Uradni list

Številka 55
Uradni list RS, št. 55/2002 z dne 27. 6. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 55/2002 z dne 27. 6. 2002

Kazalo

2725. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Grosuplje, stran 5757.

Na podlagi petega odstavka 30. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 21., 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00), 3., 4. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS; št. 25/83; 42/85, 47/87 in 5/90, ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97, 73/98 in 31/00), 1. člena pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00 in 20/01), 48. člena pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00), odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01), 4. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 16/94 in 74/94) in 18. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 42/99 in 36/02) je Občinski svet občine Grosuplje na 37. seji dne 15. 5. 2002 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Grosuplje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen odloka)
S tem odlokom je določen način opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (njihovo zbiranje, odvoz in odlaganje), subjekti ravnanja z odpadki, način obračunavanja stroškov za ravnanje z odpadki ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
2. člen
(cilji ravnanja z odpadki)
Cilji ravnanja z odpadki so:
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov,
2. zajetje in ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka,
3. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
4. preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov,
5. uveljavitev načela “stroške nosi povzročitelj”.
3. člen
(subjekti ravnanja z odpadki)
Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki so:
1. Občina Grosuplje,
2. izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, je določen z odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Grosuplje (v nadaljevanju: izvajalec),
3. povzročitelji obremenitev; torej pravne in fizične osebe, ki so lastniki ali najemniki oziroma upravljalci stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter površin pri katerih nastajajo komunalni odpadki (v nadaljevanju: povzročitelji).
V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja obremenitve oziroma uporabnika iz prejšnjega odstavka tega člena, stroške odstranitve plača občina.
4. člen
(sistem ravnanja z odpadki)
Na področju ravnanja s komunalnimi odpadki se vzpostavlja sistem:
– ločenega zbiranja odpadkov na izvoru nastanka (organski in preostali komunalni odpadki v gospodinjstvih, papir, steklo, kovine in plastiko na ekoloških otokih, prevzem kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev),
– kompostiranja organskih odpadkov,
– prebiranja in vračanja koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo,
– odlaganja preostanka komunalnih odpadkov na urejeno odlagališče odpadkov in
– evidentiranja in preprečevanja črnih odlagališč, njihova sanacija in sankcijoniranja.
5. člen
(obveznost ravnanja z odpadki)
Ravnanje s komunalnimi odpadki je, na celotnem območju Občine Grosuplje, obvezno za vse subjekte iz 3. člena tega odloka.
Skrb za ravnanje z odpadki pravnih oseb (industrija, obrt in storitvene dejavnosti) in samostojnih podjetnikov, ni v pristojnosti lokalne skupnosti. Pravne osebe in samostojni podjetniki izvajajo storitve ravnanja z odpadki po posebni pogodbi, ki jo sklenejo s pooblaščenim izvajalcem javne službe. Sklenitev pogodbe je dokaz, da ima povzročitelj zakonsko urejen odvoz komunalnih oziroma drugih nenevarnih proizvodnih odpadkov.
Na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalci v dogovoru z Občino Grosuplje in s povzročitelji določijo zbirna in prevzemna mesta ter dogovorijo način zbiranja komunalnih odpadkov.
Pričetek posamezne vrste ravnanja s komunalnimi odpadki na teritorialno zaokroženih območjih določi pristojni občinski organ.
6. člen
(pristojnosti izvajalca)
Izvajalec ima naslednje pristojnosti:
– da v sodelovanju s pristojnim občinskim organom skrbi za razvoj, investicijsko načrtovanje ter gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi, potrebnimi za izvajanje javne službe ravnanja z odpadki,
– da izdaja pogoje oziroma soglasja k prostorskim planom, izvedbenim aktom, lokacijski dokumentaciji in ob izdaji lokacijskega, gradbenega oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo. V njih določa prostorske in tehnične elemente za postavitev, projektiranje in izvedbo objektov glede na potrebe izvajanja javne službe ravnanja z odpadki.
7. člen
(obveznosti prijave povzročitelja)
Gospodarske družbe in samostojni podjetniki so se kot povzročitelji dolžni prijaviti izvajalcu javne službe za odvoz komunalnih in ostalih nenevarnih tehnoloških odpadkov.
Ob prijavi za odvoz odpadkov, je povzročitelj dolžan izvajalcu sporočiti predvidene vrste, sestavo in količine odpadkov, na zahtevo izvajalca pa predložiti tudi potrdilo pooblaščenega laboratorija o neškodljivosti odpadkov in primernosti njihovega odlaganja.
II. VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV
8. člen
(komunalni odpadki)
Komunalni odpadki so odpadki, ki so v klasificiranem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki razvrščeni kot komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz industrije, obrti ali storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami.
Določbe tega odloka ne veljajo za odpadke iz industrije in obrti, ki vsebujejo nevarne snovi in je treba ravnati z njimi v skladu s posebnimi predpisi.
Komunalni odpadki, ki so predmet zbiranja, odvoza in deponiranja na območju Občine Grosuplje so:
1. Ločeno zbrane frakcije na ekoloških otokih:
– papir in lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz lepenke,
– steklo,
– drobna plastika in drugi odpadki iz plastike,
– drobni kovinski odpadki kot so pločevinke in drugi odpadki iz kovin,
– ostale frakcije, ki so določene v pravilniku o načinu odvoza in odstranjevanju komunalnih odpadkov na območju Občine Grosuplje.
2. Organski odpadki, ki se razgradijo;
– odpadki z vrtov, parkov in s pokopališč,
– kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, menz in restavracij
– les.
3. Ločeno zbrane frakcije nevarnih odpadkov iz gospodinjstev:
– jedilna olja in maščobe,
– barve, črnila, lepila in umetne smole,
– topila,
– fotokemikalije,
– pesticidi,
– zdravila,
– fluoreoscentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
– akumulatorji in odpadne baterije.
Če nastanejo nevarni odpadki izven gospodinjstev, niso predmet tega odloka.
4. Kosovni odpadki iz gospodinjstev:
– bela tehnika, TV aparati, računalniki, audio tehnika, radiatorji, peči, bojlerji, pohištvo, vzmetnice, preproge, posode, športni rekviziti, kolesa, otroški vozički ter prazni in očiščeni sodi.
Ostali odpadki kot so gradbeni odpadki, nevarni odpadki ter avtomobilske školjke, motorna kolesa in težka mehanizacija ne sodijo med kosovne odpadke.
5. Ostanki komunalnih odpadkov so odpadki, iz katerih so izločene vse ločeno zbrane frakcije in jih odložimo na deponijo.
6. Ostali komunalni odpadki, ki se v skladu z dovoljenjem Ministrstva za okolje in prostor lahko zbirajo in odlagajo na odlagališču nenevarnih odpadkov.
III. ZBIRANJE ODPADKOV
9. člen
(prevzemno ter zbirno mesto in ekološki otok)
1. Prevzemno mesto za individualni odvzem komunalnih odpadkov je ustrezno urejena površina od koder izvajalec redno po določenem urniku odvaža komunalne odpadke in je praviloma locirano na javni površini ob prometnicah. Prevzemno mesto skupaj s povzročiteljem določi izvajalec, vzdržujejo in čistijo pa ga povzročitelji. Povzročitelj mora izvajalcu omogočiti prevzem odpadkov tudi v zimskem času tako, da redno odstranjuje sneg in žled z in okoli zabojnika.
2. Zbirno mesto za skupni odvzem komunalnih odpadkov je ustrezno urejena površina na kateri povzročitelji redno odlagajo komunalne odpadke v tipizirane skupne zabojnike za odpadke in plastične vrečke v skladu z 11. členom tega odloka. Zbirno mesto določijo izvajalec in povzročitelji oziroma krajevne skupnosti ali vaške skupnosti, vzdržujejo in čistijo pa ga izvajalci javne službe.
3. Ekološki otok je prostor za ločeno zbiranje sekundarnih surovin (papir, steklo, drobna plastika in drobni kovinski odpadki) za določen bivalni okoliš. Lokacijo določa izvajalec v soglasju s pristojnim občinskim organom. Izvajalec ekološke otoke tudi vzdržuje in čisti.
10. člen
(lokacije prevzemnih in zbirnih mest)
Pri določanju lokacij za zbirna in prevzemna mesta ter ekološke otoke je potrebno upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise. Zbirna, prevzemna mesta ter ekološki otoki ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
Načrtovalci morajo pri oblikovanju novih sosesk in naselij, stanovanjskih in poslovnih objektov ter pri prenovi zgradb upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi obstoječi sistem in tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalcev. V sodelovanju z izvajalcem morajo v prostorsko izvedbenih aktih oziroma projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določiti zbirna in prevzemna mesta ter ekološke otoke.
11. člen
(zabojniki za odpadke)
Povzročitelji morajo odlagati komunalne odpadke v:
1. tipizirane zabojnike (80 l, 120 l, 240 l, 770 l, 900 l in 1100 l ter 5m3 in 7m3),
2. tipizirane zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, ki se med seboj razlikujejo po barvi za posamezne vrste odpadkov. Izvajalec mora zagotoviti, da je na zabojnikih oznaka, iz katere je razvidna vrsta ločene frakcije, ki se lahko odloži v zabojnik,
3. namenske plastične vreče označene z znakom izvajalca (kolikor se ne morejo uporabljati zabojniki iz 1. in 2. točke tega člena),
4. koše za odpadke.
Vrsto in število zabojnikov za odpadke določijo izvajalci v skladu s tehnologijo zbiranja in frekvenco odvažanja odpadkov oziroma strukturo ali vrsto komunalnih odpadkov.
Zabojniki za odpadke so lahko nameščeni za posameznega povzročitelja ali za več povzročiteljev skupaj. V večnamenskih stavbah, kjer se opravlja dejavnost z različno količino in strukturo, izvajalec lahko odredi posamične zabojnike za posamezne povzročitelje.
Zabojniki za odpadke morajo biti postavljeni na prevzemno mesto, ko izvajalci za določeno območje organizirajo odvoz odpadkov, oziroma takoj, ko se nov objekt prične uporabljati.
Ob kioskih, slaščičarnah, trgovinah, gostinskih obratih, javnih zgradbah, tržnicah, parkih, športnih igriščih, parkiriščih in drugih javnih površinah mora biti nameščeno potrebno število standardiziranih košev za odpadke. Lastniki, uporabniki ali upravljalci zgoraj navedenih objektov in površin so dolžni koše za odpadke prazniti v tipizirane zabojnike za odpadke, okolico košev pa redno čistiti.
12. člen
(določitev velikosti zabojnikov)
Posameznemu povzročitelju določi izvajalec velikost zabojnikov, v skladu s številom članov v gospodinjstvu oziroma številom oseb, ki gravitirajo na posamezni zabojnik ter stopnjo uvedenega ločenega zbiranja odpadkov.
Lastnik zabojnika je dolžan na podlagi ugotovitve izvajalca o preseženih najmanjših količinah komunalnih odpadkov, zagotoviti večjo prostornino zabojnikov.
13. člen
(vodenje evidence)
Izvajalec vodi evidenco zbirnih in prevzemnih mest ter ekoloških otokov s podatki o vrstah, tipih in volumnu predpisanih zabojnikov za odpadke na posameznih prostorih, v povezavi s podatki o povzročiteljih. Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način.
14. člen
(prevzem odpadkov)
Izvajalec prevzema komunalne odpadke na prevzemnih mestih za individualni odvzem in zbirnih mestih za skupni odvzem. Individualni povzročitelji so dolžni v času do predvidenega prevzema odpadkov dostaviti tipizirane zabojnike za odpadke na prevzemno mesto in jih po izpraznitvi vrniti.
Če izvajalec zaradi nedostopnosti ne more priti s specialnim vozilom do povzročitelja, lahko le ta odlaga odpadke v vreče za odpadke iz 3. točke 11. člena tega odloka, ki jih je dolžan na dan odvoza do 6. ure zjutraj dostaviti na prevzemno mesto, ki ga določi izvajalec.
V primeru občasnega povečanja količin odpadkov, ki se sicer lahko odlagajo v zabojnike za odpadke, si morajo povzročitelji pri izvajalcih proti plačilu priskrbeti vreče iz 3. točke 11. člena.
Če količina odpadkov redno presega volumen predpisanega zabojnika za odpadke, izvajalec povzročitelju proti plačilu predpiše ustrezno večji zabojnik.
Odpadki, odloženi poleg predpisanih zabojnikov (vejevje, grmičevje, kosovni odpadki ipd.) in v nenamenskih plastičnih vrečah, niso predmet odvoza.
15. člen
(ločeno zbiranje odpadkov)
Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka se postopoma uvaja na celotnem območju Občine Grosuplje in je na že določenih območjih obvezno za vse povzročitelje in izvajalca. Zbiranje poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo.
Posamezne vrste odpadkov se morajo zbirati:
– v zabojnikih za organske odpadke pri povzročiteljih,
– v zabojnikih za preostanke komunalnih odpadkov pri povzročiteljih oziroma na zbirnih mestih,
– v tipiziranih zabojnikih za steklo, papir, kovine in plastiko na ekoloških otokih.
Ločeno zbrani odpadki se odložijo v Centru za ravnanje z odpadki v Špaji dolini, kjer se obdelajo (prebirajo, predelajo) in kasneje prodajo oziroma oddajo pooblaščenemu predelovalcu. Povzročitelji lahko ločeno zbrane odpadke tudi sami pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki in jih odložijo po navodilih izvajalca.
Z ločenim zbiranjem odpadkov so povzročitelji dolžni začeti takoj, ko izvajalec določi način, kraj in čas zbiranja ter zagotovi tipizirane predpisane zabojnike za odpadke. Začetek zbiranja ter eventualne spremembe načina zbiranja, odvažanja odpadkov, so izvajalci dolžni objaviti na krajevno običajen način, povzročitelje pa o sistemu ločenega zbiranja odpadkov natančno poučiti.
Zabojniki za posamezne vrste odpadkov morajo biti enakega tipa in označeni tako, da je iz oznake na zabojniku razvidna vrsta odpadka, ki se lahko odlaga v posamezni zabojnik.
16. člen
(zbiranje kosovnih odpadkov)
Kosovni odpadki so komunalni odpadki, ki jih zaradi velikosti, oblike in teže ni mogoče zbirati v tipiziranih zabojnikih. Kosovne odpadke zbira, odvaža in oddaja izvajalec skladno z letnim načrtom najmanj dvakrat letno. Čas zbiranja odpadkov se objavi na krajevno običajen način. Povzročitelji v času odvoza kosovne odpadke odložijo na prevzemna oziroma zbirna mesta, med letom pa jih kadarkoli sami pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki in odložijo po navodilih izvajalca, proti plačilu in s predhodno najavo pa se z izvajalcem dogovorijo tudi o izrednem prevzemu pri povzročitelju.
Izvajalec izvrši grobo razvrščanje kosovnih odpadkov takoj na prevzemnem mestu, preostanek pa odloži na reciklažnem dvorišču centra za ravnanje z odpadki v Špaji dolini, kjer jih razstavi glede na materialno sestavo in izloči okolju nevarne dele ter preda pooblaščenim organizacijam, preostanek pa odloži na odlagalno polje.
Izvajalec je dolžan po odvozu kosovnih odpadkov prevzemno mesto očistiti.
Odložene odpadke, ki po klasifikaciji ne spadajo med kosovne odpadke in jih izvajalec ni dolžan prevzeti, mora lastnik ali upravitelj stavbe odstraniti s prevzemnega mesta takoj po končanem odvozu kosovnih odpadkov (ali pa se predhodno dogovoriti z izvajalcem o izrednem prevzemu in plačilu).
17. člen
(zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev)
Nevarne odpadke iz gospodinjstev zbira, na vnaprej določenih mestih pooblaščen izvajalec, skladno s planom zbiranja, najmanj enkrat letno v premičnih zbiralnikih. Kraj in čas zbiranja nevarnih odpadkov se objavi na krajevno običajen način.
V preostalem času občani zbirajo in hranijo nevarne odpadke iz gospodinjstev doma, lahko pa jih vsak delovni dan od 7. do 15. ure pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki Špaja dolina in jih v skladu z navodili oddajo izvajalcu (usposobljeni osebi za prevzem).
18. člen
(praznjenje zabojnikov)
Izvajalec prazni zabojnike na prevzemnih mestih. Organske odpadke in preostanek komunalnih odpadkov praviloma enkrat tedensko, odvisno od velikosti zabojnika, od že uvedene stopnje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in letnega časa. Praznjenje zabojnikov na ekoloških otokih se izvaja po potrebi. Letni plan praznjenja oziroma prevzema ločenih frakcij in preostanka komunalnih odpadkov mora izvajalec sprejeti v mesecu decembru tekočega leta za prihodnje leto in ga objaviti na krajevno običajen način.
Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo zbirnih in prevzemnih mest ter dovoznih poti do prevzemnega mesta. Skrbeti morajo, da so pokrovi zabojnikov zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na prevzemnem ali zbirnem mestu. V zimskem času pa morajo omogočiti dostop do zabojnikov za odpadke.
Povzročitelji morajo vrečke z znakom izvajalca z ostanki komunalnih odpadkov do prevzema hraniti v stanovajskih ali poslovnih objektih oziroma prostorih, kjer odpadki nastajajo. Na dan odvoza pa jih morajo do 6. ali dogovorjene ure zjutraj odložiti ob zabojnik oziroma na prevzemno mesto.
Izvajalec mora izprazniti tipizirane zabojnike tako, da ne onesnaži okoliškega prostora ter ne poškoduje zabojnikov, ki jih mora vrniti na prvotno mesto. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan očistiti. Izvajalec mora tudi skrbeti za snažnost zabojnikov, ki so stalno locirani na zbirnih mestih in ekoloških otokih.
19. člen
(nakup novih in zamenjava dotrajanih zabojnikov za odpadke)
Zabojnike za mešane komunalne odpadke oziroma preostanek komunalnih odpadkov, kjer je že uveden sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov (individualni odvzem) so praviloma last povzročiteljev. Izvajalec in Občina Grosuplje pa sta praviloma lastnika večjih skupnih zabojnikov za mešane oziroma za preostanek komunalnih odpadkov na zbirnih mestih (kolektivni odvzem).
Na celotnem območju Občine Grosuplje, Občina Grosuplje kupi ustrezne tipizirane zabojnike za zbiranje organskih odpadkov in posamezne frakcije na ekoloških otokih.
Za zabojnike, ki so last izvajalca ali Občine Grosuplje, izvajalec zaračuna obrabnino za uporabo zabojnikov, ki jih je po dotrajanosti – obrabi tudi dolžan zamenjati. Povzročitelji, ki so lastniki zabojnikov pa so dolžni na zahtevo izvajalca, dotrajane zabojnike sami nadomeščati z novimi. V tem primeru so stroški zamenjave dotrajanih tipiziranih zabojnikov breme povzročitelja.
Povzročitelji in izvajalec so kot lastniki dolžni redno vzdrževati – čistiti in sprotno odpravljati okvare na svojih zabojnikih za odpadke. Povzročitelji so ne glede na lastništvo dolžni skrbeti tudi za zabojnike, ki so locirani na zbirnem mestu.
Lastnik, upravljalec nove ali obnovljene stavbe oziroma pravna oseba z novo dejavnostjo, mora prijaviti izvajalcu začetek uporabe stavbe zaradi dogovora o kraju prevzemnega mesta, številu zabojnikov ter o drugih pogojih za začetek izvajanja javne službe ravnanja z odpadki.
20. člen
(organiziranje prireditev in čistilnih akcij)
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi zabojniki za zbiranje odpadkov in ga v 24 urah po končani prireditvi očistiti. Izvajalec proti plačilu prevzame odpadke na dogovorjenem mestu.
Izvajalec mora prevzete odpadke odpeljati takoj ali najkasneje ob prvem rednem odvozu odpadkov s tega območja.
Organizatorji čistilnih akcij so dolžni obvestiti izvajalca najmanj 8 dni pred datumom izvedbe in se z izvajalcem dogovoriti o načinu izvedbe odvoza odpadkov.
21. člen
(obveznosti povzročiteljev)
Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo:
– v skladu z urnikom prevzema organskih odpadkov izvajalcu prepuščati na prevzemnih mestih zabojnike z organskimi odpadki,
– v skladu z urnikom prevzema ostankov komunalnih odpadkov izvajalcu prepuščati na prevzemnih mestih zabojnike ali vrečke z ostanki komunalnih odpadkov,
– prepuščati ločene frakcije v centru za ravnanje z odpadki ali na ekoloških otokih,
– prepuščati vse kosovne odpadke v centru za ravnanje z odpadki ali na prevzemnih mestih v skladu z urnikom odvoza kosovnih odpadkov,
– oddajati vse nevarne frakcije iz gospodinjstev v centru za ravnanje z odpadki ali pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah,
– pravne osebe na območju Občine Grosuplje morajo z usposobljenim izvajalcem ravnanja z odpadki skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki.
22. člen
(prepoved odlaganja odpadkov)
1. V zabojnike, ki so namenjeni zbiranju organskih odpadkov in v zabojnike, ki so namenjeni zbiranju ostankov komunalnih odpadkov je prepovedano odlagati:
– gradbeni material, kamenje in zemljo,
– odpadke v večjih kosih (večja embalaža, pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, vozila, in stanovanjska oprema, komunalnim odpadkom podobni odpadki iz drugih virov),
– usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
– odpadke v tekočem stanju,
– kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
– tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke in druge posebne in nevarne odpadke, ki se po pravilniku o ravnanju z odpadki klasificirajo kot nekomunalni ali nevarni odpadki,
– poginule živali in kože,
– ločeno zbrane frakcije (papir, steklo, umetne mase, kovine),
– ostanke komunalnih odpadkov v zabojnik za organske odpadke oziroma obratno.
2. V zabojnike, ki so namenjeni zbiranju stekla, kovin, papirja in plastike na ekoloških otokih je prepovedano odlagati organske odpadke, ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene zabojnike za biološke odpadke. Prepoved odlaganja velja tudi za druge odpadke.
3. Prepovedano je tudi odlaganje odpadkov izven zabojnikov, nepravilno odlaganje odpadkov v tipizirane zabojnike (nepravilno sortiranje odpadkov – papir v zabojnik za steklo ipd.) ter brskanje in razmetavanje odpadkov iz vseh vrst zabojnikov za odpadke.
Če v posameznih zabojnikih niso “čisti” namenski odpadki, so med seboj pomešani ali pa je v zabojniku popolnoma druga frakcija, jih izvajalec ni dolžan izprazniti. V tem primeru izvajalec pritrdi na zabojnik obvestilo, zakaj zabojnik ni izpraznjen, nadzorna služba izvajalca pa o tem obvesti povzročitelje, od katerih zahteva odstranitev odpadkov, ki se odlagajo v napačen zabojnik ali izven zabojnika. V primeru, da povzročitelji odpadkov ne odstranijo, izvajalec o tem obvesti komunalnega inšpektorja, ki odredi, da to izvede izvajalec na račun povzročiteljev.
Vreče ali druge odpadke, ki so priloženi ob zabojniku, izvajalec ne sme prevzeti, razen v primeru predhodnega dogovora o prevzemu in plačilu ali če so vreče opremljene z znakom izvajalca.
Če nadzorna služba izvajalca ne uspe ugotoviti kdo je povzročitelj nepravilnega ravnanja z odpadki, izvajalec javne službe po odredbi komunalnega inšpektorja odstrani nepravilno odložene odpadke.
IV. ODVAŽANJE ODPADKOV
23. člen
(pogostnost odvoza)
Izvajalec je dolžan prevzeti komunalne odpadke na prevzemnih oziroma zbirnih mestih in jih odvažati skladno z letnim programom oziroma urnikom odvoza, ki ga mora izvajalec sprejeti v mesecu decembru tekočega leta za prihodnje leto in ga objaviti na krajevno običajen način.
Organske odpadke in preostanek komunalnih odpadkov izvajalec odvaža praviloma enkrat tedensko, odvisno od velikosti zabojnika, od že uvedene stopnje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in letnega časa. Praznjenje zabojnikov na ekoloških otokih se izvaja po potrebi od enkrat do štirikrat mesečno.
Izvajalec je dolžan izvajati reden odvoz komunalnih odpadkov iz strnjenih naselij najmanj enkrat tedensko, iz redko naseljenih naselij pa najmanj enkrat na štirinajst dni.
V primeru izpada odvoza komunalnih odpadkov zaradi višje sile, praznikov ali neprimernih vremenskih razmer oziroma neprevoznosti cest do prevzemnih mest, mora izvajalec izpadli prevzem opraviti čimprej, najkasneje v dveh delovnih dneh po odpravi zadržka.
24. člen
(način odvoza)
Izvajalci morajo odvažati odpadke samo s posebnimi komunalnimi vozili, ki omogočajo praznjenje zabojnikov, nakladanje odpadkov ter prevoz in razkladanje odpadkov brez prahu, čezmernega hrupa in razstresanja odpadkov. Vozila za prevoz organskih odpadkov morajo biti vodotesna.
Ostanek komunalnih odpadkov lahko proti plačilu stroškov odlaganja, pripeljejo v center za ravnanje z odpadki tudi povzročitelji sami, če imajo za prevoz ustrezno prevozno sredstvo in se z izvajalcem o tem dogovorijo. Povzročitelj zaradi tega ni oproščen plačila stroškov organiziranega odvoza odpadkov.
V. ODLAGANJE ODPADKOV
25. člen
(center za ravnanje z odpadki (CERO) Špaja dolina)
Center za ravnanje z odpadki Špaja dolina (v nadaljevanju: center) upravlja izvajalec, ki sprejme poslovnik o upravljanju, obratovanju in vzdrževanju centra. Center obsega funkcionalne objekte za sprejem odpadkov (dostopno rampo s pripadajočimi cestami, elektronsko mostno tehtnico za obvezno tehtanje vseh vrst odpadkov, upravni objekt s priročnim laboratorijem in računalniškim spremljanjem sprejema odpadkov, tehnološkega postopka nevtralizacije bioloških odpadkov in stanja izcednih voda v zbirnem bazenu z izcednimi vodami), objekte za obdelavo odpadkov (reciklažno dvorišče oziroma ploščadi z nadstrešnicami za prebiranje, stiskanje in baliranje odpadkov, skladišča za ločeno zbrane frakcije, pralne ploščadi, garaže za kompaktor in objekt – ploščad kompostarne) in objekte za odložene odpadke (odlagalno polje, odvodni sistem izcednih vod z zbirnim bazenom velikosti 320 m3).
S poslovnikom je določen sodoben in zakonsko predpisan režim ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja nenevarnih odpadkov na odlagališče. Uvaja tehtanje odpadkov, kontrolo spremnih listin in vizualno kontrolo, izločanje, stiskanje, baliranje in začasno skladiščenje izločenih frakcij odpadkov, kompostiranje bioloških odpadkov in odlaganje preostanka odpadkov na tesnjeno odlagalno polje s prisilnim odplinjevanjem in s popolnim zajemom izcednih voda.
Obratovalni čas odlagališča določi upravljalec.
Povzročitelji so dolžni komunalne odpadke pripeljati v center v obratovalnem času in jih odložiti na mesto, ki ga določi upravljalec.
Upravljalec CERO Špaja dolina – izvajalec Javno komunalno podjetje Grosuplje, je skupaj z objavo letnega plana odvoza dolžan povzročitelje – občane javno obveščati in jih seznanjati s sistemom ravnanja in načinom sprejemanja odpadkov in obratovanju centra za ravnanje z odpadki.
26. člen
(odlaganje odpadkov)
Na odlagališču nenevarnih odpadkov CERO Špaja dolina se praviloma lahko odlagajo samo “preostanek komunalnih odpadkov”, ki so opredeljeni v poslovniku o upravljanju, obratovanju in vzdrževanju odlagališča. To so komunalni odpadki, iz katerih so izločene zbrane frakcije na ekoloških otokih, razgradljivi organski odpadki, kosovni odpadki, ki jih zaradi njihove sestave in načina nastajanja ni možno razvrstiti po klasifikacijskem seznamu odpadkov v skupino “ločeno zbrane frakcije” ali v skupino” Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek” ali v druge skupine komunalnih odpadkov. Drugih odpadkov ni dovoljeno odlagati, razen odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji in za katere si izvajalec predhodno pridobi mnenje pooblaščene strokovne institucije.
Upravljalec odlagališča je dolžan zavrniti sprejem odpadkov, če njihovo odlaganje ni natančno opredeljeno v poslovniku o upravljanju, obratovanju in vzdrževanju odlagališča.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo prepovedo odlaganje odpadkov na odlagališču, če niso opredeljeni v poslovniku oziroma naložijo pridobitev mnenja strokovne institucije glede deponiranja odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji.
Izven odlagališča je odpadke prepovedano odlagati. Kdor odloži komunalne odpadke izven odlagališča CERO Špaja dolina, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in pripeljati v center pod pogoji in na način, ki ga predpiše občinski komunalni inšpektor, ki lahko zahteva odstranitev odpadkov tudi kadar povzročitelja ni možno ugotoviti.V tem primeru pokriva stroške odstranitve Občina Grosuplje.
Na območju Občine Grosuplje je prepovedano kakršnokoli odlaganje in zbiranje odpadnih motornih vozil ter ostankov teh vozil. Odpadno motorno vozilo je vsako vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije. Prevzem odpadnih motornih vozil ter ostanek teh vozil bo proti plačilu izvajal upravljalec CERO v Špaji dolini.
27. člen
(odlaganje gradbenih odpadkov)
Odlagališče za gradbene odpadke je dolžna zagotoviti Občina Grosuplje.
Inertne gradbene odpadke se lahko odlaga samo v skladu s sanacijskimi načrti rekultivacije opuščenih gramoznic, peskokopov, kamnolomov in podobno ali pa jih uporabiti za večje zemeljske, reliefno obsežne ureditve in izravnave ter nasipe. Odlaganje gradbenih odpadkov ne sme ogrožati podtalnice, vodotokov in virov pitne vode.
Manjše količine gradbenih odpadkov (do 350 kg/ dnevno – prikolica k osebnemu vozilu) lahko povzročitelji pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki in jih odložijo na za to pripravljen prostor. Količina tako pripeljanih odpadkov ne sme presegati 5000 kg na leto / povzročitelja.
Določilo tega člena izključuje gradbene odpadke, ki nastajajo pri dejavnostih pravnih oseb.
28. člen
(evidenca ravnanja z odpadki)
Izvajalec je dolžan voditi evidenco o strukturi, količini in teži vseh pripeljanih odpadkov v center, posebej vseh ločenih frakcij in odpadkov, ki se odlagajo na odlagališče. Posebej se evidentira tudi sprejete oziroma zbrane količine nevarnih frakcij iz gospodinjstev. Dežurni delavec ob vsakem dovozu na območje centra evidentira vstop – identificira povzročitelja (fizično ali pravno osebo) in vozilo, pregleda vrsto pripeljanih odpadkov in eventuelnih drugih spremnih listin, jih stehta, (izmeri količino) ter določi mesto na katerega se odpadki odložijo.
VI. NAČIN OBRAČUNAVANJA STROŠKOV RAVNANJA Z ODPADKI
29. člen
(načelo povzročitelj plača)
Stroške zbiranja, odvoza, obdelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov so dolžni plačati vsi povzročitelji s stalnim ali začasnim prebivališčem, vključno z lastniki počitniških hišic, vsa podjetja, obrti oziroma druge pravne osebe, subjekti družbenih in upravnih dejavnosti in druge neprofitne organizacije na območju Občine Grosuplje.
30. člen
(cena ravnanja z odpadki)
Cena storitve ravnanja z odpadki se oblikuje na osnovi stroškovnih kalkulacij izvajalca in skladno z veljavnimi predpisi.
Storitev ravnanja z odpadki zajema zbiranje vseh vrst odpadkov (ločenih frakcij, kosovnih in nevarnih odpadkov, organskih in ostankov odpadkov), prevoz in njihovo obdelavo (sortiranje in prebiranje, razstavljanje, stiskanje, mletje kosovnih odpadkov, kompostiranje organskih odpadkov in oddajanje ločenih frakcij v predelavo) ter odlaganje ostankov komunalnih odpadkov na odlagališču.
Cene za gospodinjstva se oblikujejo stroškovno in v skladu z veljavnimi predpisi, za ostale povzročitelje pa so diferencirane po vrstah odpadkov in povzročiteljev.
Cena za enoto 1 m3 odpadkov za gospodinjstva je povprečna vsota stroškov nastalih pri ravnanju z odpadki iz gospodinstev, porazdeljena na najmanjšo količino komunalnih odpadkov izračunano na celotno število prebivalcev.
Ostali povzročitelji odpadkov plačujejo storitev po uradnem ceniku za m3 odpadkov v razsutem stanju, ki ga sprejme občinski svet.
31. člen
(način obračunavanja z odpadki)
1. Osnova za obračun ravnanja z odpadki je prostornina zabojnika ali skupna prostornina vseh zabojnikov, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov iz posamezne stavbe odlagajo komunalne odpadke. Skupna prostornina zabojnikov mora zadoščati najmanjši količini komunalnih odpadkov, ki jih tedensko odložijo povzročitelji. Pri določitvi najmanjše prostornine zabojnika (V) se upošteva število članov posameznega gospodinjstva oziroma prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi (P), ocena količine komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu pri povzročitelju in je enaka prostornini 30 litrov (O) in števila odvozov na teden (Š)
      P · O
V = ---------
        Š
Zavezanec lahko pri določanju števila oseb zaradi izračuna najmanjše količine odpadkov uveljavi olajšavo za vključno tretjega in večje število mladoletnih otrok. V ta namen je dolžan izvajalcu enkrat letno predložiti ustrezna dokazila.
2. Določitev skupne zadostne prostornine zabojnikov iz 1. točke tega člena, se uporabi tudi za določitev prostornine ter števila zabojnikov na zbirnih mestih, kjer odlagajo komunalne odpadke povzročitelji iz večstanovanjskih objektov ali večjega števila stavb, za katere je določeno skupno prevzemno mesto.
3. Če izvajalec dovoli večjo prostornino zabojnikov, kot je izračunana na podlagi 1. točke tega člena, se pri obračunu ravnanja z odpadki upošteva za najmanjšo količino komunalnih odpadkov dejanska prostornina zabojnika.
4. Za objekt, ki se uporablja kot počitniško stanovanje, se kot osnova za obračun storitev ravnanja z odpadki upošteva ocenjena količina komunalnih odpadkov 60 l, ki nastanejo pri povzročitelju v enem tednu.
5. Za upravne dejavnosti, neprofitne organizacije in društva, poslovne prostore, obrtne in industrijske obrate ter druge pravne osebe se povzročiteljem obračunava prevzem odpadkov po dejanski količini odpadkov na osnovi pogodbe med izvajalcem in povzročiteljem. Pri obračunu je potrebno upoštevati najmanjšo količino odpadkov, ki znaša od 0 do vključno 2 zaposlena 30 l tedensko, do 5 zaposlenih 60 l tedensko in za vsakega nadaljnega zaposlenega 10 l odpakov tedensko. Pozitivna razlika je tako proizvodni odpadek. Pravna oseba je dolžna skleniti pogodbo z izvajalcem v 30 dneh, v kolikor to ne stori, izvajalec javne službe zaračuna količine po pavšalu, ki ga določijo njegove strokovne službe in znaša najmanj 1m3 odpadkov na mesec. Izvajalec o tem obvesti komunalnega inšpektorja.
6. Za družbene dejavnosti, kot so vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, kultura in podobno se povzročiteljem obračuna prevzem odpadkov po dejanski količini odpadkov na osnovi sklenjene pogodbe med izvajalcem in povzročiteljem.
7. Povzročiteljem, ki sami pripeljejo odpadke na odlagališče se stroški odlaganja zaračunajo po količini oziroma teži pripeljanih odpadkov v skladu z veljavnim cenikom.
8. Kosovni odvoz odpadkov, ki ga dodatno naroči povzročitelj, se izvede s tipiziranimi velikimi zabojniki in obračuna po posebnem ceniku izvajalca.
9. V primeru odlaganja komunalnih odpadkov v avtoriziranih vrečah je strošek ravnanja z odpadki vključen v ceno vreče.
10. Stroške zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, odvoz avtomobilskih školjk pri katerih ni možno ugotoviti lastnika in odvoz odpadkov čistilnih akcij, pokriva Občina Grosuplje.
32. člen
(obveznost plačila)
Obveznost plačila stroškov za ravnaje s komunalnimi odpadki nastane za povzročitelje s prvim dnem naslednjega meseca:
– ko začnejo izvajalci opravljati storitve na njihovem območju ali
– ko se vselijo v stanovanje oziroma stanovanjsko hišo ali
– ko začnejo z dejavnostjo in uporabljati poslovne prostore,
– po vsaki pisno najavljeni in dokumentirani spremembi zavezanca za plačilo.
33. člen
(obrabnina)
Obrabnina za uporabo zabojnikov za odpadke se zaračunava glede na nabavno ceno z upoštevanjem petletne amortizacijske dobe. Če povzročitelj kupi lasten tipiziran zabojnik za odpadke, se obrabnina ne zaračunava, zabojnik pa je dolžan vzdrževati in po potrebi – dotrajanosti, zamenjati na lastne stroške.
34. člen
(evidence povzročiteljev)
Izvajalec vodi zbirke podatkov (evidence povzročiteljev) uporabnikov komunalnih storitev in zavezancev za plačilo taks zaradi potrebe obračuna in izterjave plačila storitev in taks.
Osnovne evidence fizičnih oseb obsegajo naslednje podatke:
– šifra uporabnika,
– ime in priimek,
– stalno prebivališče,
– začasno prebivališče,
– EMŠO,
– znesek poravnanih obveznosti,
– znesek neporavnanih obveznosti,
– številka bančnega računa,
– datum vnosa podatkov.
Izvajalec lahko za posameznega uporabnika komunalnih storitev zbira tudi:
– zaposlitev,
– davčna številka,
– delež lastništva.
Evidence pravnih oseb in samostojnih podjetnikov obsegajo naslednje podatke:
– šifra uporabnika in plačnika,
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,
– naslov,
– žiro oziroma transakcijski račun,
– davčna številka,
– znesek poravnanih obveznosti,
– znesek neporavnanih obveznosti,
– datum vnosa podatkov.
Poleg že navedenih podatkov vsebujejo evidence tudi naslednje podatke:
– število oseb v stanovanju ali poslovnem prostoru,
– stanovanjska ali poslovna površina,
– šifra odjemnega mesta,
– velikost in vrsta odjemnega zabojnika.
35. člen
(pridobivanje podatkov)
1. Izvajalec storitev zbira zahtevane podatke o povzročiteljih neposredno od uporabnikov in naročnikov storitev, ki so zahtevane podatke dolžni dajati in izvajalcu omogočiti njihovo preverjanje preko občine iz evidence obračuna nadomestila za uporabo zazidanih stavbnih zemljišč, iz davčnega registra, iz centralnega registra prebivalstva, iz evidenc Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
2. Upravitelji ali lastniki večstanovanjskih zgradb ali najemniki posameznih stanovanj, so dolžni izvajalcu najkasneje v 14. dneh pisno posredovati zahtevane osnovne podatke in vse spremembe, ki vplivajo na obračun cene storitev izvajanja javne službe.
3. Lastniki, ki oddajajo v najem stanovanjske in druge prostore so dolžni v najemni pogodbi z najemnikom določiti, kdo bo plačnik komunalnih storitev in ob prijavi ali spremembi najemnika en izvod pogodbe izročiti izvajalcu komunalne storitve. V primeru, da najemodajalec – lastnik ne predloži zahtevane dokumentacije, je zavezanec za plačilo storitve.
Če povzročitelj odpadkov ne posreduje izvajalcu podatkov v skladu 1., 2. in 3. točko tega člena, je dolžan poravnati stroške storitev po računu, ki je sestavljen iz izvajalcu znanih oziroma pridobljenih podatkov.
Za ugotovitev pravilnega stanja podatkov evidenc povzročiteljev, lahko izvajalci določijo izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški izvedenega mnenja bremenijo povzročitelja odpadkov.
Če je izvajalec službe ravnanja z odpadki zaradi napačno danih podatkov utrpel škodo, mu jo je posamezni povzročitelj odpadkov dolžan povrniti.
36. člen
(olajšave)
V primeru odsotnosti daljših kot tri mesece (služenje vojaškega roka, službeno potovanje, delo v tujini, bolnišnično zdravljenje...) se uporabnikom storitve službe ravnanja z odpadki lahko strošek ravnanja z odpadki zmanjša. V takih spremembah mora uporabnik storitev službe ravnanja z odpadki pisno obvestiti izvajalca in obvestilu priložiti uraden dokument iz katerega je razviden vzrok in trajanje odsotnosti.
VII. NADZOR
37. člen
(izvajanje nadzora)
1. Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojne občinske nadzorne službe v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
2. Službe navedene v prvem odstavku tega člena lahko pri opravljanju nadzora izdajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
3. Izvajalci so dolžni ugotavljati nepravilno ravnaje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka so dolžni povzročitelje prijaviti pristojni občinski nadzorni službi.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
38. člen
(denarne kazni za izvajalce)
Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek pravna oseba – izvajalec, če krši 3. točko 9. člena, 5. odstavek 15. člena, 3 odstavek 16. člena, 4. odstavek 18. člena, 4. odstavek 19. člena, 23. in 24. člen.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
39. člen
(denarne kazni za povzročitelje)
Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekrške pravna oseba, če kot povzročitelj krši prvi odstavek 5. člena, 7. člen, 1. in 2. točko 9. člena, drugi odstavek 12. člena, 14. in 15. člen, četrti odstavek 16. člena, drugi odstavek 17. člena, drugi in tretji odstavek 18. člena, tretji in četrti odstavek 19. člena, 21. in 22. člen, tretji odstavek 25. člena, četrti in peti odstavek 26. člena in 29. člen.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, če kot povzročitelj stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
40. člen
(denarne kazni za organizatorje prireditev)
Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki opravlja dejavnost organiziranja kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbijo za odpadke in ne poskrbijo za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
Uporabnike storitev službe ravnanja z odpadki, ki so uporabljali storitve te službe na dan uveljavitve tega odloka, morajo uporabljati tipizirane zabojnike opredeljene v 12. členu tega odloka. Neustrezne zabojnike je potrebno zamenjati v 30 dneh od uveljavitve tega odloka.
42. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ravnanju z odpadki na območju Občine Grosuplje (Uradni list, št. 72/97).
43. člen
(pravilnik o načinu odvoza in odstranjevanja komunalnih odpadkov)
Izvajalec jo dolžan v roku 6 mesecev po sprejemu odloka, izdelati pravilnik o načinu odvoza in odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Grosuplje.
44. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Grosuplje, dne 15. maja 2002.
Župan
Občine Grosuplje
Janez Lesjak l. r.

AAA Zlata odličnost