih zemljišč odvesti talne vode ter pobočne kotanje drenirati in izravnati tako, da voda ne bo mogla zastajati in zamakati zemljišča.
Na pogojno stabilnih zemljiščih ni dovoljeno:
– preusmerjanje voda z okoliških na potencialno labilna zemljišča,
– zadrževanje voda, zlasti pa terasiranje in drugi načini obdelovanja, ki bi pospešili zamakanje zemljišča,
– poseganje, ki bi povzročilo dvig gladine talnice (gradnja nepropustnih opornih in podpornih objektov),
– prerazdeljevanje zemeljskih gmot ali druge dodatne obremenitve,
– iztrebljanje tistih grmovnih in drevesnih vrst, ki omejujejo površinsko plazenje zemljišč.
– Za vse posege v vplivnem območju vodotokov in v zaledne površine zbirnih območij vodotokov je potrebno pridobiti vodno soglasje ter upoštevati zahtevane pogoje. Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno (obvezno izhodišče republiškega plana).
– Minimalni odmik objektov od vodnih zemljišč je 5 m ter pri reki Savi 15 m in več ter izven dosega visoke vode z upoštevanjem varnostnega nadvišanja.
Posamezni objekti morajo biti višinsko zasnovani tako, da bodo varni pred vplivom visokih voda in, da bo omogočena odvodnja meteornih vod s funkcionalnih površin. Njihovo oddaljenost od za visoke vode prevodnih strug in način njihovega zavarovanja pred erozijo bodo določali pogoji posameznega vodnogospodarskega mnenja.
– Za nujno potrebno zagotovitev poplavne varnosti na poselitvenih območjih so predvidena ureditvena (sanacijska, vzdrževalna in investicijsko vzdrževalna) dela na:
– spodnjih odsekih hudournikov Brnica, Ična, Brezniški potok
– odsekih hudournikov, ki potekajo na poselitvenih območjih in ob cestah, Boben v Čečah in v Bobnu, Marnski potok, Bela ter ureditve v povirnih odsekih hudournikov.
– Pri posegih v obvodni prostor je potrebno zagotoviti ohranitev rečnih in obrečnih ekosistemov ter obrežne krajine. Vse ureditve za stabilizacijo strug je izvesti v naravnih materialih. Na varovanih območjih naravne dediščine je za vse posege na potokih izvajati v soglasju z naravovarstveno službo.
1.4. Merila in pogoji urejanja na območjih naravne dediščine
17. člen
Za varstvo naravnih vrednot je obvezno upoštevati naravovarstvene smernice, ki jih je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (oktober 2000) in za vsak poseg na varovanih območjih in objektih naravnih vrednot pridobiti naravovarstveno soglasje.
18. člen
Na območju PUP so varovane naslednje naravne vrednote:
a) predlagane za razglasitev:
KP1 – krajinski park Kopitnik
NS – naravni spomeniki:
– Klemenčeva skala (NS2)
– Jelenove skale (NS3)
– Boben – skalni osamelci (NS4)
– Reberske skale (NS5)
– Bajdetov graben s slapovi (NS6)
– Okrogi (NS7)
– Soteska Pekel (NS8)
– Kovška luknja (NS9)
– Lipa pri Plavcu (NS10)
– Lipa pri cerkvi v Turju (NS11)
– Bodika v Ravnah (NS12)
– Izvrišče (NS13)
b) varovane s planskimi usmeritvami
NV – naravne vrednote:
– Nahajališče oligocenskih fosilov (NV14)
– Osamelci pod Matico (NV15)
– Votlina v stolpu (NV16)
– Bodika pri Bezovem (NV17)
– Gozdni rezervat Pekel (NV18)
– Gozdni rezervat pod Matico (NV19)
Varstveni režimi in razvojne usmeritve za varstvo naravnih vrednot
Krajinski park Kopitnik (KP1)
Skalovito pobočje Kopitnika je botanična lokaliteta z zelo bogato ilirsko raznovrstno floro in ima veliko ekološko, biotsko in krajinsko vrednost. Zanj velja varstveni režim za širša zavarovana območja ter za geomorfološke, hidrološke, zoološke, botanične in gozdne rezervate.
Za ohranjanje krajinske in biotske pestrosti območja je obdržati obstoječe kmetijske površine z ekstenzivno obdelavo in preprečevati zaraščanje travišč z gozdom; izvajati agro- in hidromelioracije, zasajati monokulture in spreminjati vegetacije ni dovoljeno. V gozdovih naj se ohranijo avtohtone združbe, z gozdovi naj se gospodari v skladu z gozdnogospodarskimi načrti. Med drugimi omejitvami, ki jih določajo varstveni režimi za krajinski park je prepovedana gradnja vseh vrst objektov. Primernost območja je za razvoj naravoslovnega turizma in mehke oblike rekreacije (pohodništvo, tek v naravi, kolesarjenje in jahanje po obstoječih poteh ipd.).
Naravni spomeniki
Za naravne spomenike Klemenčeve skale (NS2), Jelenove skale (NS3), Boben – skalni osamelci (NS4), Reberske skale (NS5) in Okrogi (NS7) velja vartveni režim za geomorfološke površinske naravne vrednote. Objekti so lahko zanimiva izletniška točka namenjeni ogledom ali raziskovanju in izobraževanju.
Za Bajdetov graben s slapovi (NS6), Sotesko Pekel (NS8) in Izvirišče (NS13) velja varstveni režim za geomorfološke površinske, hidrološke in gozdne naravne vrednote. Soteske in doline se naj ohranijo v obstoječem stanju, nekateri deli se lahko uredijo za izletništvo (pešpoti, označevalne table).
Za Kovško luknjo (NS9) velja varstveni režim za geomorfološke podzemeljske naravne vrednote. Objekt naj bo namenjen znanstvenemu raziskovanju.
Za naravne spomenike Lipa pri Plavcu (NS10), Lipa pri cerkvi v Turju (NS11), Bodika v Ravnah (NS12) velja varstveni režim za drevesne naravne vrednote. Drevesa so lahko zanimiva izletniška točka, dovoljeni so le sanitarni rezi.
 
Naravne vrednote
Za naravne vrednote veljajo naslednji varstveni režimi:
Nahajališče oligocenskih fosilov (NV14) – za geološko – paleontološke naravne vrednote.
Osamelci pod Matico (NV15) in Votlina v stolpu (NV16) – za geomorfološke površinske in podzemeljske naravne vrednote; Bodika pri Brezovem (NV17) – za drevesne naravne vrednote; gozdni rezervat Pekel (NV18), gozdni rezervat pod Matico (NV19) – za drevesne in gozdne naravne vrednote.
Varstveni režimi za posamezne zvrsti naravnih vrednot so sestavni del strokovnih podlag ZVNKD Celje.
1.5. Merila in pogoj za urejanje na območjih kulturne dediščine
19. člen
Za vsak poseg na objektih oziroma varovanih območjih kulturne dediščne je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje po 44., 45., 46. in 47. členu zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
20. člen
Na območju občine, ki se ureja na podlagi tega PUP so določena varovana območja in objekti naslednje vrste kulturne dediščine, ki so s številkami iz registra dediščine prikazana v kartografskem delu PUP:
K1 – naselbinska dediščina
K2 – arheološka dediščina
K3 – sakralna stavbna dediščina
K5 – profana stavbna dediščina – etnološka dediščina
K6 – memorialna dediščina.
(1) K1 – naselbinska dediščina
Na območju občine so 4 naselja z vrednostjo naselbinske dediščine (KD – kulturne dediščine):
K1.01 – Krnice, vas
K1.02 – Marno, zaselek Zgornje Marno
K1.03 – Šavna peč – vas
K1.04 – Turje – vas
Za posege na varovana območja naselbinske dediščine je upoštevati določila iz V. poglavja tega odloka.
(2) K2 – arheološka dediščina
Opredeljena so 3 območja arheološke dediščine, ki imajo vrednost kulturnega spomenika (KS):
K2.01 – Krnica, Arheološko območje Grobišče
K2.02 – Podkraj, Rimska naselbina s svetiščem
K2.03 – Turje, Arheološko območje V Ložci.
Na teh zavarovanih območjih mora biti raba tal takšna, da ohranja podzemne ostaline nepoškodovane; prepovedano je poseganje v zemeljske plasti z vsemi oblikami gradenj in kmetijskih operacij. Pred vsakim posegom je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, ki bodo opredelili nadaljnje ukrepe potrebne za ohranitev arheološke dediščine.
(3) Stavbna dediščina
K3 – sakralna stavbna dediščina
Na območju PUP je evidentiranih in ovrednotenih 5 objektov sakralne stavbne dediščine:
– pomembnejša kulturna dediščina (spomenik državnega pomena) – PKD:
K3.04 Gore nad Turjem – Cerkev sv. Jurija
– kulturni spomeniki lokalnega pomena (KS)
K3.01 Brdce – Kamnito stebrno znamenje
K3.05 Hrastnik – Cerkev Matere božje v Dragi
K3.09 Turje – Cerkev sv. Štefana
– kulturna dediščina (KD): K3.08 Šavna peč – znamenje
K5 – profana stavbna dediščina – etnološka dediščina
Od skupnih 60 enot evidentirane profane stavbne dediščine – etnološke dediščine na območju PUP je z vrednostjo kulturne dediščine (KD) zavarovano 16 območij domačij, 44 objektov je kulturnih spomenikov predlaganih za razglasitev (KS):
– Brdce:
K5.01 – Kozolec na domačiji Brdce 6 (KS)
K5.02 – Kozolec na domačiji Brdce 13 (KS)
K5.03 – Domačija Brdce 14 (KD)
K5.04 in K5.05 – Kozolec in Hram na domačiji Brdce 14 (KS)
K5.06 – Kozolec na domačiji Brdce 17 (KS)
– Čeče:
K5.07 – Hlev na domačiji Čeče 71 (KS)
K5.08 – Kozolec na domačiji Čeče 72 (KS)
K5.09 – Domačija Čeče 75 (KD)
K5.10 – Kozolec na domačiji Čeče 75 (KS)
K5.11 – Kozolec na domačiji Čeče 77 (KS)
K5.12 – Kozolec na domačiji Čeče 78 (KS)
K5.13 – Domačija Čeče 83 (KD)
K5.14 in K5.15 – hlev in kozolec na domačiji Čeče 83 (KS)
K6.16 – Domačija Čeče 84 (KS)
K5.17, K5.18 in K5.19 – hlev, hram in kozolec na domačiji Čeče 84 (KS)
K5.20 – Kozolec na domačiji Čeče 84 (KS)
K5.21 – Domačija Čeče 88 (KD)
K5.22 do 5.25 – Stanovanjska hiša, hram, kozolec in kovačija na domačiji Čeče 88 (KS)
– Gore:
K5.26 – Domačija Gore 41 (KD)
K5.27 in K5.28 – Hlev in kozolec na domačiji Gore 41 (KS)
– Kal:
K5.29 – Kozolec na domačiji kal 10 (KS)
K5.30 – Hram na domačiji Kal 13 (KS)
K5.31 – Kozolec na domačiji Kal 15 (KS)
– Krištandol:
K5.32 – Domačija Krištandol 1 (KD)
K5.33 – Kozolec na domačiji Krištandol (KS)
K5.34 – Domačija Krištandol 2 (KD)
K5.35 – Kozolec na domačiji Krištandol 2 (KS)
– Marno:
K5.36 – Domačija Marno 26 (KD)
K5.37 in K5.38 –Hram in kozolec na domačiji Marno 26 (KS)
– Turje:
K5.40 – domačija Turje 3 (KD)
K5.41 in K5.42 – Kozolec in košča s kletjo na domačiji Turje 5 (KS)
K5.43 – Domačija Turje 4 (KD)
K5.44 do K5.46 – Hlev, kozolec in gepl na domačiji Turje 4 (KS)
K5.47 – Domačija Turje 6 (KD)
K5.48 – Kozolec na domačiji Turje 6 (KS)
K5.49 – Domačija Turje 7 (KD)
K5.50 do K5.52 – Kašča, kozolec I in kozolec II na domačiji Turje 7 (KS)
K5.53 – Domačija Turje 12 (KD)
K5.54 in K5.55 – Kašča (hram) na domačiji Turje 12 (KS)
K5.56 – Domačija Turje 19 (KD)
K5.57 in K5.58 – Kašča (hram) na domačiji Turje 19 (KS)
K5.59 – Mežnarija (KS)
K5.60 – Kozolec na domačiji Turje 23 (KS)
– Brnica:
K5.61 – Domačija Brnica 57 (KS)
Posegi na varovana območja in objekte stavbne dediščine (ob samem objektu se varuje njegovo funkcionalno zemljišče ter širši vizualni prostor, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v prostoru) se lahko izvajajo skladno s pogoji in s soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(4) K6 – memorialna dediščina
Z varstvenim režimom za stavbno dediščino se varuje naslednja memorialna dediščina na območju PUP:
K6.01 – Brezno, grob partizana Petra (KD)
K6.05 – Kal, spomenik in grob padlemu kurirju (KD)
K6.06 – Krištandol, grobišče s spominskim obeležjem (KD) in drugi evidentirani objekti memorialne dediščine – vrsta spominskih obeležij (spominske plošče na objektih), ki še niso vpisani v register.
Za naselja Turje, Krnice, Marno in Šavna je na osnovi strokovnih zasnov za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS-OE, april 2002) dodatno evidentirana kulturna dediščina; upoštevati je določila V. poglavja tega odloka.
2. Pogoji za urbanistično oblikovanje območij in arhitektonsko oblikovanje objektov
21. člen
Pri posegih in urejanju na ureditvenih območjih naselij Turje, Krnice, Šavna peč in Zgornje Marno je poleg splošnih določil iz tega člena odloka upoštevati podrobnejša merila in pogoje iz V. poglavja tega odloka.
2.1. Splošni pogoji
– Lokacija, odmiki
– Z izborom lokacije objekta se mora zagotoviti ohranitev obstoječe tipične tlorisne zasnove in gabaritne podobe značilne za posamezno naselje v obravnavani arhitekturni krajini. V naseljih ali delih naselij, ki so ovrednotene kot naselbinska in stavbna dediščina, morajo biti lokacije kot oblikovna podoba objekta izbrani s soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
– Stavbno zemljišče mora biti sposobno za gradnjo, zato je za vsako novogradnjo na celotnem območju pridobiti geološke pogoje, na potencialno plazljivem območju pa tudi geomehansko mnenje; upoštevati je pogoje za posege na ogroženih območjih iz 16. člena tega odloka.
– Vsaka lokacija za gradnjo objektov za bivanje in delo mora imeti zagotovljeno minimalno komunalno opremljenost – dostop na javno cesto ter oskrbo z neoporečno pitno vodo in električno energijo.
– Vsi odmiki novih objektov in dozidav morajo biti načrtovani skladno z veljavnimi predpisi in pogoji soglasodajalcev za posamezna področja; obvezno je pridobiti soglasje za vsakršno gradnjo v bližini infrastrukturnih napeljav in objektov ter v varstvenih pasovih:
– cest: pri glavni cesti 25 m, regionalni cesti 15 m in lokalni cesti 8 m na vsako stran od zunanjega roba cestišča; minimalni odmik objekta od javnih poti je 5 m;
– glavne železniške proge I. reda: 200 m na vsako stran od osi proge,
– visokotlačnih plinovodov R 25A in P 258A: 100 m na vsako stran od osi plinovoda,
– daljnovodov: DV 10(20)kV – 10 m, DV 35 KV – 15 m in DV 110 kV – 15 m na vsako stran od osi daljnovoda,
– minimalni odmik objektov od zgornje brežine potokov je 5 m.
– Najmanjši medsebojni odmik objektov se določi glede na terenske razmere in v skladu s sanitarnimi, požarno-varstvenimi predpisi in pogoji osvetlitve (praviloma naj bo minimalni odmik med bivalnimi prostori v objektih 1,5 x višina objekta, na čelnih straneh objektov pa 8 m). Bivalni pogoji v neposredni soseščini se ne smejo poslabšati.
– Odmik objekta od meje sosednjih zemljišč naj bo minimalno 4 m, za manjši odmik oziroma za objekt, ki je oddaljen 4 m in več, ima pa vpliv na sosednja zemljišča in objekte, je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
– gabariti in oblikovanje objektov
Vse novogradnje se morajo prilagoditi višinskim in tlorisnim gabaritom obstoječe zazidave, prav tako ne smejo presegati tega gabarita prizidave in nadzidave objektov.
– višinski gabarit
– Pri določanju višinskih gabaritov je upoštevati, da bo razmerje višine zidanega dela objekta proti strehi v razmerju značilnem za obstoječe objekte v naselju in arhitekturni krajini.
– Maksimalni višinski gabarit v posameznih ureditvenih območjih naselij je določen v točki 2.2. tega člena odloka in ne presega etažnosti: vkopana klet + pritličje (+ največ eno nadstropje) + bivalno podstrešje za stanovanjske objekte.
– Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje naj bo etažnost: vkopana ali največ polzasuta (glede na brežino) klet + pritličje + bivalno podstrešje; z upoštevanjem določila prve alinee tega podpoglavja je v dolinskih vidno neizpostavljenih predelih dopustno največ eno nadstropje (pogoj: v celoti vkopana klet).
– Objekti na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano, da se zagotovi pritlični gabarit.
– Etažnost objektov mora biti podrejena dominantam v naselju (cerkev, drevo), kar se še posebej strogo upošteva na območjih kulturne dediščine.
– tlorisni gabarit
– Tlorisne oblike novih objektov v okviru vaških naselij in na območju razpršene gradnje naj bodo izrazito podolgovate zasnove v razmerju stranic 1:1,5 – 1,8.
– V ureditvenih območjih naselij: Boben, Čeče – soteska, Brnica, Novi log in Brezno se tlorisne oblike objektov podrejajo obstoječi zazidavi v posameznih območjih z lego (daljšo stranico) objekta usklajeno z obstoječimi gradbenimi linijami.
– Maksimalni tlorisni gabarit objektov pogojuje struktura obstoječe pozidave, to pomeni, da novi objekti ne smejo biti večji od maksimalnih obstoječih objektov (po posameznih vrstah – funkcijah objektov).
– Površina prizidave objekta praviloma ne sme presegati 50% zazidane površine obstoječega objekta, pri čemer naj se ohrani razmerje tlorisnih stranic kot je opredeljeno v zgornji alinei (podolžen tloris).
V izjemnih primerih, ko funkcija zahteva večje tlorisne gabarite, je potrebno mase členiti, da dosežemo skladnost z obstoječo (drobno) pozidano strukturo.
– strehe
– Strehe morajo biti simetrične dvokapnice s čopi ali brez.
– Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami terena oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka in gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec.
Smer slemena je obvezno vzporedno z daljšo stranico objekta.
– Kap (žleb) naj bo praviloma v višini plošče (tal) na podstrešju oziroma v skladu z določili za določanje višinskega gabarita objektov (prvi odstavek podpoglavja »višinski gabariti«).
– Naklon strešine od 35 do 45 je prilagoditi prevladujočemu naklonu v zaselku in upoštevati določila iz točke 2.2 tega člena odloka. Na območju vaških naselij in razpršene poselitve je obvezen naklon 40 ali 45 glede na prevladujoči naklon v naselju.
– Vrsto in barvo kritine je prilagoditi pretežni barvi strešin na območju in naj bo temna (opečna rdeča, rjava, temno siva).
– Strešna okna se naj oblikujejo s pravokotnim slemenom na strešino objekta ali naj bodo položena na strešino.
– fasade
– Balkoni, terase se naj namestijo na vzdolžni fasadi (na čelni strani ni arhitekturna identiteta stavb tega območja).
– Manjše okenske odprtine naj bodo vertikalno podolgovatih oblik.
– Elementi fasad naj bodo: omet v svetlih umirjenih naravnih barvah (zaglajen ali zariban v vaških naseljih in zlasti na območjih kulturne dediščine) ter les v njegovi naravni barvi; poudarjena mora biti vertikalna smer arhitekturnih členov (okna, vrata, lesen opaž, ograje).
– pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z objektom, ob katerem stojijo.
– urejanje okolice objektov
– Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovano povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli v projektni dokumentaciji.
– Pri zemeljskih posegih v teren naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primerih ko to ni mogoče, oziroma zaradi upoštevanja geoloških pogojev, se izvede z opornimi zidovi do višine 1 m (ki niso ob javnih prometnih površinah) z maksimalno ozelenitvijo.
– Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic ali pa v kombinaciji živa meja in umetna ograja; zid, lesene letve, tramiči ali drugo; zidani del ograje ne sme biti višji od 1 m.
– Pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost je upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
– Od roba cestnega telesa morajo biti ograje odmaknjene minimalno 1 m oziroma skladno s pogoji upravljalcev in ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti in ovirati pluženje.
– Ozelenitve okolice objektov se naj izvedejo s krajevnimi vrstami vegetacije. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo kulturno krajino.
2.2. Urbanistično-oblikovalski pogoji za posameza ureditvena območja
Poleg splošnih določil iz prejšnjega poglavja tega člena odloka je za posamezna ureditvena območja upoštevati še naslednje pogoje:
1. V ureditvenih območjih naselij:
Čeče: Dolenjci, Ravne, Goveji potok, Brdce, Gore – Skopno, Prapretno, Plesko in Unično (vaška kmečko-stanovanjska območja) z značilno gručasto obliko stavbnih kompleksov se morajo nove stavbne dopolnitve vklopiti v stavbno gručo »nepravilno« in z lego – daljšo stranico objekta in smerjo slemena praviloma vzporedno s plastnicami terena. Vsako geometrijsko oblikovanje je v teh naseljih negativno.
Posebno pozornost je posvetiti oblikovanju obrobja gručastega zaselka zlasti na vidno izpostavljenih območjih in vstopni veduti. Na terasnih robovih (npr. Ravne, Brdce) je obvezna vzpostavitev gradbene linije, enoten nižji višinski gabarit objektov; lociranje pomožnih objektov na obrobjih naselij ni dovoljeno. Strniti je nepovezane stavbe na razširjenih pretežno obcestnih krakih (Kovk, Dolenjci, Ravne) in na vstopnih mestih zaselka zagotoviti prenove in stavbne dopolnitve v gabaritni in oblikovni podobi značilni za naselje.
Maksimalni višinski gabarit stanovanjskih objektov je določen z etažnostjo: vkopana ali največ polzasuta klet (glede na brežino)
pritličje
bivalno podstrešje
Na nižjih terasah in če dopušča gabarit naselja ter v naselju Brdce je dovoljeno največ eno nadstropje (pogoj je v celoti vkopana klet).
Streha: naklon od 40 do 45 glede na prevladujoči naklon v naselju
2. V ureditvenih območjih naselij:
Boben, Čeče-soteska, Brnica, Novi dol in Brezno (dolinska pretežno stanovanjska območja)
značilno obcestno zazidavo (razpotegnjena, sklenjena ali gručasta obcestna zazidava) se morajo stavbne dopolnitve z lego in smerjo slemena prilagoditi obstoječim gradbenim linijam, ki potekajo vzporedno s cesto ali plastnicami terena nad njo za strnitev obcestnih stavbnih nizov oziroma zaključitev terasasto razporejenih objektov na pobočju.
Prenova objektov na obcestnem nizu v Brnici s funkcijo in arhitekturnim značajem »primestnega naselja« Hrastnika je pomemben dejavnik sanacije urbanega prostora občine.
Nujno potrebne so ureditve prometnih in javnih odprtih površin (parkirišča, peščeve površine) na območjih ob regionalni cesti v Breznem in na Marnem pri objektih s centralnimi funkcijami (gostišče, trgovina, storitve); za urejanje območja pri gostišču v Marnem (vključno predvideno vrtnarstvo) so potrebne strokovne podlage.
Nezazidana mora ostati neposredna okolica zadružnega doma in športnega igrišča v Čečah.
Maksimalna dovoljena etažnost objektov je:
– pritličje na nivoju terena
– eno nadstropje in podstrešje,
oziroma na nagnjenih terenih: v pobočje vkopana klet, pritličje in bivalno podstrešje.
Streha: naklon od 35 do 45 (praviloma okoli 40 in glede na prevladujoči naklon v naselju).
V območju za proizvodne in servisne dejavnosti na Novem dolu je višinski gabarit prilagoditi obstoječi zazidavi, ne sme pa presegati višine 6m do kapi.
3. V ureditvenih območjih počitniških hiš:
na Gorah in na Kalu je osnovni pogoj za prostorsko urejanje in izvedbo posegov oblikovanje gručastih stavbnih skupin z zapolnitvami in zaokrožitvami zaključenega morfološkega vzorca, pri čemer je upoštevati:
– v pobočje »položeno« gručo hiš v ureditvenih območjih Fračji dol in Vrh na Gorah ter na Kalu z lego, daljšo stranico objekta in smerjo slemena vzporedno s plastnicami terena; izrazit podolžen tloris objektov (razmerje stranic 1:1,8) z maksimalno širino objekta 6 m, v pobočje vkopano kletjo ter maksimalno etažnostjo P+M (pritličje + mansarda – bivalno podstrešje),
– zapolnitve oziroma dopolnilno gradnjo počitniških hiš v ureditvenih območjih Florjanov dol in Pustov hrib na Gorah in na Kalu je treba prilagoditi obstoječi zazidavi v geometrijsko nepravilni zasnovi stavbne grče; maksimalni višinski gabarit objektov na nižjih legah (pod pobočji) je: polvkopana klet + pritličje z mansardo v podstrešju; niveleta pritličja na višjih legah mora biti na nivoju terena.
Odmik objektov od gozdnega roba naj bo minimalno 15 m, oziroma je primerno oddaljenost (glede na kvaliteto gozdnega roba, višino dreves, osončenje itd.) ugotoviti in določiti za vsak primer posebej pri čemer naj bo poudarjen pogoj, da je investitor sam odgovoren za morebitno škodo, ki bo nastala zaradi nezadostnega odmika objekta od gozdnega roba.
3. Pogoji za komunalno urejanje območja
22. člen
– promet
Za izboljšanje prometnih ureditev zlasti v ureditvenih območjih naselij je rekonstrukcije regionalnih oziroma lokalnih cest skozi naselja izvesti z izgradnjo pločnikov in kolesarskih stez za medkrajevno povezavo, potrebne so prenove avtobusnih postajališč in ureditve križišč.
Izvesti je načrtovane posodobitve makadamskih vozišč na še neurejenih odsekih javnih poti in lokalnih cest.
Pri določanju lokacij objektov je upoštevati predpisane odmike od cest po določilih 21. člena tega odloka, za gradnjo v varovalnih pasovih cest in za priključke objektov (več objektov naj ima skupen priključek na javno cesto) na kategorizirane ceste in javne poti pa pridobiti soglasje upravljalcev cest.
Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop za intervencijska vozila z ustreznimi oznakami (prometni znaki, talne oznake-nosilnost).
– vodovarstvena območja in vodooskrba
Na celotnem obravnavanem območju je potrebno:
– za zagotovitev zdravstveno ustrezne in zadostne količine pitne vode sanirati obstoječa zajetja javnih vodooskrbnih sistemov skladno z odloki o varstvenih pasovih virov pitne vode oziroma zgraditi nova zajetja vodnih virov
– obnoviti javne vodooskrbne sisteme z novimi zajetji vodnih virov, črpališči in vodohrani ter obnovo in dograditvijo obstoječega omrežja
– organizirati upravljanje vodovodnih sistemov skladno z občinskim odlokom o gospodarskih javnih službah.
Na območju, kjer je upravljanje javnih vodovodnih sistemov urejeno v skladu z občinskim odlokom o gospodarskih javnih službah, je zagotovljena ustrezna vodooskrba in so možni dodatni vodovodni priključki za novogradnje v skladu s pogoji upravljalca razen v ureditvenih območjih: Goveji potok (novo stanovanjsko območje), Čeče (Tičja vas, Dolenjci), Sp. Boben, Kovk, Slatno, Krnice, Šavna peč, Gore-Skopno, turistično-rekreacijsko območje Gore in območja počitniških hiš na Gorah, Kopitniku in Kalu, kjer bo zagotovljena ustrezna vodooskrba z dograditvami in sanacijami obstoječega vodovodnega sistema. Po končani izgradnji bodo možni dodatni vodovodni priključki za novogradnje v skladu s pogoji upravljalca.
Na območjih z obstoječimi lokalnimi oziroma vaškimi vodovodnimi omrežji na obstoječa vodovodna omrežja ni možno priključiti večjega števila novih uporabnikov, za posamične novogradnje je obvezno predhodno pridobiti soglasje upravljalca vodovoda in zdravstvenega inšpektorata.
Izven območij oskrbe z javnim vodooskrbnim sistemom, si morajo investitorji zagotoviti ustrezne vodooskrbne naprave za lastni vodni vir v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji glede na predhodno oceno pooblaščene organizacije o zahtevani ustreznosti vodnega vira.
Pogoje in način oskrbe z vodo iz javnih vodovodov določa občinski odlok o o oskrbi z vodo (UVZ, št. 23/93, 17/9) in tehnični pravilnik o javnem vodovodu Občine Hrastnik (UVZ, št. 17/97). Pri gradnji objektov in drugih posegov v prostor je potrebno upoštevati odmike od cevovodov javnega vodovodnega omrežja skladno s tehničnim pravilnikom o javnem vodovodu Občine Hrastnik (UVZ, št. 17/97).
– odvajanje in čiščenje odplak
Z dograditvijo kanalizacijskega omrežja na širšem območju mesta Hrastnik in naselja Dol pri Hrastniku ter izgradnjo glavnega sanitarnega kolektorja s centralno čistilno napravo ob Savi bo možno zagotoviti odvajanje in čiščenje odplak v ureditvenih območjih naselij Boben, Brnica, Čeče, Dol pri Hrastniku, Krištandol, Krnice, Marno, Plesko, Podkraj (del), Prapretno, Studence, Turje (del).
Dolgoročna rešitev za odvajanje in čiščenje odplak v ureditvenih območjih naselij Brdce, Gore, Kal, Kovk, Šavna peč in Unično so lokalne čistilne naprave.
Do realizacije kanalizacijskih sistemov je potrebno fekalne odplake iz objektov odvajati v individualne ali skupinske ustrezno dimenzionirane vodotesne greznice brez iztoka na občasno izpraznjevanje; odplake iz gospodarskih objektov kmetij pa v vodotesne gnojne jame oziroma jame za gnojevke brez iztoka; gnojišča se morajo izvesti v skladu s predpisi, kot jih določajo strokovna navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št.10/85). Meteorne vode s streh in čiste površinske vode je možno odvajati v ponikovalnico ali direktno v potok, onesnažene meteorne vode pa obvezno preko peskolovov in ustreznih lovilcev olj.
V proizvodno-obrtnih conah je potrebno namestiti čistilno napravo za tehnološke odpadne vode, iz katerih se odvaja očiščena odpadna voda v kanalizacijo ali neposredno v vode (uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda in virov onesnaženja, Uradni list RS, št. 35/96).
– plinovod; ogrevanje
Izven ureditvenih območij naselij Hrastnik in Dol pri Hrastniku so na obstoječe plinovodno omrežje priključena naselja Brnica, Krištandol, Marno in Brdce, načrtovana pa je dograditev nizkotlačnega plinovodnega omrežja v naselja Prapretno; Studence, Boben in Čeče z usmeritvami za oskrbo s plinom tudi lokalnega središča Turje.
V drugih naseljih je glede na podeželski prostor možen način ogrevanja le z individualnimi kurišči, vendar s pogojem uporabe ekološko dopustnega kuriva: lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin in premog, katerega energetsko specifična vrednost gorljivega žvepla ne presega 0,7 g/MS.
– pogoji za posege v varstvenih pasovih plinovoda
Na območju PUP potekata 50-barska plinovoda R25A (od plinovoda M2 do MRP Hrastnik) in 258A (od plinovoda R25A do MOP TOH). Za visokotlačne plinovode se upošteva pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02).
V nadzorovanem pasu, ki je 100 m širok pas na vsako stran od osi visokotlačnega plinovoda, je potrebno upoštevati omejitve in za posege pridobiti soglasja skladno s 7. členom pravilnika.
Za srednjetlačne plinovode je potrebno upoštevati pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02).
V 2 x 5m pasu vseh plinovodv se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenega upravljalca.
– oskrba z elektriko
Vsa ureditvena območja naselij bodo oskrbovana z električno energijo pretežno iz obstoječih trafo postaj. V primeru slabih napetostnih razmer ali povečanega odjema elektrike bo upravljalec zgradil nove trafo postaje s pripadajočim visoko napetostnim priključkom in nn vodi. Za postavitev daljnovoda 10(20) kV je potreben prosti koridor širine 10 m, za 35 kV 15 m za 110 kV 25 m, za transformatorske postaje moči do 250 kVA površine 3 x 3 m in nad 250 kVA 6 x 6 m. Do transformatorskih postaj mora voditi cesta prevozna s kamioni nosilnosti vsaj 5 ton.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj si morajo investitorji pridobiti soglasje upravljalca električnega omrežja.
Za vse posege v varovalnih koridorjih daljnovodov (navedeni v 21. členu tega odloka) je potrebno pridobiti soglasje upravljalca elektro omrežja.
– TK omrežje
Izgradnja in vzdrževanje TK omrežja se lahko izvaja nemoteno glede na ostale pogoje v PUP.
Za izvajanje vsakršnih posegov v bližini obstoječega in predvidenega TK omrežja si mora izvajalec del pridobiti posebno soglasje Telekoma Slovenija d.d. PE Trbovlje. Pri določanju lege objektov je potrebno upoštevati odmike oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljalec TK omrežja pri pridobitvi soglasja k lokaciji ali gradbenemu dovoljenju za posamezne objekte.
Pridobljeno soglasje za PUP ne velja za pridobitev gradbenega dovoljenja.
– odpadki.
Za ravnanje z odpadki je obvezno upoštevati določila odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Hrastnik in programa gospodarjenja s komunalnimi odpadki na območju Občine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 7/99, 2/02).
Pri postavitvi kontejnerjev za redni odvoz odpadkov je upoštevati pogoje požarne varnosti – odmiki od objektov in gozdov.
4. Pogoji za varovanje okolja
23. člen
– Za zmanjšanje in preprečevanje onesnaženosti zraka je upoštevati pogoje za ogrevanje objektov in prometno urejanje iz prejšnjega člena tega odloka, drevesno in z živico ozeleniti okolico objektov ob glavnih prometnicah ter v primerih, kjer je za gradnjo potrebno dovoljenje za poseg v okolje glede emisije v zrak pridobiti poprejšnje soglasje inšpektorja za varstvo okolja.
– Za varstvo pred hrupom je skladno z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju upoštevati za čista stanovanjska območja določeno II. stopnjo varstva pred hrupom (mejna nočna raven hrupa je 45 dB in dnevna 55 dB), za poslovno stanovanjska območja oziroma mešana stanovanjska območja z obrtnimi dejavnostmi in kmečkimi gospodarstvi (mejna nočna raven hrupa je 50dB in dnevna 60dB) III. stopnja varstva pred hrupom, v območju za proizvodne in servisne dejavnosti je določena IV. stopnja varstva pred hrupom z maksimalno dovoljeno ravnijo hrupa 70 dB za dan in noč.
– Za varstvo voda je upoštevati določila za odvajanje in čiščenje odplak iz prejšnjega člena odloka ter določila za varovanje vodnih virov iz 15. in 22. člena tega odloka.
– Za zagotovitev požarne varnosti je potrebno v skladu z zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in pravilnikom o požarnovarnostnih zahtevah (Uradni list SRS, št. 42/85) upoštevati:
– določene minimalne odmike med objekti v skladu s pravilnikom in določili 21. člena tega odloka; če ti niso doseženi, je treba v postopku predpisati tehnične pogoje za varstvo pred požarom
– vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop za intervencijska vozila opremljen z ustreznimi oznakami – prometni znak in talne oznake (nosilnost...)
– minimalna širina dovoznih cest je 3 m, parkirišča in dvorišča ob objektih morajo biti namenjena tudi prometnim in delovnim površinam za intervencijska vozila
– Pri postavitvi kontejnerjev za redni odvoz odpadkov je upoštevati pogoje požarne varnosti – odmiki od objektov, gozdov
– Za zagotovitev zadostne vode za gašenje je upoštevati določila pogojev iz prejšnjega člena tega odloka (podpoglavje: vodovarstvena območja in vodooskrba).
– Za zaščito pred prekomernim elektroenergetskim sevanjem je potrebno pred izdajo gradbenih dovoljenj za trafo postaje ali drugih naprav z viri sevanja izvesti zaščito na osnovi veljavne zakonodaje (uredba iz leta 1996).
– Pri izvedbenih projektih za zunanje in prometne ureditve ter objekte je pri določanju elementov dostopa do objektov predvideti ukrepe za odpravo arhitektonskih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).
– V izvedbenih projektih za morebitna parkirišča za vozila nevarnega blaga je upoštevati in prikazati ukrepe iz veljavnih predpisov s tega področja in pridobiti soglasje pristojnega Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
V. MERILA IN POGOJI ZA NASELJA TURJE, KRNICE, MARNO IN ŠAVNA PEČ
24. člen
Poleg skupnih meril in pogoje iz poglavja IV. tega odloka se podrobnejši in posebni pogoji nanašajo na ureditvena območja naselij Turje (A22), Krnice (A19), Marno (A20 in B5) in Šavna peč (A21) ter odprti prostor v zavarovanih vplivnih območjih naselbinske dediščine.
25. člen
Zavarovana območja in objekti kulturne dediščine
V skladu z določili 20. člena tega odloka in na osnovi dodatno evidentirane kulturne dediščine (ZVKDS-OE Celje, 2002), so v naseljih Turje, Krnice, Marno in Šavna peč zavarovana naslednja območja in objekti kulturne dediščine:
 
Turje
– zavarovana območja:
– naselbinske dediščine (celotno funkcionalno območje naselja, zgodovinsko naselbinsko jedro),
– sakralnega spomenika – Cerkev sv. Štefana in njegovo vplivno območje
– dveh domačij Turje 12 in Turje 19 (etnološka dediščina).
– zavarovani objekti:
Turje 12 – kašča (hram) (KS) in kozolec na domačiji
Turje 14 – kozolec, gospodarsko poslopje in svinjak na domačiji
Turje 16 – kozolec na domačiji
Turje 18 – kozolec na domačiji
Turje 19 – kašča (hram) na domačiji (KS) in kozolec
Turje 20 – šola
Turje 22 – mežnarija (KS)
Turje 23 – kozolec (KS) in gepl na domačiji
Turje – cerkev sv. Štefana (KS) in vaška kapelica
 
Krnice
– zavarovano območje naselbinske dediščine:
(gručasto pozidano naselbinsko jedro, ožje funkcionalno območje naselja).
– zavarovani objekti:
Krnice 18 – kozolec, kašča (KS) in svinjak na domačiji
Krnice 19 – gospodarsko poslopje in kozolec na domačiji
Krnice 20 – hiša in gospodarsko poslopje na domačiji
Krnice 23 – kašča, gospodarsko poslopje in kozolec na domačiji
Krnice – vaška kapelica in Grča, vaška kapelica
ter
izven zavarovanega območja naselja:
Krnice 26 – kozolec na domačiji (KS)
Krnice 27 – kozolec na domačiji (KS) in klet na domačiji.
 
Marno
– zavarovano območje naselbinske dediščine:
(gručasto pozidano naselbinsko jedro, ožje funkcionalno območje naselja) in
– zavarovano etnološko območje treh domačij:
Turje 26, 27 in 28 (KS)
– zavarovani objekti:
Marno 21 – zidanica in kozolec na domačiji
Marno 22 – Kašča (KS) kozolec in gospodarsko poslopje na domačiji
Marno 23 – hiša, gospodarsko poslopje in kozolec na domačij
Marno 26 – hiša, gospodarsko poslopje, kozolec in kašča (KS) na domačiji
Marno 27 – hiša, svinjak, kašča in gospodarsko poslopje na domačiji
Marno 28 – kozolec in kašča na domačiji.
 
Šavna peč
– območje zavarovane naselbinske dediščine:
gručasto pozidano naselbinsko jedro, celotno funkcionalno območje naselja)
– zavarovani objekti:
Šavna peč 1 – kozolec na domačiji (KS)
Šavna peč 2 – kašča (KS), kozolec in zidanica na domačiji
Šavna peč 3 – zidanica (KS) in kozolec na domačiji
Šavna peč 4 – kozolec na domačiji
Šavna peč 7 – kozolec in gospodarsko poslopje na domačiji
Šavna peč 8 – kozolec na domačiji
Šavna peč 9 – kozolec in zidanica na domačiji
Šavna peč 10 – hiša
Šavna peč 13 – kozolec na domačiji
Šavna peč – znamenje (KS) in vaška kapelica.
Opoma: oznaka KS je kulturni spomenik – predlagan za razglasitev.
1. Podrobnejša merila in pogoji za naselje Turje
26. člen
– ureditveno območje naselja
Ureditveno območje naselja Turje se nahaja v katastrski Občini Turje, vključuje obstoječe razpotegnjeno naselje ob lokalnih cestah 122100 (Turje-Gore) in 122080 z razširjenim območjem v centralnem delu naselja južo in jugozahodno od cerkve sv. Štefana ter obsega 10 ha.
Severna meja ureditvenega območja poteka po severnem robu lokalne ceste 122100 (Turje-Gore) od parcele 488/2 na skrajnem severozahodu do avtobusnega postajališča pri križišču z lokalno cesto 122080, pri čemer v osrednjem starem delu naselja vključuje parcele 677, 678, 662, 661, 660, 659, 654 severno od ceste; v severovzhodnem delu naselja ob lokalni cesti 122080 poteka meja po južnih robovih parcel 653, 647, 646, 642, 639/1, 655/2, 919, 917, 908, 903/2 in 900, kjer se po zahodnih mejah parcel 903, 905, 869 na pobočju vzhodno od cerkve sv. Štefana usmeri proti jugu, prečka parcelo 893 in na vzhodni strani lokalne ceste 122100 obkroža parcele: 892,744/1, 891, 744/2, 890, 889 in 745/1; proti jugu nadaljuje po vzhodnem robu lokalne ceste, južnih robovih parcel 750/2, 750/3, 750/12 in 750/10, kjer v smeri proti severozahodna meja območja poteka po južnem in zahodnem robu parcele 754 in vključuje parceli 740/1 in 740/2 pri stari šoli ter po južnem območju starega vaškega naselja nadaljuje proti zahodu po severnih robovih parcel: 725, 722/2, 714, 700, 699, 684/2, 684/1, 685, 686, 684, 462, 464, 463, 449, 470, 480, 489, do izhodiščne točke opisa pri parceli 488/2.
– funkcije območja s pogoji za graditev in prenovo
– Prostorski razvoj naselja Turje mora temeljiti na krepitvi funkcije lokalnega središča z »mešano« rabo prostora ob upoštevanju določene namenske rabe prostora, ki je prikazana v strokovnih podlagah za naselje Turje na PKN 1:2500.
– Za vse posege na zavarovana območja in objekte kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje ZVNKDS-OE Celje.
– Vse novogradnje in spremembe namembnosti objektov morajo upoštevati vsebinsko specifiko posameznih območij:
A – strnjeni pozidani del naselja (obcestni niz gručastih kmetij) na severozahodu do stare šole in cerkveni kompleks s pokopališčem na grebenu – zavarovano zgodovinsko naselbinsko jedro
B – centralno območje v osrednjem delu med staro šolo in stanovanjsko zazidavo v zgornjem južnem delu naselja
C1-3 – stanovanjska območja na obcestnih krakih južnega, severozahodnega in severovzhodnega obrobja ureditvenega območja.
Usmeritve in pogoji za posamezna območja
 
A – Zgodovinsko naselbinsko jedro
Za ožje območje zavarovane naselbinske dediščine je upoštevati naslednja določila in pogoje ZVKDS-OE Celje:
– strnjeni pozidani del naselja (obcestni niz gručastih kmetij) mora v celoti ohraniti funkcijo, vaški značaj, urbanistično tlorisno zasnovo ter vse ostale tipološke značilnosti (lega, organizacija domačije, arhitektura, avtentična zunanja ureditev in oprema ...),
– nezazidljivo je celotno vplivno območje sakralnega spomenika na grebenu in vedutno zavarovane površine pod cerkvijo, ki so opredeljene kot zelene površine (ohraniti je kontinuiteto stanja),
– vsi zavarovani objekti (navedeni v 25. členu tega odloka) se morajo ohraniti in primerno obnoviti na osnovi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja na projektno dokumentacijo,
– zavarovana območja dveh domačij (Turje 12 in Turje 19) in sakralnega spomenika (cerkev sv. Štefana) je potrebno ohraniti kot celote, gradbeno sanirati ter prezentirati v primarni arhitekturni in krajinski podobi,
– vsi ostali objekti, ki nimajo lastnosti dediščine, so zavarovani kot sestavni del vaške strukture, to je ambientalno vezno tkivo (varuje se lokacija, masa in tradicionalni arhitekturni elementi na zunanjščinah),
– novogradnje načeloma v tem delu naselja niso sprejemljive; izjemoma so možne gradnje gospodarskih objektov za potrebe širjenja domačije ter manjši prizidki, ki so nujni za funkcioniranje glavnega (stanovanjskega ali gospodarskega objekta); lokacije novih gospodarskih objektov morajo upoštevati notranjo organizacijo domačije, gabariti objekta morajo biti skladni z obstoječo strukturo, oblikovanje mora biti tradicionalno in usklajeno s funkcijo objekta; lokacija prizidka in oblikovanje se morata v celoti skladati z arhitekturnimi značilnostmi glavnega objekta. Tlorisna površina prizidka ne sme presegati 30% tlorisne površine glavnega objekta,
– uvajanje novih funkcij v ta del naselja ni sprejemljivo razen dopolnilnih dejavnosti vezanih na kmetijstvo (domača obrt, domača pridelava, priprava in prodaja kmetijskih izdelkov, kmečki turizem ....) ter eventualno služnostne dejavnosti manjšega obsega za potrebe kraja; za te namene je možna zapolnilna obcestna zazidava na severni strani lokalne ceste,
– nadomestne gradnje so možne samo v primeru, da zavarovan objekt ni več možno gradbeno sanirati. V tem primeru mora biti novogradnja izvedena na isti lokaciji kot rekonstrukcija zunanje podobe objekta, ki se nadomešča.
 
B – Centralno območje
– Območje mora biti namenjeno centralnim funkcijam naselja:
– izgradnji večnamenskega objekta pri gasilskem domu in stari šoli z ureditvijo centralnega parkirišča in osrednjega trga; prenova stare šole se mora izvesti v skladu s pogoji in soglasjem ZVKDS-OE Celje
– dopolnilni gradnji objektov za služnostne dejavnosti (oskrba, storitve, turizem) oziroma obrtno-stanovanjske objekte (brez emisij) na še prosti površini ob lokalni cesti.
– V obcestni gručasto zasnovani dopolnilni gradnji mora biti zagotovljen pritlični gabarit objektov (P+mansarda) s v celoti vkopano kletjo in možnostjo skupnega manipulacijskega dvorišča na spodnji terasi z dovozom pri centralnem parkirišču;
obvezen je podolžen tlorisni gabarit objektov večjih dimenzij (okvirno 20 x 12 m), ki z daljšo stranico in smerjo slemena simetričnih dvokapnic (naklon 40-45, opečna barva kritine) sledijo glavni cesti; večnamenski objekt naj tlorisno gabaritno poudari svoj namen in mora biti višinsko usklajen z obstoječimi centralnimi objekti (P+M);
upoštevati je določene gradbene linije.
 
C – Stanovanjska območja
– V čistem stanovanjskem območju C1 v zgornjem delu naselja mora biti dopolnilna gradnja namenjena stanovanjskim objektom (z eventualno nemotečo drugo dejavnostjo). V kmečko-stanovanjskih območjih C2 in C3 na severnih obrobjih je možna gradnja stanovanjskih objektov, gospodarskih objektov kmetij ali obrtno-stanovanjskih objektov (brez emisij).
– Upoštevati je določene gradbene linije, tlorisni in višinski gabarit mora biti usklajen z obstoječo strukturo zazidave v posameznih območjih, obvezen je podolžen tloris (razmerje stranic 1:1,5 – 1,8), etažnost P+M s kletjo v terenu; zagotoviti je nizek višinski gabarit objektov na območju C1 (južno od cerkve); streha mora biti simetrična dvokapnica, naklon 40-45 stopinj, opečna barva kritine, smer slemena po grafični prilogi.
Arhitekturno oblikovanje zunanjščine mora biti tradicionalno in avtohtono: omet svetle umirjene barve, les; poudarjena vertikalna smer manjših okenskih odprtin, lesenega opaža, ograj. Vsa ostala določila glede prizidav in sprememb namembnosti objektov, urejanje okolic, veljajo po skupnih merilih in pogojih iz poglavja IV. tega odloka.
– usmeritve in pogoji za vplivno območje naselbinske dediščine izven ureditvenega območja naselja
– Zagotoviti je varovanje celotnega širšega naselja kot krajinski in funkcionalni okvir pozidane strukture.
– Kmetijski prostor je nezazidljiv, ohraniti se mora naravna – krajinska zgradba (tradicionalni vegetacijski vzorci in vrste, gozdovi z gozdnimi robovi …) za ustvarjanje možnosti sonaravnega kmetovanja in z namenom ohranjanja kvalitetnih vedut na naselje.
– infrastruktura
– z rekonstrukcijo lokalne ceste skozi naselje je urediti pločnik in kolesarsko stezo z navezavo na center naselja; urediti je centralno parkirišče in avtobusno postajališče pri javnem odprtem prostoru ob spomeniku,
– novogradnje se naj v čim večji meri navezujejo na obstoječe dovozne ceste ali skupne priključke na glavne ceste,
– nove priključke na obstoječi vodovod je izvesti skladno s soglasjem upravljalca,
– v naselju je potrebno zgraditi kanalizacijsko omrežje in lokalno čistilno napravo; do njegove realizacije pa so za fekalne odplake obvezne zaprte vodotesne večprekatne greznice na praznjenje,
– v zvezi z urejanjem elektro in TK omrežjem ter ogrevanja veljajo skupna merila in pogoji, ki so v odloku o PUP podani za celotno območje ter pogoji posameznih upravljalcev omrežja.
2. Merila in pogoji za naselja Krnice, Marno in Šavna peč
27. člen
Za zavarovana območja naselbinske dediščine – naselja Krnice, Marno in Šavna peč je obvezno upoštevati usmeritve in pogoje ZVKDS-OE Celje, ki se nanašajo na gručasto pozidana naselbinska jedra v okviru ureditvenih območij naselij in zavarovana funkcionalna oziroma vplivna območja naselij.
– usmeritve in pogoji za ureditvena območja naselij Krnice (A19), Marno (A20) in Šavna peč (A21)
– celotna, primarna gručasto pozidana naselja je potrebno ohraniti in obnoviti v prvotni, tradicionalni podobi,
– naselja morajo ohraniti vaško funkcijo, urbanistično-tlorisno zasnovo ter vse ostale tipološke značilnosti poselitve (lega, organizacija domačije, arhitektura, avtentična zunanja ureditev in oprema, avtohtoni vegetacijski vzorci in vrste),
– za vse posege na zavarovane objekte (navedene v 25. členu tega odloka), ki se morajo ohraniti in primerno obnoviti, je pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje na projektno dokumentacijo,
– vsi ostali objekti, ki nimajo lastnosti dediščine, so zavarovani kot sestavni del vaške strukture – ambientalno vezno tkivo. Pri teh objektih se varuje lokacija, masa in elementi tradicionalne arhitekture na zunanjščini,
– novogradnje v naseljih načeloma niso sprejemljive; izjemoma so možni manjši prizidki, ki so nujni za funkcioniranje objekta in nadomestne gradnje v primeru, da objekta ni mogoče gradbeno sanirati;
lokacija prizidka in oblikovanje zunanjščine se morata v celoti skladati z arhitekturnimi značilnostmi glavnega objekta;
tlorisna površina prizidka ne sme presegati 30% tlorisne površine glavnega objekta;
nadomestna gradnja mora biti izvedena kot rekonstrukcija zunanje podobe objekta, ki se nadomešča,
– uvajanje novih funkcij v naselju ni sprejemljivo razen dopolnilnih dejavnosti vezanih na kmetijstvo (npr. kmečki turizem, domača obrt, domača predelava, priprava in prodaja kmetijskih izdelkov).
– usmeritve in pogoji za zavarovana funkcionalna območja naselbinske dediščine izven ureditvenih območij naselij A19, A20 in A21
 
Marno
– Zahodni del vasi Zgornje Marno – ureditveno območje naselja z oznako B5 z zavarovanimi tremi domačijami (Marno 26, Marno 27 in Marno 28) in devetimi zavarovanimi objekti etnološke dediščine je etnološko območje, ki ima lastnosti kulturnega spomenika.
Za vse posege na tem območju je potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
– Kmetijski prostor na širšem območju naselbinske dediščine se mora ohraniti.
 
Šavna peč
– Na celotnem funkcionalnem območju naselbinske dediščine, kjer je celotna planota zavarovana kot integralna oblika varstva naselbinske in kulturne krajine veljajo za posege na obstoječih stavbnih zemljiščih na območju razpršene gradnje ista določila kot znotraj ureditvenega območja naselja.
– Nadaljna razpršena gradnja ni dopustna, ohraniti se mora naravna krajinska zgradba za ustvarjanje možnosti sonaravnega kmetovanja.
 
Krnice
Celotno vplivno območje naselbinske dediščine je zavarovano kot nezazidljiv prostor z namenom ohranjanja naravne – krajinske zgradbe in ustvarjanje možnosti sonaravnega kmetovanja.
VI. KONČNE DOLOČBE
28. člen
Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Hrastnik je stalno na vpogled na direkciji za prostor, okolje in javne gospodarske službe Občine Hrastnik.
29. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati za območje občine, ki se ureja na podlagi tega PUP, odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Hrastnik (U.V.Z., št. 18/87) in spremembe in dopolnitve tega odloka (U.V.Z., št. 12/00 in št. 8/01).
30. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
31. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-03-2/98
Hrastnik, dne 6. marca 2003.
Župan
Občine Hrastnik
Miran Jerič l. r.

AAA Zlata odličnost