Uradni list

Številka 27
Uradni list RS, št. 27/2003 z dne 14. 3. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 27/2003 z dne 14. 3. 2003

Kazalo

1043. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2003, stran 3317.

Na podlagi 5., 6. in 7. člena ter v zvezi s 126. členom zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2003
I. POGLAVJE
Splošne določbe
1. člen
(vsebina uredbe)
(1) Ta uredba določa postopke za uveljavljanje podpor na površino in podpor na živali ter postopke nadzora za ukrepe kmetijske politike iz tega člena.
(2) Za potrebe te uredbe so:
A. podpore na površino:
a) neposredna plačila na površino (EKO 0) za ukrepe iz:
– predpisa, ki ureja trg z žiti,
– predpisa, ki ureja trg za sladkor,
– predpisa, ki ureja trg s semenom kmetijskih rastlin,
– predpisa, ki ureja trg s hmeljem;
b) izravnalna plačila za ukrepe iz predpisa, ki ureja izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (EKO 1; v nadaljnjem besedilu: EKO 1 ukrep);
c) neposredna plačila iz predpisa, ki ureja Slovenski kmetijski okoljski program (EKO 2, EKO 3; v nadaljnjem besedilu: ukrepi SKOP);
B. podpore na žival:
a) neposredna plačila za rejne živali (EKO 0) za ukrepe iz:
– predpisa, ki ureja trg za goveje meso,
– predpisa, ki ureja trg za ovčje in kozje meso;
b) neposredna plačila za plemenske živali iz predpisa, ki ureja neposredna plačila za rejo plemenskih živali;
c) neposredna plačila za kobile za vzrejo žrebet iz predpisa, ki ureja neposredna plačila za kobile za vzrejo žrebet.
2. člen
(integrirani administrativni in kontrolni sistem)
(1) Integrirani administrativni in kontrolni sistem opredeljuje enoten način obdelave zahtevkov za podpore ter enoten način izvedbe kontrol za ukrepe kmetijske politike iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(2) Integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: IAKS) obsega naslednje elemente:
– računalniško zbirko podatkov, pridobljenih iz zahtevkov za ukrepe kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov o vlogah) ter iz zahtevkov za vpis v register kmetijskih gospodarstev,
– identifikacijski sistem za kmetijska zemljišča,
– sistem za označevanje in registracijo živali,
– zahtevke za podpore in
– kontrolni sistem.
(3) Za uveljavljanje drugih ukrepov kmetijske politike se lahko smiselno uporablja enega ali več elementov IAKSa.
3. člen
(zbirka podatkov o vlogah)
(1) Zbirka podatkov o vlogah je računalniška zbirka podatkov, v kateri se za posamezno kmetijsko gospodarstvo vodijo podatki iz zahtevkov za podpore in v katero se prevzemajo podatki iz registra kmetijskih gospodarstev ter registrov trajnih nasadov. Zbirka podatkov o vlogah mora omogočati direkten vpogled v podatke za najmanj tri predhodna leta, razen v primeru zahtevkov za ukrepe SKOP, kjer mora biti omogočen direkten vpogled v podatke za pet predhodnih let.
4. člen
(identifikacijski sistem kmetijskih zemljišč in način prijave)
(1) Identifikacijski sistem za kmetijska zemljišča temelji na podatkih zemljiškega katastra. Parcela iz zemljiškega katastra (v nadaljnjem besedilu: katastrska parcela), ki je enolično določena s številko parcele in z imenom ter številko katastrske občine, je referenčni podatek za površino dejanske rabe, ki se prijavi v zahtevku za podpore na površino.
(2) V zahtevku za podpore na površino se katastrske parcele združujejo v enote rabe. Enota rabe je strnjena površina kmetijskega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva in na kateri raste ena vrsta kmetijske rastline ali v primeru dejanske rabe “njive in vrtovi“ ena ali več vrst kmetijskih rastlin. Strnjena površina posamezne poljščine na njivi je poljina. Enota rabe je lahko sestavljena iz več katastrskih parcel, ene katastrske parcele ali dela katastrske parcele. Za posamezno enoto rabe se v zahtevku za podpore na površino prijavijo naslednji podatki:
– številka enote rabe,
– domače ime,
– vrsta dejanske rabe ter
– podatke o katastrskih parcelah, ki to enoto sestavljajo: ime in številka katastrske občine, številke posameznih katastrskih parcel, površine posameznih katastrskih parcel v ha na štiri decimalke in površine dejanske vrste rabe na posameznih katastrskih parcelah v ha na dve decimalki.
(3) Vrste dejanske rabe iz prejšnjega odstavka so njive in vrtovi, hmeljišča, vinogradi, intenzivni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, oljčniki, trajni travniki, plantaže gozdnega drevja, kmetijska zemljišča v zaraščanju ter neobdelana kmetijska zemljišča.
(4) Če je znotraj posamezne poljine ali enote rabe površina, ki ni v kmetijski rabi, jo je potrebno vrisati na kopijo katastrskega načrta in odšteti pri prijavi dejanske rabe.
(5) Če ima kmetijsko gospodarstvo v lasti in uporabi krmno površino, opredeljeno v skladu s predpisom, ki ureja trg za goveje meso, v sosednji državi, se šteje ta površina na zahtevo nosilca kmetijskega gospodarstva kot del njegovega gospodarstva, pod pogojem, da:
a) se nahaja v neposredni bližini kmetijskega gospodarstva in
b) da ta krmna površina predstavlja manj kot polovico vseh kmetijskih zemljišč v uporabi tega kmetijskega gospodarstva,
te krmne površine se upoštevajo tudi pri izračunu obremenitve kmetijskih zemljišč za ukrepe SKOP.
(6) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki prijavlja krmno površino v sosednji državi, zbirni vlogi za te površine priloži izpisek iz zemljiškega katastra, iz katerega je razvidno lastništvo.
(7) V primeru skupne rabe zemljišč, ko ima kmetijsko gospodarstvo na paši na planini ali skupnem pašniku živali vsaj 80 dni, se mu površine na planini (travinje – trajni pašniki) oziroma skupnem pašniku upoštevajo kot krmne površine za premije, opredeljene v predpisu, ki ureja trg za goveje meso, glede na sorazmerni delež uporabe teh površin. Delež krmnih površin planine oziroma skupnega pašnika, ki se priključi kmetijskemu gospodarstvu, se izračuna tako, da se upošteva sorazmerni delež površine, ki ga uporabljajo živali posameznega kmetijskega gospodarstva. Živali se v izračunu upoštevajo tako, da se vse živali, navedene na obrazcu “Zapisnik o prigonu živali na planino ali skupni pašnik“, preračunajo v GVŽ (glava velike živine) z upoštevanjem koeficientov za preračun v GVŽ, navedenih na tem obrazcu.
(8) Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporabijo tudi v primeru, ko ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi individualno planino.
5. člen
(zahtevki za podpore)
(1) Za izpolnjevanje pogojev za katerikoli ukrep kmetijske politike morajo nosilci kmetijskih gospodarstev posredovati podatke o kmetijskem gospodarstvu, nosilcu kmetije, staležu živali in vseh kmetijskih zemljiščih v uporabi in gozdovih na osnovnih obrazcih o kmetijskem gospodarstvu, predpisanih v prvem odstavku 9. člena te uredbe.
(2) Podatke, ki se vodijo v zbirki podatkov o vlogah, registru kmetijskih gospodarstev, seznamu območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, evidenci razvrstitev kmetijskih gospodarstev v posamezna območja, centralnem registru govedi in v registrih posameznih trajnih nasadov, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) pošlje nosilcem kmetijskih gospodarstev kot predtiskane podatke.
(3) Skupaj z osnovnimi obrazci o kmetijskem gospodarstvu vložijo nosilci kmetijskih gospodarstev tudi zahtevke za posamezne podpore iz četrtega odstavka 9. člena te uredbe. Zahtevek za vse podpore na površino, ki vključujejo tudi krmne površine, opredeljene v skladu s predpisom, ki ureja trg za goveje meso, se vlaga enkrat letno na istem obrazcu, razen zahtevka za ukrep SKOP – ozelenitev njivskih površin, ki se vlaga ločeno.
(4) Zahtevki za podpore na živali se vlagajo večkrat letno v skladu z določili te uredbe in predpisi iz 1. člena te uredbe.
6. člen
(kontrolni sistem)
(1) Kontrolni sistem zajema administrativne kontrole vseh zahtevkov in inšpekcijski nadzor na izbranih kmetijskih gospodarstvih in v klavnicah.
(2) Administrativne kontrole vključujejo preverjanje izpolnjevanja pogojev za posamezne ukrepe, odkrivanje morebitnih dvojnih prijav istih površin ali živali ter navzkrižne kontrole podatkov iz zahtevkov s podatki iz posameznih zbirk podatkov.
(3) V okviru navzkrižnih kontrol agencija izvaja naslednje:
– katastrske parcele in njihova površina se kontrolirajo s podatki zemljiškega katastra;
– podatki o govedu se kontrolirajo s podatki iz centralnega registra govedi;
– podatki o posameznih trajnih nasadih (vinogradi, hmeljišča, intenzivni sadovnjaki, oljčniki) se kontrolirajo s podatki registra pridelovalcev grozdja in vina, s podatki iz registra pridelovalcev hmelja, s podatki iz registra pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih in s podatki iz registra pridelovalcev oljk;
– podatki o travniških sadovnjakih se v primeru, ko v zadnjem letu ni prišlo do spremembe, kontrolirajo s podatki iz zbirke podatkov o vlogah iz predhodnih let;
– seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, evidenca razvrstitev kmetijskih gospodarstev v posamezna območja ter “Elaborat območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji“ predstavljajo osnovo za preverjanje upravičenosti do izravnalnih plačil za ta območja in izpolnjevanja pogojev za nekatere podpore na živali, iz predpisa, ki ureja trg za goveje meso in predpisa, ki ureja trg za ovčje in kozje meso;
– podatki o zavarovanih območjih se kontrolirajo s podatki iz uradne evidence zavarovanih območij, ki jo agenciji in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) posreduje Ministrstvo za okolje, prostor in energijo;
– podatki o osrednjem območju pojavljanja velikih zveri se kontrolirajo s podatki iz uradne evidence osrednjega območja pojavljanja velikih zveri, ki jo agenciji in ministrstvu posreduje Zavod za gozdove Slovenije;
– podatki o vodovarstvenih območjih se kontrolirajo s podatki iz uradne evidence o vodovarstvenih območjih, ki jo agenciji in ministrstvu posreduje Ministrstvo za okolje, prostor in energijo;
– podatki iz zahtevkov se v primerih, ko to zahtevajo predpisi, kontrolirajo z zbirko podatkov o vlogah in evidenco “Nadzor neposrednih plačil – baza zapisnikov“ iz prejšnjih let;
– podatki o naslovu se kontrolirajo s podatki iz registra prostorskih enot;
– ime in priimek, enotna matična številka (EMŠO) ter naslov nosilca kmetijskega gospodarstva in njegovih družinskih članov se kontrolirajo s podatki iz centralnega registra prebivalcev;
– podatki o davčni številki se kontrolirajo s podatki iz davčnega registra;
– podatki o poslovnih subjektih se kontrolirajo s podatki iz registra poslovnih subjektov.
(4) Po opravljenih administrativnih kontrolah se v okviru inšpekcijskega nadzora ugotavlja ali stanje v naravi ustreza stanju na zahtevkih in stanju v zbirkah podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo postopke nadzora.
7. člen
(upravičenci)
(1) Upravičenci do sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: sredstva) so kmetijska gospodarstva in druge fizične ter pravne osebe, ki so določene z zakonom, ki ureja kmetijstvo ter izpolnjujejo predpisane pogoje za ukrepe, za katere uveljavljajo sredstva.
(2) Fizična oseba mora biti državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem na območju Republike Slovenije. Pravna oseba mora biti registrirana in imeti sedež na območju Republike Slovenije.
8. člen
(nosilec kmetijskega gospodarstva)
(1) Za kmetijsko gospodarstvo lahko vlaga zahtevke za pridobitev podpor iz naslova ukrepov kmetijske politike nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je lahko fizična oseba, pravna oseba, ki je registrirana za kmetijsko dejavnost in to dejavnost opravlja, samostojni podjetnik posameznik registriran za kmetijsko dejavnost in to dejavnost opravlja ali registrirana agrarna ali pašna skupnost.
(2) Vsa kmetijska gospodarstva, ki imajo dodeljeno identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (KMG-MID), morajo pri izpolnjevanju zahtevkov uporabljati obstoječo identifikacijsko številko.
(3) Delitev kmetijskega gospodarstva, ki pomeni spremembo stanja prijavljenega v zbirni vlogi za leto 2002, ni mogoča po objavi te uredbe v Uradnem listu Republike Slovenije, razen v primeru, ko upravičenec z izjavo in obrazložitvijo, ki jo posreduje ministrstvu pred ali ob vložitvi zbirne vloge izkaže upravičenost delitve.
(4) Če je kmetijsko gospodarstvo planina v skupni rabi ali skupni pašnik, je nosilec kmetijskega gospodarstva registrirana agrarna ali pašna skupnost. Če s planino v skupni rabi oziroma skupnim pašnikom ne upravlja registrirana agrarna ali pašna skupnost, vlaga zahtevke za pridobitev sredstev za ukrepe kmetijske politike gospodar planine ali skupnega pašnika – nosilec kmetijskega gospodarstva na osnovi pisnega pooblastila vseh uporabnikov planine oziroma skupnega pašnika.
(5) Nosilec kmetije mora osnovnim obrazcem o kmetijskem gospodarstvu iz prvega odstavka 9. člena te uredbe priložiti “Pooblastilo družinskih članov nosilca kmetije za leto 2003“, s katerim ga pooblaščajo za prejemnika sredstev, to pooblastilo pa morajo podpisati:
– družinski člani, ki so vpisani v obvezne zbirke podatkov ministrstva,
– lastniki oziroma solastniki zemljišč, v uporabi v okviru prijavljenega kmetijskega gospodarstva, ki delajo na kmetiji.
(6) Morebitna sprememba nosilca kmetijskega gospodarstva je mogoča ob vložitvi zbirne vloge z vpisom novih podatkov na obrazec “A – Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2003“ za fizične osebe ali obrazec “A1 – Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2003“ za pravne osebe. Sprememba nosilca kmetijskega gospodarstva je mogoča najkasneje do 5. maja 2003. Po tem datumu se sprememba nosilca kmetijskega gospodarstva ne upošteva pri izplačilu sredstev za leto 2003, razen v primeru smrti fizične osebe oziroma prenehanja pravne osebe, ko se sprememba nosilca upošteva do izdaje odločbe. V tem primeru se sprememba nosilca kmetijskega gospodarstva sporoči na obrazcu “Sprememba nosilca kmetijskega gospodarstva“ na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56-58, 1000 Ljubljana.
9. člen
(uveljavljanje sredstev in obrazci)
(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki v letu 2003 uveljavljajo kakršenkoli ukrep kmetijske politike iz 1. člena te uredbe, predpisa, ki ureja trg z vinskim grozdjem, moštom in vinom, predpisa, ki ureja trg za sveže sadje in zelenjavo, ter predpisih, ki urejajo razvoj podeželja, morajo od 20. marca do 30. aprila 2003, na agencijo posredovati izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu, ki so naslednji:
– “A – Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2003“ in “Pooblastilo družinskih članov nosilca kmetije za leto 2003“ (za fizične osebe) ali
– “A1 – Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2003“ (za pravne osebe in samostojne podjetnike),
– “B – Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2003 – stalež živali“,
– “C – Zahtevek za podpore na površino – prijava kmetijskih zemljiščih v uporabi za leto 2003“.
(2) Podatki iz obrazcev iz prejšnjega odstavka predstavljajo zahtevek za vpis v register kmetijskih gospodarstev.
(3) Če na kmetijskem gospodarstvu ne redijo živali, ni potrebno posredovati obrazca “B – Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2003 – stalež živali“. Če na kmetijskem gospodarstvu nimajo v uporabi kmetijskih zemljišč, ni potrebno posredovati obrazca “C – Zahtevek za podpore na površino – prijava kmetijskih zemljiščih v uporabi za leto 2003“.
(4) Zahtevke za uveljavljanje posameznih ukrepov, opredeljenih v predpisih iz 1. člena te uredbe, vključno s predpisanimi dokazili o izpolnjevanju pogojev, vlagajo nosilci kmetijskih gospodarstev istočasno z osnovnimi obrazci o kmetijskem gospodarstvu, če ni v predpisih iz 1. člena te uredbe drugače določeno.
(5) Osnovni obrazci o kmetijskem gospodarstvu in zahtevki ter predpisana dokazila, ki se vlagajo istočasno, sestavljajo zbirno vlogo. V okviru zbirne vloge se prilagajo naslednji zahtevki na predpisanih obrazcih:
a) zahtevek za vse podpore na površino na obrazcu “D – Zahtevek za podpore na površino za leto 2003“, razen zahtevka za ukrep SKOP – ozelenitev njivskih površin, ki se vlaga ločeno kot to določata drugi in tretji odstavek 39. člena te uredbe;
b) zahtevek za premijo za krave dojilje na obrazcu “Zahtevek za premijo za krave dojilje za leto 2003“;
c) zahtevek za ekstenzifikacijsko premijo za krave molznice na obrazcu “Zahtevek za ekstenzifikacijsko premijo za krave molznice za leto 2003“;
d) zahtevek za premijo za ovce in koze, zahtevek za dodatno premijo za ovce in koze in dodatno plačilo za ovce in koze na obrazcu “Zahtevek za premijo za ovce in koze, dodatno premijo in dodatno plačilo za leto 2003“;
e) zahtevek za kobile na obrazcu “Zahtevek za izplačilo podpore za kobile za vzrejo žrebet za leto 2003“.
(6) Če želi nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavljati ekstenzifikacijsko premijo za govedo v skladu s predpisom, ki ureja trg za goveje meso, mora to navesti v zbirni vlogi.
(7) Na zahtevkih nosilec kmetijskega gospodarstva izjavi, da je seznanjen s pogoji za posamezen ukrep.
(8) Nosilec kmetijskega gospodarstva s svojim podpisom na zahtevkih prevzema jamstvo za resničnost in točnost podatkov.
(9) Zahtevke lahko agencija popravi kadarkoli po vložitvi do izdaje odločb, če vsebujejo očitne pomote v imenih in številkah, ki so bile ugotovljene na podlagi uradnih evidenc.
(10) Kmetijski svetovalec ima za kmetijska gospodarstva na svojem območju možnost vpogleda v:
– podatke o kmetijskih gospodarstvih iz registra kmetijskih gospodarstev,
– zbirko podatkov o vlogah: podatke iz osnovnih obrazcev o kmetijskem gospodarstvu in iz zahtevkov za podpore za leto 2003 in predhodna leta,
– seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, evidenco razvrstitev kmetijskih gospodarstev v posamezna območja ter razvrstitev kmetijskih gospodarstev na osnovi “Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji“ po stanju na dan 15. februarja 2003,
– centralni register govedi,
– evidenco o zavarovanih območjih,
– evidenco o osrednjem območju pojavljanja velikih zveri,
– evidenco o vodovarstvenih območjih,
– registre trajnih nasadov,
– podatke zemljiškega katastra na stanje 20. marca 2003 ter
– grafične podatke: digitalne katastrske načrte, digitalne ortofoto načrte in podatke dejanske rabe kmetijskih zemljišč.
(11) Če kmetijski svetovalec nudi upravičencu pomoč pri izpolnjevanju zbirne vloge, znaša prispevek upravičenca 3.500 SIT za porabo časa do vključno 1 ure in 4.000 SIT za porabo časa nad 1 uro.
(12) Zbirno vlogo mora upravičenec v roku od 20. marca do 30. aprila 2003 poslati s priporočeno pošto na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, s pripisom: “zbirna vloga“, ali jo v tem roku vložiti neposredno v sprejemno pisarno agencije.
(13) Vse ostale zahtevke iz 1. člena te uredbe se dostavi na isti naslov v rokih, ki so opredeljeni v predpisih iz 1. člena te uredbe.
(14) Ne glede na prvi odstavek tega člena je mogoče za kmetijsko gospodarstvo planino ali skupni pašnik zbirno vlogo poslati tudi po 30. aprilu 2003, vendar najkasneje do 30. junija 2003.
(15) Obrazci, ki jih določa ta uredba, so priloga te uredbe in njen sestavni del.
(16) Obrazci so upravičencem na voljo tudi pri območnih kmetijsko-gozdarskih zavodih.
(17) Obrazce za zbirne vloge s predtiskanimi podatki o kmetijskem gospodarstvu, površinah in kravah dojiljah ter navodila za izpolnjevanje obrazcev pošlje agencija upravičencem, ki so v letu 2002 uveljavljali zahtevke za ukrepe kmetijske politike v času od 15. do 20. marca 2003. Navodila za izpolnjevanje obrazcev potrdi ministrstvo.
(18) Agencija v sodelovanju z ministrstvom pripravi za predtisk podatke o kmetijskih zemljiščih v uporabi na osnovi podatkov navedenih v zbirni vlogi za leto 2002, in podatkov iz registrov trajnih nasadov glede na stanje na dan 10. februar 2003 in ob predhodni kontroli s podatki iz zemljiškega katastra glede na stanje na dan 12. februarja 2003. Podatki o kmetijskih zemljiščih, ki se ne ujemajo s podatki iz zemljiškega katastra, se na predtisku označijo. Podatke za predtisk potrdi ministrstvo.
(19) Če s posebnimi predpisi ni drugače določeno, so upravičenci dolžni hraniti kopije zahtevkov najmanj štiri leta od pravnomočnosti odločitve o zahtevku.
10. člen
(prepozna vložitev zbirne vloge in zahtevkov)
(1) Ne glede na določbe prvega in dvanajstega odstavka prejšnjega člena ter rokov za vložitev posameznih zahtevkov, opredeljenih v predpisih iz 1. člena te uredbe, lahko nosilec kmetijskega gospodarstva vloži zbirno vlogo ali posamezne zahtevke še 5 dni po roku (v nadaljnjem besedilu: zamudni rok) iz dvanajstega odstavka prejšnjega člena in po rokih opredeljenih v predpisih iz 1. člena te uredbe, vendar se mu za zahtevke vložene v zamudnem roku, znesek, ki mu pripada na podlagi predpisov iz 1. člena te uredbe, zmanjša za 5 odstotkov. Zbirne vloge in zahtevki, ki so vloženi po preteku zamudnega roka, se štejejo kot prepozni.
(2) Zbirne vloge za planino in skupni pašnik, ki so vložene po 30. juniju 2003, se štejejo kot prepozne.
11. člen
(pooblaščeni vlagatelji)
(1) Zahtevke za izplačilo sredstev po tej uredbi vlagajo upravičenci v svojem imenu in za svoj račun oziroma njihovi pooblaščenci (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni vlagatelji) v njihovem imenu in za njihov račun, razen če ni s to uredbo drugače določeno.
(2) V primeru zbirne vloge lahko upravičenci dajo pooblastilo pooblaščenemu vlagatelju le za celotno zbirno vlogo. Pooblastilo za posamezen ukrep iz zbirne vloge ni mogoče.
(3) V primeru iz prejšnjih odstavkov morajo pooblaščeni vlagatelji zbirnim vlogam ali zahtevkom priložiti:
– izpolnjen obrazec “Podatki o subjektu – pooblaščenem vlagatelju“,
– podpisana pooblastila upravičencev ter
– seznam vloženih zbirnih vlog oziroma zahtevkov, na katerem so navedeni naslednji podatki: ime in priimek oziroma naziv ter naslov upravičenca – nosilca kmetijskega gospodarstva, KMG-MID in datum vlaganja vlog in prilog iz tega odstavka.
(4) Seznam vloženih zbirnih vlog ali zahtevkov potrdi sprejemna pisarna agencije in fotokopijo tega seznama pošlje pooblaščenemu vlagatelju.
(5) Agencija o pomotah ali pomanjkljivostih v zbirnih vlogah oziroma zahtevkih upravičencev obvešča pooblaščene vlagatelje. Upravičenci, ki pooblastijo vlagatelja, posredujejo pooblaščenemu vlagatelju vse zahtevane dopolnitve oziroma popravke, ta pa jih mora posredovati agenciji v roku, določenem v pozivu za dopolnitev, skupaj s kopijo obrazca iz prve alinee tretjega odstavka tega člena ter kopijo seznama vloženih vlog iz tretje alinee tretjega odstavka tega člena, na kateri označi, za katere zbirne vloge ali zahtevke posreduje dopolnitev. Rok za dopolnitev je v primeru, ko vlagajo zahtevke pooblaščeni vlagatelji, deset dni.
(6) Sredstva se nakažejo neposredno upravičencu.
12. člen
(administrativne kontrole podatkov)
(1) Zbirna vloga mora biti izpolnjena v celoti in v skladu s priloženimi navodili, pri čemer se za rejne živali navede podatke na kmetijskem gospodarstvu na dan 15. marca 2003, za rabo kmetijskih zemljišč dejanska raba in vrsta kmetijskih rastlin, za še neposejane površine pa predvidena vrsta kmetijskih rastlin v rastni dobi 2003, ki bodo posejane najkasneje do 31. maja 2003, razen ajde, za katero je rok 30. julij 2003.
(2) Podatke iz zbirnih vlog in ostalih zahtevkov agencija preverja s podatki iz zbirk podatkov ministrstva in drugih državnih organov.
(3) Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za posamezen ukrep se upošteva:
– za podatke o katastrskih parcelah stanje v zemljiškem katastru na dan 20. marca 2003;
– za hmeljišča podatke iz registra pridelovalcev hmelja na dan 30. aprila 2003;
– za vinograde stanje v registru pridelovalcev grozdja in vina na dan 20. marca 2003;
– za intenzivne sadovnjake podatke iz registra pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih na dan 20. marca 2003;
– za oljčnike podatke iz registra pridelovalcev oljk na dan 15. junija 2003;
– za travniške sadovnjake podatke iz zbirke podatkov o vlogah;
– za zavarovana območja, podatke iz uradne evidence zavarovanih območij na dan 20. marca 2003;
– za osrednje območje pojavljanja velikih zveri, podatke iz uradne evidence osrednjega območja pojavljanja velikih zveri na dan 20. marca 2003;
– za vodovarstvena območja, podatke iz uradne evidence vodovarstvenih območij na dan 20. marca 2003;
– za govedo podatke iz centralnega registra govedi;
– seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, razvrstitev kmetijskih gospodarstev v posamezna območja ter razvrstitev kmetijskih gospodarstev na osnovi “Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji“ po stanju na dan 15. februarja 2003.
(4) Zbirke podatkov iz prve, druge in sedme alinee prejšnjega odstavka, se smiselno uporabijo tudi pri administrativnih kontrolah za ukrep SKOP – ozelenitev njivskih površin.
13. člen
(geodetski podatki in zakup)
(1) Upravičenci, ki bodo v letu 2003 v skladu s to uredbo uveljavljali podpore na površino, morajo na kopije katastrskih načrtov vrisati enote dejanske rabe (njiva, travnik ipd.) ter poljine in navesti vrste kmetijskih rastlin (koruza, sladkorna pesa, pšenica ipd.).
(2) Kopije katastrskih načrtov iz prejšnjega odstavka so sestavni del zbirne vloge, ki jih hrani nosilec kmetijskega gospodarstva doma.
(3) Upravičencu, ki je pri Geodetski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava) že pridobil podatke o parcelah in kopije katastrskih načrtov za namene uveljavljanja sredstev kmetijske politike v predhodnih letih, za uveljavljanje sredstev v letu 2003 ni treba pridobiti novih podatkov o parcelah in kopij katastrskih načrtov, če glede teh podatkov ni nobenih sprememb.
(4) Če so glede podatkov o parcelah in kopij katastrskih načrtov nastale spremembe, lahko upravičenec nove podatke naroči pri geodetski upravi. Geodetska uprava izda podatke o parcelah (posestni list brez podatkov o lastniku parcel) in kopije katastrskih načrtov, izdelane za namene uveljavljanja sredstev kmetijske politike. Upravičenci so dolžni poravnati fiksne materialne stroške za izdajo geodetskih podatkov v skladu s predpisom, ki ureja tarife za izdajanje geodetskih podatkov, pri čemer se šteje vsak izdani dokument za posebno naročilo.
(5) Geodetska uprava izda posestne liste in kopije katastrskih načrtov v roku osem dni od oddanega naročila.
(6) Za komasacijska območja, kjer komasacijski postopki še niso zaključeni, so upravičenci dejanski uporabniki zemljišč na podlagi odločbe o novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju (v nadaljnjem besedilu: komasacijska odločba).
(7) Kopija komasacijske odločbe je sestavni del zbirne vloge in jo je potrebno priložiti zbirni vlogi. V primeru, da je upravičenec že v letu 2000, 2001 ali 2002 priložil kopijo komasacijske odločbe in ni nobenih sprememb, te odločbe, ki se nanaša na ista zemljišča, v letu 2003 ni potrebno prilagati.
(8) Upravičenci, ki imajo v zakupu zemljišča, ki so v lasti Republike Slovenije, lokalnih skupnosti ali drugih pravnih oseb, morajo zbirni vlogi priložiti fotokopijo zakupne pogodbe. Upravičenci, ki imajo v zakupu zemljišča fizičnih oseb, morajo zbirni vlogi priložiti kopijo zakupne pogodbe ali v primeru, ko zakupne pogodbe nimajo, “Izjavo o zakupu zemljišč“, ki jo podpišeta zakupodajalec in zakupnik. Upravičenci, ki sklepajo petletno pogodbo za izvajanje ukrepov SKOP, morajo imeti zakupne pogodbe ali izjave o zakupu sklenjene najmanj za obdobje trajanja pogodbe o izvajanju ukrepov SKOP.
(9) Če uveljavlja neposredna plačila za isto zemljišče več vlagateljev, se sredstva odobrijo tistemu, za katerega je iz priloženih dokumentov, podatkov iz uradnih evidenc ali iz dokazila, da je v postopku vpisa v uradno evidenco, razvidno, da ima pravico uporabe zemljišča.
14. člen
(sprememba oziroma dopolnitev zahtevka za podpore na površino)
(1) Po preteku roka za vložitev zahtevka za podpore na površino lahko upravičenec zahtevek za podpore na površino (obrazec “C – Zahtevek za podpore na površino – prijava kmetijskih zemljiščih v uporabi za leto 2003“ in obrazec “D – Zahtevek za podpore na površino za leto 2003“) dopolni z novo katastrsko parcelo, spremeni površino dejanske rabe za posamezno katastrsko parcelo ali spremeni vrsto kmetijske rastline in vrsto podpore.
(2) Spremembo oziroma dopolnitev zahtevka z utemeljitvijo upravičenec pisno posreduje agenciji najkasneje do 31. maja 2003 za sladkorno peso in ostale poljščine ter 30. julija 2003 za ajdo.
(3) Dopolnitev zahtevka za podpore na površino posredujejo tudi tisti upravičenci, ki v začetku leta 2003 obnovijo vinograd ali intenzivni sadovnjak in ga do 20. marca 2003 ni mogoče vpisati v register. Dopolnitve posredujejo najkasneje do 15. maja 2003 ter kot utemeljitev posredujejo kopijo odločbe o vpisu obnovljenega trajnega nasada v register.
(4) Dopolnitev zahtevka za podpore na površino posredujejo tudi tisti upravičenci, ki jih do 15. junija ni mogoče vpisati v register pridelovalcev oljk. Dopolnitev posredujejo najkasneje do 20. junija 2003 ter kot utemeljitev posredujejo kopijo odločbe o vpisu v register pridelovalcev oljk.
15. člen
(umik zahtevka)
(1) Po roku za vložitev zahtevka upravičenec lahko delno ali v celoti umakne svoj zahtevek s pisno izjavo, ki jo posreduje agenciji. Agencija izda sklep, da se postopek ustavi.
(2) Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka se postopek nadaljuje, če je pristojni organ že obvestil nosilca kmetijskega gospodarstva o pomotah ali pomanjkljivostih v zahtevku, ali o nameri inšpekcijskega nadzora na kmetijskem gospodarstvu, ali pa je bil tak nadzor že opravljen in so bile ugotovljene nepravilnosti.
II. POGLAVJE
Inšpekcijski nadzor
16. člen
(inšpekcijski nadzor na kraju samem)
(1) Pred izplačilom sredstev kmetijski inšpektor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat) izvaja inšpekcijski nadzor na kraju samem.
(2) Inšpektor izvaja inšpekcijski nadzor na kraju samem praviloma brez predhodne najave ali pa se predhodno najavi po pošti ali telefonu, največ 48 ur pred pregledom.
(3) Nadzor na kraju samem mora zajemati vsaj:
a) 5 odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za podpore na površino,
b) 10 odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za podpore za govedo,
c) 10 odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za podpore za ovce ali koze.
(4) O nadzoru na kraju samem inšpektor sestavi zapisnik, ki ga podpiše nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov zastopnik.
(5) Zahtevek ali zahtevke za podpore se zavrne, če nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov zastopnik ne dovoli ali ne omogoči izvedbe inšpekcijskega nadzora na kraju samem.
(6) Agencija omogoči kmetijskim inšpektorjem dostop do administrativno pregledanih in dopolnjenih vlog. Nadzor na kraju samem se prične takrat, ko agencija vnese zahtevke v računalniško zbirko podatkov in so opravljene administrativne kontrole.
(7) Nadzor se lahko izvaja najkasneje do 31. oktobra 2003, kasneje pa le še na osnovi prijav ali suma nepravilnosti ter za preverjanje ukrepa SKOP – ozelenitev njivskih površin.
17. člen
(izbor kmetijskih gospodarstev, ki se preverjajo na kraju samem)
(1) Nadzor na kraju samem se izvaja za kmetijska gospodarstva, ki se izberejo na podlagi ocenjevalnih dejavnikov. Pri tem je potrebno upoštevati reprezentativnost kmetijskih gospodarstev glede na vložene zahtevke. Pri oceni tveganja se upoštevajo naslednji ocenjevalni dejavniki:
– višina podpore,
– število enot rabe in poljin ter njihova površina ali število živali, za katere se vlaga zahtevek,
– spremembe iz predhodnega leta,
– ugotovitve pregledov iz preteklih let,
– primere neskladja s predpisom ki ureja označevanje in registracijo goveda,
– kmetijska gospodarstva, ki so nekoliko nad ali pod mejami za posamezen ukrep,
– nadomestitve živali,
– ostali dejavniki.
(2) Na osnovi ocenjevalnih dejavnikov iz prejšnjega odstavka se izbere 20 odstotkov kmetijskih gospodarstev. Pristojni organ hrani podatke, ki so pogojevali izbor kmetijskih gospodarstev. Inšpektor, ki izvaja nadzor na kraju samem, mora biti o pogojih za izbor obveščen pred začetkom nadzora.
(3) Pri izvajanju nadzora za podpore za govedo se lahko uporabijo tudi podatki veterinarskega nadzora.
18. člen
(ukrepi po nadzoru na kraju samem)
(1) Po končanem postopku nadzora na kraju samem inšpektor pošlje predlog za ukrepanje skupaj z inšpekcijskim zapisnikom na agencijo, ki ugotovitve inšpektorja upošteva skladno z določili 25. in 30. člena te uredbe.
(2) Agencija omogoči inšpektorju dostop do izdanih odločb za vsa kmetijska gospodarstva, za katera je opravil nadzor.
19. člen
(nadzor na kraju samem za podpore na površino)
(1) Ob nadzoru na kraju samem inšpektor pregleda izbrane enote ali poljine. Kot pomoč pri izvedbi nadzora na kraju samem lahko inšpektor uporablja razpoložljive grafične podatke, kot so: kopije katastrskih načrtov z vrisanimi enotami dejanske rabe in poljinami (površinami pod posameznimi vrstami poljščin), digitalni ortofoto načrti, digitalni katastrski načrti, podatki o rabi kmetijskih zemljišč, zajeti iz ortofoto načrtov, in satelitski posnetki.
(2) Površina enote dejanske rabe ali površina poljine se ugotavlja z metodami določenimi v internih navodilih inšpektorata. Pri tem se ugotavlja površina, ki se dejansko uporablja.
(3) Če so vetrozaščitni pasovi, žive meje, omejki, jarki, kamnite ograje, suhozidi, razna sušila (kozolci, ostrvi, ipd.) in poljske poti sestavni del tradicionalne kulturne krajine in dobre kmetijske prakse, se njihova površina šteje za dejansko uporabljeno površino, pod pogojem, da ne presega širine dveh metrov.
(4) Izvajanje ukrepov SKOP se lahko ugotavlja tudi na podlagi evidenc, ki jih določajo predpisi, ki urejajo SKOP.
(5) Območja, za katera se izvede inšpekcijski nadzor z uporabo daljinskega zaznavanja, se, če je to mogoče, izberejo z upoštevanjem ustreznih dejavnikov tveganja.
(6) V zvezi z izvedbo inšpekcijskega nadzora z daljinskim zaznavanjem:
a) se opravi fotointerpretacija satelitskih posnetkov ali ortofotoposnetkov vseh enot rabe in poljin, ki jih je treba pregledati, da se identificira pokrovnost in izmeri površina;
b) se opravijo pregledi na kraju samem za vse zahtevke, za katere s fotointerpretacijo ni mogoče natančno potrditi prijave površin in zahtevka.
(7) Če pri inšpekcijskem nadzoru na kraju samem, ki je opravljen na osnovi daljinskega zaznavanja niso ugotovljene nepravilnosti, ni potrebno, da inšpekcijski zapisnik podpiše nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov zastopnik.
20. člen
(nadzor na gospodarstvu za podpore na živali)
(1) Minimalno število nadzorov na kraju samem predvidenih v točki b) tretjega odstavka 16. člena te uredbe, razen za posebno premijo in klavno premijo, opredeljeno v predpisu, ki ureja trg za goveje meso, mora biti opravljeno v času obvezne reje goveda za najmanj eno vrsto podpore.
(2) Minimalno število nadzorov na kraju samem, predvidenih v točki c) tretjega odstavka 16. člena te uredbe, mora biti izvedeno v času obvezne reje drobnice.
(3) Nadzor na kraju samem zajema vse živali na kmetijskem gospodarstvu, za katere so bili vloženi zahtevki za premije, in vse govedo.
(4) Nadzor na kraju samem vključuje predvsem:
a) preverjanje, ali število goveda na kmetijskem gospodarstvu ustreza številu živali v registru govedi na gospodarstvu in številu živali v centralnem registru govedi;
b) v primeru premij za govedo preverjanje:
– da je vse govedo, ki je prisotno na kmetijskem gospodarstvu, označeno z ušesnimi znamkami, ima potne liste, je vpisano v register govedi na gospodarstvu in v centralni register govedi;
– da podatki v centralnem registru govedi ustrezajo podatkom v registru govedi na gospodarstvu;
– pravilnosti vpisov v register govedi na gospodarstvu in v centralni register govedi na osnovi spremljajočih dokumentov, kot so potni listi za živali, računi za nakup in prodajo, kopije dokumentov kontrolne organizacije ali drug ustrezen dokument o zakolu živali v klavnici;
– da vse živali, ki so prisotne na kmetijskem gospodarstvu in so še vedno v obdobju obvezne reje, izpolnjujejo pogoje za premijo, za katero je bil vložen zahtevek;
c) v primeru premij za ovce in koze se izvede kontrola, če so živali prisotne v času pregleda in če so označene.
21. člen
(nadzor v klavnicah)
(1) Preglede na kraju samem v zvezi s posebno premijo za govedo in klavno premijo, vloženo v skladu s predpisom, ki ureja trg za goveje meso, izvajajo inšpektorji v klavnicah. Nadzor se izvede za najmanj 30 odstotkov naključno izbranih klavnic, in sicer za 5 odstotkov goveda, za katero so bili vloženi zahtevki za posebno premijo ali klavno premijo ali obe premiji in ki je bilo zaklano v klavnici v 12 mesecih pred pregledom na kraju samem.
(2) Nadzor v klavnicah zajema preveritve dokumentov (kopija dokumenta kontrolne organizacije o masi in razvrstitvi klavnih trupov v kakovostni tržni razred v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni liniji, ali drug ustrezen dokument o zakolu živali v klavnici, iz katerega morajo biti razvidni: firma, sedež in KMG-MID klavnice, identifikacijska številka živali, klavna številka, če obstaja ter datum zakola) ter primerjavo s podatki v centralnem registru govedi.
(3) Nadzor v klavnici vključuje tudi fizične preglede postopkov zakola, opravljenih na osnovi vzorca na dan pregleda na kraju samem. Če inšpektor oceni, da je potrebno, preveri, če masa trupov izpolnjuje pogoje za premijo.
22. člen
(nadzor za klavne premije za govedo, ki se izvozi)
(1) Nadzor v zvezi s klavno premijo, vloženo v skladu s predpisom, ki ureja trg za goveje meso, za govedo, ki se izvozi, opravi inšpektor pri vseh postopkih nakladanja in sicer preveri ali je vse govedo označeno z ušesnimi znamkami. Poleg tega se vsaj 10% tako preverjenega goveda pregleda še posamično z namenom preveritve njihove identitete (potni listi, veterinarska spričevala, izvozni dokumenti, idr.)
(2) Izvoznik vsak izvoz živali javi lokalnemu kmetijskemu inšpektorju vsaj 48 ur pred nakladanjem. V ta čas niso vključene nedelje in prazniki.
(3) Agencija pregleda zahtevke za podpore za klavne premije za govedo, ki se izvozi in priloge (kopija s strani carinskega urada potrjene originalne enotne carinske listine in kopija fakture oziroma dokumenta, na katerem so navedene identifikacijske številke živali).
III. POGLAVJE
Podpore na površino
23. člen
(skupine kmetijskih rastlin)
(1) Za namen tega poglavja ločimo naslednje skupine kmetijskih rastlin:
a) kmetijske rastline prijavljene kot krmne površine za uveljavljanje premije za krave dojilje oziroma posebne premije skladno s predpisom, ki ureja trg za goveje meso;
b) krmne rastline iz “Šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin“, ki je priloga te uredbe, razen krmne repe, krmne repice, strniščne repe in oljne redkve, prijavljenih kot krmne površine za namene uveljavljanja ekstenzifikacijske premije skladno s predpisom, ki ureja trg za goveje meso;
c) pašnik v smislu predpisa, ki ureja trg za goveje meso, prijavljen za namene uveljavljanja ekstenzifikacijske premije, opredeljene v predpisu, ki ureja trg za goveje meso;
d) posamezne vrste ali skupine kmetijskih rastlin glede na višino podpore, opredeljene v predpisih iz točke A, drugega odstavka 1. člena te uredbe.
24. člen
(osnova za izračun podpor na površino)
(1) Sredstva za podpore na površino se odobrijo le za površino dejanske rabe zemljišč, ki jo nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi na zahtevku za podporo na površino in ne presega površine iz uradnih evidenc (zemljiški kataster, registri trajnih nasadov) ter izpolnjuje vse pogoje za posamezno vrsto podpore. Za trajne nasade, ki v skladu s predpisi izpolnjujejo pogoje za vpis v posamezen register trajnih nasadov, pa v teh registrih niso vpisani, se podpore na površino iz 1. člena te uredbe ne odobrijo.
(2) Če je za skupino kmetijskih rastlin površina, ugotovljena na osnovi administrativnih kontrol ali nadzora na kraju samem ali administrativnih kontrol in nadzora na kraju samem, ki izpolnjuje vse pogoje za podporo na površino, večja kot površina, prijavljena na zahtevku za podporo na površino, se za izračun podpore upošteva prijavljena površina.
(3) Če je za skupino kmetijskih rastlin prijavljena površina na zahtevku za podporo na površino večja od površine, ugotovljene na osnovi administrativnih kontrol ali nadzora na kraju samem ali administrativnih kontrol in nadzora na kraju samem, se za izračun podpore upošteva ugotovljena površina.
(4) Če površina iz zahtevka za podporo na površino iz točke A. a) drugega odstavka 1. člena te uredbe pri posamezni kmetijski rastlini presega 100 ha, se za površino nad 100 ha vrednost neposrednega plačila zmanjša za 20 odstotkov.
25. člen
(znižanja in izključitve v primerih prijave prevelikih površin)
(1) Če se pri nadzoru na kraju samem, razen v primeru višje sile, ugotovijo manjše površine od prijavljenih pri posamezni skupini kmetijskih rastlin:
– do vključno 3 odstotkov, vendar skupaj največ do 2 ha, se vlogi za tisto skupino kmetijskih rastlin ugodi glede na dejansko ugotovljeno stanje;
– nad 3 do vključno 20 odstotkov, vendar skupaj največ do 2 ha, se za tisto skupino kmetijskih rastlin od dejansko ugotovljene površine odšteje dvakratnik ugotovljene razlike;
– nad 20 odstotkov ali nad 2 ha, se podpora za tisto skupino kmetijskih rastlin ne izplača.
(2) Če upravičenec uveljavlja zahtevek za skupino kmetijskih rastlin, ki je predmet višje podpore od tiste ki je dejansko posejana, za prijavljeno skupino kmetijskih rastlin ni upravičen do podpore.
(3) Odstopanja površin iz prvega odstavka tega člena se ugotavljajo znotraj skupine rastlin za celoten zahtevek posameznega kmetijskega gospodarstva.
(4) Če skupna površina, za katero je vložen zahtevek za podpore na površino v skladu s točko A. a) drugega odstavka 1. člena te uredbe, presega dejansko ugotovljeno površino za več kot 30 odstotkov, se podpora za tekoče leto ne odobri.
26. člen
(izračun krmnih površin za posebno premijo in premijo za krave dojilje)
(1) Za izračun krmnih površin za dodeljevanje podpor, ki se nanašajo na posebno premijo in premijo za krave dojilje opredeljeno v predpisu, ki ureja trga za goveje meso, se smiselno uporabita 24. in 25. člen te uredbe.
(2) Če je razlika med prijavljeno in ugotovljeno krmno površino več kot 50%, se nosilcu kmetijskega gospodarstva krmnih površin v tekočem letu ne upošteva.
(3) Znižanja in izključitve krmnih površin iz prvega in drugega odstavka tega člena se upoštevajo le, če so ali če bi prijavljene površine neupravičeno povzročile višja plačila.
27. člen
(izračun krmnih površin za ekstenzifikacijsko premijo)
(1) Ekstenzifikacijska premija, opredeljena v predpisu, ki ureja trg za goveje meso ne sme biti odobrena za večje število živali kot je tisto, za katero se premije odobrijo ob upoštevanju določil 26. člena te uredbe in v skladu s predpisom, ki ureja trg za goveje meso, ki določa posebno premijo, premijo za krave dojilje in ekstenzifikacijsko premijo za molznice.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka se krmna površina ugotovi skladno s 24. členom te uredbe.
(3) Če zgornja meja obremenitve glede na ugotovljeno krmno površino ni presežena, se za izračun ekstenzifikacijske premije upošteva ugotovljena krmna površina.
(4) Če je zgornja meja obremenitve glede na ugotovljeno krmno površino presežena, se ekstenzifikacijska premija ne odobri.
IV. POGLAVJE
Premije za živali
28. člen
(osnova za izračun)
(1) Premija se odobri le za živali, ki so označene in registrirane v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje in registracijo živali.
(2) V nobenem primeru premije ni mogoče odobriti za več živali kot jih je navedenih v zahtevku za premijo.
(3) Če je število živali, navedenih v zahtevku za premijo, večje kot je z administrativnimi kontrolami ali nadzorom na kraju samem ugotovljeno število živali, se premija izračuna na osnovi ugotovljenega števila živali.
(4) Če nosilec kmetijskega gospodarstva zaradi višje sile ali izrednih okoliščin ni mogel izpolniti pogojev glede obdobja obvezne reje v smislu 33. člena te uredbe, obdrži pravico do premij za takšno število živali kot je bilo v času, ko nastopi primer višje sile ali izrednih okoliščin.
(5) Za govedo, ki izgubi eno od dveh ušesnih znamk, se šteje da izpolnjuje pogoje za premijo, če je iz drugih elementov sistema za označevanje in registracijo jasno razvidna identiteta živali.
29. člen
(nadomestitve)
(1) Krave dojilje ali telice, za katere se vlaga zahtevek za premijo za krave dojilje ter krave molznice, za katere se vlaga zahtevek za ekstenzifikacijsko premijo v skladu s predpisom, ki ureja trg za goveje meso, se lahko v obdobju obvezne reje nadomestijo v okviru omejitev, določenih v predpisu, ki ureja trg za goveje meso, ne da bi se zaradi tega izgubila pravica do zaprošenih premij.
(2) V skladu s prejšnjim odstavkom se nadomestitev lahko izvede v roku 20 dni od dogodka, ki je povzročil nadomestitev. Nadomeščena žival mora biti vpisana v register govedi na gospodarstvu najkasneje v treh dneh po nadomestitvi. Nadomestitev je potrebno sporočiti agenciji v desetih delovnih dneh po nadomestitvi.
30. člen
(znižanja in izključitve za govedo)
(1) Če je na zahtevku za katerokoli premijo za govedo navedeno večje število živali kot se jih ugotovi pri nadzoru na kraju samem, se v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 28. člena te uredbe, sredstva, do katerih je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen, znižajo za odstotek, ki se ugotovi skladno s četrtim odstavkom tega člena, če so nepravilnosti ugotovljene pri največ treh živalih.
(2) Če so bile ugotovljene nepravilnosti pri več kot treh govedih, se sredstva znižajo na naslednji način:
a) za odstotek, ugotovljen skladno s četrtim odstavkom tega člena, če ta ne znaša več kot 10 odstotkov ali
b) za dvakratni odstotek, ugotovljen skladno s četrtim odstavkom tega člena, če ta znaša več kot 10, vendar ne več kot 20 odstotkov.
(3) Če je odstotek, ugotovljen skladno s četrtim odstavkom tega člena, višji od 20 odstotkov, se zahtevek za premijo zavrne.
(4) Odstotek govedi, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se izračuna tako, da se število živali, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, deli s številom živali, ki izpolnjujejo pogoje za premije.
31. člen
(znižanja in izključitve za ovce in koze)
(1) Znižanja in izključitve iz prejšnjega člena se smiselno uporabijo tudi za zahtevke za premije za ovce in koze.
(2) Če je v primeru, ko nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja dodatno premijo za ovco oziroma kozo v skladu s predpisom, ki ureja trg za ovčje in kozje meso, ugotovljeno, da ima manj kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč izven območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, se mu dodatna premija ne izplača.
32. člen
(naravne okoliščine)
(1) Znižanja in izključitve iz 30. in 31. člena te uredbe se ne uporabljajo v primerih, ko nosilec kmetijskega gospodarstva zaradi vpliva naravnih okoliščin na čredo ne more izpolniti pogoja, da morajo živali, za katere je vložil zahtevke za premije, ostati na kmetijskem gospodarstvu v celotnem obdobju obvezne reje, pod pogojem, da pisno obvesti agencijo v desetih dneh od ugotovitve zmanjšanja števila živali.
(2) Kot naravne okoliščine lahko agencija prizna:
a) pogin živali zaradi bolezni;
b) pogin živali zaradi nesreče, za katero nosilec kmetijskega gospodarstva ne more biti odgovoren, ter
c) druge primere naravnih okoliščin.
V. POGLAVJE
Skupne določbe
33. člen
(višja sila in izredne okoliščine)
(1) Če nosilec kmetijskega gospodarstva ne more izpolnjevati pogojev ali pravočasno vložiti zahtevka zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, obdrži pravico do podpor.
(2) Znižanja in izključitve iz te uredbe se v primeru višje sile in izrednih okoliščin ne upoštevajo.
(3) Za višjo silo in izredne okoliščine po tej uredbi se šteje:
– smrt nosilca kmetijskega gospodarstva,
– daljša delovna nesposobnost nosilca kmetijskega gospodarstva,
– naravne katastrofe,
– uničenje hlevov zaradi nesreče (naravne nesreče, požar, ipd.),
– kužne bolezni, iz predpisov, ki urejajo veterinarstvo, ki prizadenejo del ali celoten trop oziroma čredo.
(4) Zmanjšanje števila živali in površin pod posamezno kmetijsko rastlino zaradi višje sile in izrednih okoliščin je potrebno na predpisanih obrazcih sporočiti agenciji takoj, ko je to mogoče.
34. člen
(odločanje o zahtevkih)
(1) O dodelitvi sredstev na podlagi vlog odloči agencija z odločbo.
(2) Vse odločbe, ki se nanašajo na zahtevke, ki se vlagajo najkasneje do 15. oktobra 2003, in vse odločbe, ki se nanašajo na zbirno vlogo, morajo biti izdane najkasneje do 15. novembra 2003, če ni s predpisi iz 1. člena te uredbe drugače določeno.
(3) Zoper odločbo ali sklep agencije se upravičenec lahko pritoži ministrstvu, pritožbo pa vloži na agencijo.
35. člen
(ukrepi po odobritvi sredstev)
(1) Agencija omogoči krajevno pristojnemu inšpektorju dostop do dokončne odločbe.
(2) V primeru, da se z inšpekcijskim pregledom ugotovi nezakonita pridobitev oziroma nenamenska poraba sredstev po zakonu, ki ureja kmetijstvo, izda kmetijski inšpektor upravičencu odločbo o vračilu nezakonito pridobljenih in nenamensko porabljenih sredstev ter o prepovedi pridobitve sredstev za dobo dveh let.
(3) Odločba se pošlje v vednost agenciji, ki o prepovedih vodi evidenco in jih upošteva pri dodeljevanju sredstev.
(4) Če se ugotovi, da je pri dodeljevanju sredstev prišlo do preplačila, agencija o tem izda odločbo, s katero od stranke zahteva vračilo preveč izplačanih sredstev.
VI. POGLAVJE
Postopki uveljavljanja podpor in poročanje
36. člen
(podpore na površino – EKO 0)
(1) Podpore na površino za EKO 0 ukrepe, upravičenci, pogoji za pridobitev in višina ter roki za uveljavljanje sredstev so:
– za določene poljščine opredeljeni v predpisu, ki ureja trg z žiti;
– za sladkorno peso opredeljeni v predpisu, ki ureja trg za sladkor;
– za pridelavo semena kmetijskih rastlin opredeljeni v predpisu, ki ureja trg s semenom kmetijskih rastlin;
– za pridelavo hmelja in obnovo hmeljišč opredeljeni v predpisu, ki ureja trg s hmeljem.
(2) Za poljščine, ki so posejane v hmeljiščih na površini v premeni, je mogoče uveljavljati neposredna plačila za poljščine ali pa jih je mogoče opredeliti kot krmno površino v skladu s predpisom, ki ureja trg za goveje meso.
(3) Upravičenci uveljavljajo podpore na površino za vse EKO 0 ukrepe na obrazcu “D – Zahtevek za podpore na površino za leto 2003“ in ob predložitvi predpisanih dokazil.
(4) Upravičenci, ki uveljavljajo neposredna plačila za pridelavo semena kmetijskih rastlin, morajo najkasneje do 15. septembra 2003 agenciji posredovati še:
– dokazila o opravljeni strokovni kontroli in zdravstvenem pregledu semenskih posevkov in nasadov semenskega krompirja;
– dokazila o izpolnjevanju zahtev glede zdravstvenega stanja nasadov krompirja v izolacijskem pasu, ki jih izda pooblaščena strokovna organizacija v skladu s predpisi, ki urejajo seme in sadike kmetijskih rastlin.
37. člen
(podpore na žival – EKO 0)
(1) Podpore na žival – premije za EKO 0 ukrepe, upravičenci, pogoji za pridobitev in višina ter roki za uveljavljanje sredstev so:
– za govedo opredeljeni v predpisu, ki ureja trg za goveje meso,
– za ovce in koze pa v predpisu, ki ureja trg za ovčje in kozje meso.
(2) V primeru, ko nosilec kmetijskega gospodarstva ne more zagotoviti obveznega roka reje v skladu s predpisom, ki ureja trg za goveje meso ter predpisom, ki ureja trg za ovčje in kozje meso, je upravičen do premij za število živali, ki izpolnjujejo pogoje in so ostale na kmetijskem gospodarstvu celotno obdobje obvezne reje. Zmanjšanje staleža je potrebno na predpisanem obrazcu prijaviti agenciji v desetih dneh od ugotovitve zmanjšanja.
(3) Zahtevki za premije za govedo se vlagajo na naslednje načine:
a) zahtevek za posebno premijo za bike in vole, klavno premijo ter dodatno plačilo za govedo se vlaga na obrazcu “Posebna premija, klavna premija ter dodatno plačilo za govedo za leto 2003“;
b) zahtevek za premijo za krave dojilje se vlaga v okviru zbirne vloge na obrazcu “Zahtevek za premijo za krave dojilje za leto 2003“;
c) zahtevek za ekstenzifikacijsko premijo upravičenec vlaga na naslednji način:
– na zbirni vlogi za leto 2003 navede, da želi uveljavljati ekstenzifikacijsko premijo;
– na obrazcu “D – Zahtevek za podpore na površino za leto 2003“ navede krmne rastline, opredeljene v točki b) iz prvega odstavka 23. člena te uredbe, ki se upoštevajo za izračun obremenitve krmnih površin na kmetijskem gospodarstvu za ekstenzifikacijsko premijo;
– ekstenzifikacijsko premijo za krave molznice uveljavlja v okviru zbirne vloge na predpisanem obrazcu “Zahtevek za ekstenzifikacijsko premijo za krave molznice za leto 2003“.
(4) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki živali pasejo na planini ali skupnem pašniku in želijo, da se jim v skladu s sedmim in osmim odstavkom 4. člena te uredbe upošteva tudi sorazmerni del krmnih površin planine ali skupnega pašnika, morajo v zbirni vlogi navesti ime in identifikacijsko številko (KMG-MID) planine oziroma skupnega pašnika, ki ga uporabljajo. Registrirana agrarna ali pašna skupnost oziroma gospodar planine ali skupnega pašnika pa mora v roku iz štirinajstega odstavka 9. člena te uredbe vložiti zbirno vlogo za planino oziroma skupni pašnik ter prilogo “Zapisnik o prigonu živali na planino ali skupni pašnik“.
(5) Podatki iz “Zapisnika o prigonu živali na planino ali skupni pašnik“ lahko služijo za sporočanje podatkov o premiku govedi na planino. V tem primeru mora gospodar planine oziroma skupnega pašnika posredovati izvod zapisnika pooblaščenemu veterinarju najkasneje v sedmih dneh po prigonu živali na pašo.
(6) Premije za ovce in koze, dodatne premija za ovce in koze ter dodatno plačilo za ovce in koze se vlagajo v okviru zbirne vloge na obrazcu “Zahtevek za premijo za ovce in koze, dodatno premijo in dodatno plačilo za leto 2003“, ki ga potrdi služba za živinorejo pri pristojnem območnem kmetijsko gozdarskem zavodu.
(7) Neposredna plačila za kobile za vzrejo žrebet se vlagajo v okviru zbirne vloge na obrazcu “Zahtevek za plačilo podpore za kobile vzrejo žrebet za leto 2003“, ki ga potrdi Republiška selekcijska služba ali selekcijska služba pristojnega kmetijskega zavoda.
38. člen
(EKO 1 ukrep)
(1) Upravičenci, pogoji za pridobitev in višina sredstev za izravnalna plačila na površino za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost so opredeljeni v predpisu, ki ureja izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (EKO 1).
(2) Nosilci kmetijskih gospodarstev uveljavljajo izravnalna plačila na obrazcu “D – Zahtevek za podpore na površino za leto 2003“, ki je del zbirne vloge.
(3) Za planino se šteje kmetijsko gospodarstvo, ki izpolnjuje zahteve iz Slovenskega kmetijsko okoljskega programa.
(4) Za planine je potrebno zahtevku priložiti naslednje priloge:
a) pašni red za leto 2003, potrjen na občnem zboru pašne skupnosti (v primeru individualne planine pašnega reda ni potrebno poslati),
b) zapisnik o prigonu živali na planino ali skupni pašnik na predpisanem obrazcu,
c) pooblastilo vseh uporabnikov planine gospodarju planine za vlaganje zahtevka na predpisanem obrazcu, ko zahtevek ne vlaga registrirana agrarna ali pašna skupnost.
(5) Za skupni pašnik je potrebno zahtevku priložiti pooblastilo vseh uporabnikov skupnega pašnika gospodarju za vlaganje zahtevka, ko zahtevka ne vlaga registrirana agrarna ali pašna skupnost.
(6) Višina izravnalnega plačila za travinje na planinah se v primeru obtežbe vsaj ene glave velike živine na hektar travinja (v nadaljnjem besedilu: 1 GVŽ/ha) obračuna tako, da se upošteva dejanska površina travinja prijavljenega, na obrazcu “D – Zahtevek za podpore na površino za leto 2003“. Če obremenitev ne dosega 1 GVŽ/ha, se višina izravnalnega plačila obračuna le za površine, za katere je zagotovljena obremenitev 1 GVŽ/ha.
39. člen
(ukrepi SKOP)
(1) Za ukrepe SKOP so upravičenci, pogoji za pridobitev in višina sredstev opredeljeni v predpisih, ki urejajo ukrepe SKOP.
(2) Upravičenci uveljavljajo neposredna plačila za vse ukrepe SKOP na obrazcu “D – Zahtevek za podpore na površino za leto 2003“, razen za ukrep ozelenitev njivskih površin.
(3) Neposredna plačila za ukrep ozelenitev njivskih površin upravičenci uveljavljajo na obrazcu “E – Zahtevek za podpore na površino za ukrep SKOP – ozelenitev njivskih površin za leto 2003“, ki ga morajo posredovati agenciji najkasneje do 18. avgusta 2003.
(4) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki površine, na katerih so v letu 2002 izvajali ukrepe SKOP, v letu 2003 prenašajo na drugo kmetijsko gospodarstvo, morajo zbirni vlogi priložiti izpolnjen obrazec “F – Spremembe podatkov o kmetijskih zemljiščih v uporabi za ukrepe SKOP“.
(5) Če se uveljavljajo sredstva za trajne nasade, je potrebno na obrazcih, ki sestavljajo zbirno vlogo, uporabljati dodeljene identifikacijske številke trajnih nasadov, ki so vpisani v register pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih, register pridelovalcev grozdja in vina, register pridelovalcev hmelja in register pridelovalcev oljk.
(6) Vinogradi, v katerih se prideluje grozdje, ki se ne predeluje v vino, se v okviru zbirne vloge prijavljajo brez identifikacijske številke.
(7) Za travniške sadovnjake, ki še nimajo dodeljenih identifikacijskih številk, in v primeru sprememb podatkov se zbirni vlogi priloži obrazec “Podatki o travniškem sadovnjaku“.
(8) Za ukrep planinske paše morajo upravičenci zbirni vlogi dodati dokazila iz četrtega odstavka prejšnjega člena, v primeru uveljavljanja dodatka za pastirja pa tudi kopijo pogodbe s pastirjem.
(9) Do 30. septembra 2003 je potrebno agenciji posredovati še posebna dokazila oziroma izpolnjevanje pogojev za posamezen ukrep SKOP vpisati v ustrezno evidenco, in sicer za:
a) ukrep IV.: integrirano sadjarstvo
Pooblaščene organizacije, ki opravljajo kontrolo integrirane pridelave sadja in imajo za te namene sklenjeno pogodbo z ministrstvom, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo do 31. decembra 2002 in v letu 2003 pridelujejo sadje v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo sadja, posredovati v računalniški in tiskani obliki naslednje podatke: identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (KMG-MID), ime in priimek/naziv in naslov upravičenca ter podatke o sadovnjakih, ki izpolnjujejo predpisane pogoje ali pa v register pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih vpisati podatke o izpolnjevanju pogojev iz navedenega predpisa;
b) ukrep V.: integrirano vinogradništvo
Pooblaščene organizacije, ki opravljajo kontrolo integrirane pridelave grozdja in vina in imajo za ta namen sklenjeno pogodbo z ministrstvom, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo do 31. decembra 2002 in v letu 2003 pridelujejo grozdje in vino v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina, v register pridelovalcev grozdja in vina vpisati podatke o izpolnjevanju predpisanih pogojev;
c) ukrep VI.: integrirano vrtnarstvo
Pooblaščene organizacije, ki opravljajo kontrolo integrirane pridelave zelenjave in imajo za ta namen sklenjeno pogodbo z ministrstvom, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo do 31. decembra 2002 in v letu 2003 pridelujejo zelenjavo v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo zelenjave, v računalniški in tiskani obliki posredovati naslednje podatke: identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (KMG-MID), ime in priimek/naziv in naslov upravičenca ter podatke o površinah, ki izpolnjujejo predpisane pogoje;
d) ukrep VII.: ekološko kmetovanje
Upravičenci se morajo prijaviti v kontrolo pooblaščeni organizaciji za kontrolo ekoloških kmetijskih pridelkov in živil najpozneje do 20. marca 2003. Pooblaščena organizacija za kontrolo ekoloških kmetijskih pridelkov in živil, ki ima za te namene sklenjeno pogodbo z ministrstvim, mora za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo do 20. marca 2003 in v letu 2003 kmetujejo v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, posredovati v računalniški in tiskani obliki naslednje podatke: identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (KMG-MID), ime in priimek/naziv in naslov upravičenca ter podatke o površinah, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Podatke o površinah se navede ločeno za: njive – poljščine, vrtnine na prostem, vrtnine v zavarovanih prostorih, sadovnjake, vinograde, hmeljišča, drevesnice, šparglje ter travinje;
e) izobraževanje
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije za udeležence, ki so oziroma bodo v obdobju od 1. novembra 2001 do 31. avgusta 2003 opravili izobraževalne tečaje SKOP, v računalniški in tiskani obliki posreduje naslednje podatke: identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (KMG-MID), ime in priimek/naziv in naslov udeleženca tečaja, vključno z naslovom izobraževalnega tečaja (predavanja, prireditve, demonstracijskega prikaza, ipd.) in skupnim številom opravljenih ur. Pri dodeljevanju podpor se kot izpolnitev obveznosti upošteva, če je izobraževanje opravil upravičenec, katerikoli družinski član oziroma oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo na zadevnem kmetijskem gospodarstvu.
40. člen
(poročanje)
(1) O izvedbi vnosa in obdelave zahtevkov za ukrepe kmetijske politike agencija pripravlja redna mesečna poročila ministrstvu ter letno poročilo.
(2) Poročila agencije obsegajo predvsem:
– število prispelih zahtevkov za posamezen ukrep,
– število in znesek odobrenih zahtevkov, vključno s podatki o živalih in površinah na katere se zahtevki nanašajo,
– število in znesek izplačanih zahtevkov, vključno s podatki o živalih in površinah na katere se zahtevki nanašajo,
– rezultate administrativnih kontrol: število vlog, obseg ugotovljenih nepravilnosti ter delež znižanj in izključitev, ki so posledica teh kontrol,
– delež znižanj in izključitev na osnovi predlogov kmetijskih inšpektorjev.
(3) Mesečno poročilo agencija oddaja ministrstvu najkasneje do zadnjega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec. Letno poročilo za neposredna plačila na površino odda najkasneje do 31. marca, za premije za živali pa najkasneje do 31. avgusta za preteklo leto.
(4) Za govedo, za katero so bile zahtevane in odobrene premije, agencija posreduje Službi za identifikacijo in registracijo živali enkrat mesečno naslednje podatke:
– identifikacijsko številko živali,
– KMG-MID,
– vrsto zahtevane premije,
– vrsto odobrene premije.
KONČNA DOLOČBA
41. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 320-23/2001-4
Ljubljana, dne 6. marca 2003.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik