Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/86), uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96 in 35/01), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) in na podlagi 18. člena člena statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 4/99, 1/00 in 1/01) je Občinski svet občine Mozirje v nadaljevanju 28. redne seje dne 3. 7. 2002 sprejel

Z namenom, da se zavarujejo zaloge in higienska neoporečnost pitne vode je s tem odlokom določeno vodovarstveno območje z vodovarstvenimi conami in ukrepi za zavarovanje vodnih virov Keber, Planinšek in Okence na Golteh v Občini Mozirje.
Namen odloka je zavarovanje vodnega vira pred naključnim ali namernim onesnaževanjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na higiensko oporečnost in kakovost pitne vode.

Odlok ureja tudi režim gradnje, prometa in gospodarske dejavnosti v vodovarstvenih območjih vodnega vira.

Vodovarstveno območje obsega del vodonosnika v katerem podzemna voda odteka v smeri zajetja in območje iz katerega padavinske in površinske sladke vode napajajo del vodonosnika iz katerega podzemna voda odteka v smeri zajetja ali območje iz katerega je možen vpliv na zajem vode za oskrbo s pitno vodo iz površinskih sladkih vodotokov. Vodovarstveno območje mora biti zavarovano pred onesnaženjem in pred drugimi vplivi, ki bi lahko vplivali na zdravstveno oporečnost vode ali njeno količino.
Vodovarstveno območje se deli na neposredno zaščito zajetja ali črpališča in na tri vodovarstvene cone (pasove):
– notranja vodovarstvena cona – CONA I, območje najstrožje sanitarne zaščite,
– zunanja vodovarstvena cona – CONA II, območje stroge sanitarne zaščite in
– vplivna vodovarstvena cona – CONA III, območje z blagim režimom zaščite.
Meje vodovarstvenega območja sovpadajo z zunanjimi mejami vplivne vodovarstvene cone – CONE III.
Obseg vodovarstvenih con je grafično prikazan na prilogah iz elaborata Strokovne podlage za zaščito vodnih virov Keber, Planinšek in Okence na Golteh, arh. št.: K-II-30d/c-2/01, izdelano november 2001, avtor Darko Petauer, dipl. inž. geol., ki so sestavni del odloka. V prilogi odloka parcelne številke, so podane katastrske številke parcel, ki so zajete z vodovarstvenimi conami.

Za vodovarstvene cone velja načelo, da se ukrepi zaostrujejo s približevanjem zajetju. Prepovedi, ki veljajo za bolj oddaljeno cono veljajo tudi za varstveno cono, ki je bliže zajetju.
Obstoječe stanje v posamezni vodovarstveni coni je potrebno posneti, izdelati sanacijske načrte in izvesti sanacijska dela.
Za vsak poseg v vodovarstveno cono morajo investitorji pridobiti vodno dovoljenje.

Neposredna zaščita zajetja zajema neposredno okolico objekta, kjer obstaja možnost neposrednega vpliva na količino in kakovost pitne vode. Objekt mora biti zaščiten pred vstopom nepooblaščenih oseb.
Prostor okoli objekta v izmeri od 100 m2 mora biti zaščiten z zaščitno ograjo. Prepovedan je vsak poseg z izjemo vzdrževanja in gradnje objektov zajema za pitno ali termalno vodo.

Notranja vodovarstvena cona – CONA I je območje najstrožje sanitarne zaščite in zajema neposredno zaledje zajetja ali črpališča. S to cono (pasom) se varuje neposredna okolica zajetja, kjer je možno zelo hitro onesnaženje podtalnice.

Vodovarstveni ukrepi v notranji vodovarstveni coni – CONI I. ni dovoljeno:
– posegati v prostor, razen za potrebe vodovoda,
– goloseki na gozdnih območjih,
– uporabljati kakršnakoli gnojila, škropiva in ostala agrotehnična sredstva,
– gradnja novih prometnic, obstoječe lokalne in regionalne prometnice je potrebno sanirati do stopnje, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v vodonosnik in da se na minimum zmanjša možnost nesreč z nevarnimi snovmi,
– izkopavanje gramoza, peskov ali odpiranje kamnolomov, obstoječe je potrebno zapreti in sanirati,
– velja splošna prepoved gradnje, obstoječe zgradbe je možno samo adaptirati, adaptacija stanovanjskih hiš je možna pod pogojem, da se ne poveča skupna površina stavbe (objektov), da se odpadne vode odvajajo v javno kanalizacijo ali začasno do izgradnje kanalizacije v vodotesno greznico, da se dvorišče izvede v vodotesni in oljeodporni obliki, padavinske vode pa se odvajajo preko vodotesnega lovilca olj s koalescentnim filtrom izven vodovarstvenega območja, lastnik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z izvajalcem javne službe sklene pogodbo o rednem praznjenju greznice in lovilca olj, o izvedbi preizkusa vodotesnosti greznice in lovilca olj in obveznem pregledu greznice in lovilca olj vsako leto.
Posebni pogoji
Pod posebnimi pogoji se lahko v notranjem varstvenem območju gradijo in vzdržujejo prometnice posebnega družbenega pomena – določi Ministrstvo za okolje in prostor.

Zunanja vodovarstvena cona – CONA II je območje stroge sanitarne zaščite, obsega del vodonosnika iz katerega priteče podtalnica v 365 dneh do zajetja. Potovalni čas temelji na zadrževanju odtoka in zniževanju koncentracij počasi razgradljivih polutantov.

Vodovarstveni ukrepi v zunanji vodovarstveni coni – CONI II: ni dovoljeno:
– uporabljati fitofarmacevtskih sredstev izdelanih na osnovi svinca, živega srebra, arzena, cianvodikove kisline, krezola in drugih škodljivih snovi, polivanje gnojnice, gnojevke, odpadnih in čistilnih blat, mulja in komposta ter podobnih snovi, gnojenje s hlevskim gnojem,
– lahka tla: od spravila posevkov do 15. 2. (uredba), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– srednje težka in težka tla: od spravila posevkov do 15. 2. oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– gnojenje z rudninskimi gnojili,
– zemljišča z zeleno odejo od 15. 10. do 31. 1. (uredba), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– na drugih zemljiščih od spravila posevkov do 15. 2., oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– graditi stanovanjskih in industrijskih zgradb ter živinorejskih farm,
– graditi greznic, kanalizacije, čistilnih naprav, ponikovalnic in smetišč, obstoječe greznice je potrebno kontrolirati in zagotoviti vodotesnost,
– predelavati lahkotekočih naftnih derivatov in nevarnih tekočin,
– izvajati golosečnje v gozdovih,
– izkopavati gramoza, peskov ali odpiranje kamnolomov, obstoječe je potrebno zapreti in sanirati,
– graditi novih prometnic, obstoječe lokalne in regionalne prometnice je potrebno sanirati do stopnje, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v vodonosnik in da se na minimum zmanjša možnost nesreč z nevarnimi snovmi,
– tranzitni promet z nevarnimi snovmi.
Dovoljeno je:
– graditi nadomestne stanovanjske objekte, adaptirati stanovanjske hiše, industrijske obrate in
– skladišča nevarnih snovi pod pogojem, da se ne poveča skupna površina stavbe (objektov), da se odpadne vode odvajajo v javno kanalizacijo ali začasno do izgradnje kanalizacije v vodotesno greznico, da se dvorišče izvede v vodotesni in oljeodporni obliki, padavinske vode pa se odvajajo preko vodotesnega lovilca olj s koalescentnim filtrom izven vodovarstvenega območja, investitor mora imeti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z izvajalcem javne službe sklenjeno pogodbo o rednem praznjenju greznice in lovilca olj, o izvedbi preizkusa vodotesnosti greznice in lovilca olj in obveznem pregledu greznice in lovilca olj vsako leto. Velikost cistern zadošča le za nujne krajevne potrebe, postavljajo se v armiranobetonske vodotesne jame, ki nimajo neposrednega stika s kanalizacijo in imajo najmanj enako koristno prostornino kot cisterne – iz takšnih jam se deževnica prečrpava preko lovilcev olj in odvaja izven vodovarstvenega območja,
– obstoječa naselja, čista industrija se ohranijo, vendar ne smejo povečati svojega obsega, uredi se varen odtok odpadnih voda in odvoz nevarnih odpadkov,
– kmetijstvo ob upoštevanju uredbe in:
– obstoječa živinoreja se ohrani, število živine mora biti v skladu z uredbo, gnojišča morajo biti urejena, da ni možnosti ponikanja in prelivanja gnojnice v podtalnico,
– minimalna obdelava tal,
– uporaba hlevskega gnoja na osnovi potreb rastlin in samo v času ko jih te najbolj izkoristijo, najvišji dovoljeni odmerki v skladu z uredbo,
– uporaba rudninskih gnojil (dušika) na osnovi potreb rastlin in samo v času ko jih te najbolj izkoristijo, ob upoštevanju razpoložljivih mineralnih snovi v tleh in mineralnih snovi, ki jih vsebujejo živinska gnojila, najvišji dovoljeni letni vnos dušika ne sme preseči količin določenih v 5. členu uredbe, oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– uporaba fitofarmacevtskih sredstev s pozitivne liste – priloga 4.0,
– vključevanje dosevkov v kolobar, da so tla v čim večji meri skozi vse leto pokrita z rastlinsko odejo,
– zeleno gnojenje – čim kasnejše zadelavanje žetvenih odsevkov in rastlin za podor,
– prepoved preoravanja trajnega travinja.
Posebni pogoji
Pod posebnimi pogoji se lahko v zunanjem vodovarstvenem območju dovoli izgradnja novih prometnic (ceste, proge...) in obratovanje obstoječih ter izgradnja novih objektov (industrijski, skladišča...) posebnega družbenega pomena – določi Ministrstvo za okolje in prostor.

Vplivna vodovarstvena cona – CONA III je območje z blagim režimom zaščite. CONA III zajema celotno napajalno območje vodonosnika, iz katerega se podtalnica izteka v smeri zajetja ali črpališča in območja od koder se lahko onesnažene površinske vode iztekajo na napajalno območje vodonosnika, ali se lahko onesnažena podtalnica sosednjega vodonosnika drenira v napajalno območje obravnavanega vodonosnika.

Varstveni ukrepi v vplivni vodovarstveni coni – CONI III: ni dovoljeno:
– uporaba fitofarmacevtskih sredstev izdelanih na osnovi svinca, živega srebra, arzena, cianvodikove kisline, krezola in drugih škodljivih snovi,
– polivanje gnojnice, gnojevke, odpadnih in čistilnih blat ter podobnih snovi in komposta z neomejeno rabo:
– Zemljišča z zeleno odejo:
– na lahkih tleh od 15. 10. do 31. 1. (Uredba), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– na srednje težkih in težkih tleh od 15. 11. do 15. 1. (uredba), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– Druga zemljišča – njive:
– z zaoravanjem žetvenih ostankov:
– na lahkih tleh od 1. 10. do 15. 2. (uredba), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– na srednje težkih in težkih tleh od 15. 10. do 31. 1. (uredba), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– brez zaoravanja žetvenih ostankov:
– od spravila posevkov do 15. 2. (uredba), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– gnojenje s hlevskim gnojem
– lahka tla: od spravila posevkov do 15. 2. (uredba), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– srednje težka in težka tla: od spravila posevkov do 15. 2., oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– gnojenje z rudninskimi gnojili,
– zemljišča z zeleno odejo od 15. 10. do 31. 1. (uredba), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– na drugih zemljiščih od spravila posevkov do 15. 2., oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– ponikovanje odpadnih voda ni dovoljeno,
– izkopavanje gramoza, peskov ali odpiranje novih kamnolomov, obstoječe je potrebno sanirati do stopnje, da obratovanje kamnoloma ne ogroža podzemne vode.
Dovoljeno je:
– usmerjena stanovanjska in druga gradnja ter čista industrija in obrt na območju opremljenem s kanalizacijo,
– obstoječa naselja je treba sanirati z gradnjo kanalizacije in prenehati s ponikovanjem odpadnih voda,
– izgradnja neprepustne kanalizacije in čistilnih naprav,
– predelava in skladiščenje nevarnih snovi sta dovoljeni samo pod posebnimi pogoji,
– transport nevarnih snovi in lahkotekočih naftnih derivatov je dovoljen samo, če so storjeni ukrepi, ki preprečujejo pronicanje teh tekočin pod površje, vsako razlitje nevarnih snovi je potrebno takoj sanirati,
– izgradnja prometnic regionalnega ali medržavnega pomena je dovoljena pod posebnimi pogoji,
– izgradnja deponij komunalnih odpadkov je dovoljena pod posebnimi pogoji,
– izgradnja industrijskih objektov, ki v proizvodnem procesu uporabljajo nevarne snovi in skladišča nevarnih snovi se lahko zgradijo pod posebnimi pogoji,
– velikost cistern je omejena, postavljajo se v armiranobetonsko ali glineno jamo, ki nima neposrednega stika s kanalizacijo, deževnica se prečrpava preko lovilcev olj,
– obratovanje obstoječih kamnolomov in peskokopov, ki morajo biti sanirani tako, da se prepreči prelivanje nevarnih in strupenih tekočin izven urejenih in vodotesnih prostorov. Zagotovljen mora biti varen odvoz odpadnih in nevarnih snovi v čistilne naprave oziroma na sanitarno deponijo,
– pri uporabi mehanizacije v gozdu je potrebno paziti, da ne pride do izlitja naftnih derivatov v tla,
– ceste, po katerih poteka motorni promet, morajo biti urejene tako, da je onemogočeno ogrožanje podzemne vode hitrost pa mora biti omejena, vsako razlitje nevarnih snovi je potrebno takoj sanirati,
– kmetijstvo ob upoštevanju uredbe in:
– živinoreja v hlevih z urejenim gnojiščem, število glav velike živine (GVŽ) se določi v skladu s 4. členom uredbe,
– uporaba hlevskega gnoja na osnovi potreb rastlin in samo v času ko jih te najbolj izkoristijo, najvišji dovoljeni letni vnos v skladu z uredbo,
– uporaba rudninskih gnojil (dušika) na osnovi potreb rastlin in samo v času ko jih te najbolj izkoristijo, ob upoštevanju razpoložljivih mineralnih snovi v tleh in mineralnih snovi, ki jih vsebujejo živinska gnojila, najvišji dovoljeni letni vnos dušika ne sme preseči količin določenih v 5. členu uredbe, oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen,
– uporaba le fitofarmacevtskih sredstev s pozitivne liste – tabela, priloga 4.0,
– vključevanje dosevkov v kolobar, da so tla v čim večji meri pokrita z ratlinsko odejo skozi vse leto,
– zeleno gnojenje – čim kasnejše zadelavanje žetvenih odsevkov in rastlin za podor,
– prepoved preoravanja trajnega travinja.
Posebni pogoji
Pod posebnimi pogoji se lahko v vplivnem vodovarstvenem območju dovoli izgradnja novih prometnic (ceste, proge...) in obratovanje obstoječih in izgradnja novih objektov (industrijski, skladišča nevarnih snovi, deponije komunalnih odpadkov) posebnega družbenega pomena – določi Ministrstvo za okolje in prostor.

Vodovarstveno območje se označi s tablami in prometnimi znaki.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. Kadar je vir v uporabi zdravstveno sanitarna inšpekcija (če vir ni v uporabi inšpekcija za okolje), občinska nadzorna služba, upravljavec vodovoda in policija.

Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT se kaznuje za prekršek podjetje ali druga pravna oseba, ki krši določila 5., 7., 9., in 11. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba podjetja ali druge pravne osebe ali posameznik, ki krši določila 5., 7., 9., in 11. člena tega odloka.

Kdor povzroči vodnemu viru škodo namenoma ali z opustitvijo vodovarstvenih ukrepov je odškodninsko odgovoren in nosi vse stroške morebitne škode, sanacije in odprave škode.
Lastnik vodovoda je dolžan ugotoviti povzročitelja škode in zagotoviti njegovo odškodninsko odgovornost.
Od določb tega odloka so izjemoma možna odstopanja, ki morajo biti strokovno utemeljena in katerih realizacija je možna pod posebnimi pogoji. Strokovno mnenje o možnem odstopanju in utemeljitev izdela na zahtevo upravljavca zajetja pooblaščena strokovna institucija.

Posnetek zatečenega stanja in sanacijske programe iz tega odloka je dolžan zagotoviti upravljavec objektov v enem letu od dneva uveljavitve tega odloka.
Lastniki oziroma upravljavci objektov in zemljišč ter izvajalci gospodarskih in drugih dejavnosti morajo prilagoditi razmere zahtevam tega odloka v roku enega leta v notranji vodovarstveni coni – CONI I, v roku 2 let v zunanji vodovarstveni coni – CONI II in v roku petih let v vplivni vodovarstveni coni – CONI III od dneva uveljavitve tega odloka.

Stroške izvedbe sanacije v skladu s potrebnimi sanacijskimi deli po sanacijskem programu in predlogu upravljavca zagotavlja lastnik vodovoda, razen v primeru, ko je ugotovljen povzročitelj škode po 13. členu tega odloka.
Upravljavec vodovoda naloži sanacijo povzročitelju škode. V primeru, da povzročitelj škode naložene sanacije ne izvede v 30 dneh od naložitve, izvede sanacijo upravljavec vodovoda na stroške lastnika vodovoda.

V primerih ko lastniki oziroma upravljavci objektov in zemljišč v vodovarstvenih conah utemeljeno ne morejo zagotoviti prilagoditev razmer zahtevam tega odloka, zagotovi del stroškov oziroma stroške za sanacijo zatečenega stanja v skladu s sanacijskim programom upravljavec vodovoda.

Če bo z ukrepi iz 5., 7., 9. in 11. člena tega odloka povzročena škoda oziroma izguba zaradi omejitev v kmetijski pridelavi, ima prizadeti lastnik kmetijskega zemljišča pravico do nadomestila po splošnih predpisih o odškodnini.
Nadomestilo je dolžan poravnati upravljavec vodovoda oziroma zajetij, katerih zaledje je s tem odlokom zaščiteno.

Vsi lokacijski postopki, pričeti v vodovarstvenih conah pred sprejetjem tega odloka se nadaljujejo v skladu s pogoji zaščite, ki je predvidena v vodovarstveni coni, v kateri se nahaja lokacija.

Upravljavec zajetij je dolžan spremljati spremembe strokovne metodologije določevanja varstvenih con in ukrepov ter zakonodaje s področja varovanja vodnih virov in predlagati lastniku ustrezne spremembe tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.

PRILOGA: katastrske številke parcel v vodovarstvenih conah
vodnega vira:

KEBER I, II
-----------------------------------------------------------------
I. VODOVARSTVENA    delno   611/1, 611/2, 639/1,
CONA, parcele       639/3, 903/2, 904,
                            905/3, 905/5
                    celota
-----------------------------------------------------------------
II. VODOVARSTVENA   delno    903/2, 905/1, 905/2,
CONA, parcele               905/3, 905/4, 905/5
                    celota  906
-----------------------------------------------------------------
III. VODOVARSTVENA  delno   395/35, 395/36,
CONA, parcele               395/38, 641/5
                    celota  76/1, 76/2, 76/3, 76/4,
                            76/5, 76/6, 391/1,
                            391/2, 391/3, 391/4,
                            391/5, 395/16, 395/17,
                            395/37, 640, 641/3,
                            641/4
-----------------------------------------------------------------
PLANINŠEK
I. VODOVARSTVENA    delno   895, 902, 903/1, 905/3
CONA, parcele       celota
-----------------------------------------------------------------
II. VODOVARSTVENA   delno   901, 903/2
CONA, parcele       celota
-----------------------------------------------------------------
III. VODOVARSTVENA  delno   641/5
CONA, parcele       celota
-----------------------------------------------------------------
OKENCE
I. VODOVARSTVENA    delno   912/2
CONA, parcele       celota
-----------------------------------------------------------------
II. VODOVARSTVENA   delno   912/2, 914/4
CONA, parcele       celota
-----------------------------------------------------------------
III. VODOVARSTVENA  delno   912/2, 912/3, 914/4
CONA, parcele       celota  89/6
-----------------------------------------------------------------