Na podlagi določil 16. in 19. člena zakona o varstvu okolja, (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96 ter 16. člena statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 28/99, 11/01) je Občinski svet občine Zreče na seji dne 20. 5. 2002 sprejel

S tem odlokom se določa zavarovano območje vodnih virov:
1. RTC-Rogla, - Uniorček, Mašinžaga, Jasa
2. Gorenje (GO-1,GO-2,GO-3 in GO-4),
3. Stranice (ST-1, ST-2 in ST-3),
4. Resnik R-1,
5. Padeški vrh PD-1,
6. Zreče (ZR-1, ZR-2, ZR-3, ZR-4, ZR-5, ZR-6, ZR-7, ZR-8, ZR-9 in ZR-10),
7. Zlakova (Zl-1Zl-2 in Z l-3) in
8. Brinjeva gora (BG-1 in BG-2)
na območju Občine Zreče ter varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje vodnih virov pred onesnaženjem.

Obseg zavarovanega območja zajetij ter črpališč in varstvenih pasov je grafično prikazan v kartografski predlogi hidrogeoloških razmer na vodozbirnem območju zajetja in v strokovnih podlagah za zavarovanje vodnih virov na območju Občine Zreče, ki jih je izdelalo podjetje GEO-HIDRO, d.o.o. Preserje in se nahajajo na vpogled na Občini Zreče.
Kartografska predloga vsebuje podatke o lokaciji vodnih virov, izdatnosti, mejah prispevnega območja, litološki sestavi in hidrogeoloških karakteristikah ozemlja, kakor tudi vrise mej varstvenih pasov v preglednih katastrskih načrtih v merilu 1:5000.

Zavarovano območje zajetij ter črpališč pitne vode je razdeljeno v naslednje varstvene pasove:
– najožji varstveni pas (cona 1) z najstrožjim režimom varovanja,
– ožji varstveni pas (cona 2) s strogim režimom varovanja,
– širši varstveni pas (cona 3) z blagim - sanitarnim režimom varovanja.

Z namenom zavarovanja posameznih varstvenih pasov zajetjih ter črpališč ta odlok določa, kaj je na območju posameznega varstvenega pasu:
– prepovedano (graditi, izvajati, uporabljati, vgrajevati, opredeljevati in odlagati),
– obvezno (graditi, izvajati in sanirati),
– dovoljeno (izvajati, graditi in adaptirati, nadzidati in prizidati),
– potrebno preurediti.

Varstveni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas (cona 3) veljajo tudi za oba znotraj ležeča pasova (coni 1 in 2)

Najožji varstveni pas-cona 1, predstavlja območje z najstrožjim režimom varovanja, v katerem je dovoljena le dejavnost, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo. Zemljišče najožjega varstvenega pasu mora biti odkupljeno in zemljiško-knjižno vpisano na lastnika vodovoda (koncedenta).
Območje mora biti fizično zavarovano-ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami. Dostop na območje najožjega varstvenega pasu je dovoljen le pooblaščenim osebam upravljavca vodovoda, inšpekcijskim službam ter pooblaščenim delavcem pristojnih zdravstvenih organizacij za kontrolo in spremljanje kvalitete pitne vode.
V območju najožjega varstvenega pasu ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter gnojenje.

Ožji varstveni pas-cona 2, predstavlja območje s strogim režimom varovanja pitne vode in obsega prostor, kjer še obstaja možnost hitrega posrednega ali neposrednega onesnaženja zajetja pitne vode.

V ožjem varstvenem pasu je prepovedano
1. graditi
– proizvodne in obrtno servisne objekte,
– energetske objekte, ki bi s svojo tehnologijo škodljivo vplivali na vodni vir,
– stanovanjske in poslovne objekte brez rešene dispozicije odpadnih in površinskih voda preko kanalskega sistema izven območja varstvenih pasov,
– pralnice avtomobilov,
– kampe, kopališča,
– ceste ter železnice,
– skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi,
– naftovode, plinovode,
– ponikovalnice za odpadne in padavinske vode iz cestišč,
– komunalne čistilne naprave,
– objekte, ki bistveno zmanjšujejo količino zajetja pitne vode,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov ter začasna skladišča posebnih odpadkov,
– pokopališča,
– podzemna skladišča,
– bencinske servise;
2. izvajati
– cestni in železniški promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah in železnicah,
– izkop gramoza ob in iz vodotokov in v novih gramoznicah ter eksploatacijo kamna v kamnolomih in peskokopih,
– spremembo namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– namakanje kmetijskih površin,
– gnojenje tal z odplakami in odpadki,
– ponikanje padavinskih vod s prometnih in manipulacijskih površin,
– povečano črpanje tehnološke vode iz vodnjakov izven vodarne;
3. uporabljati
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode,
– za vodo nevarne in škodljive snovi pri vzdrževanju železniških tirov in drugih zunanjih objektov,
4. vgrajevati toplotne črpalke-izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice;
5. opredeljevati nova ureditvena območja naselij in širiti obstoječa;
6. odlagati odpadke.

V ožjem varstvenem pasu je obvezno:
1. graditi
– neprepustno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– utrjene neprepustne prometne in manipulacujske površine,
– lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je mogoče ujeti tudi rabljeno požarno vodo;
2. izvajati
– odvajanje fekalne (komunalne) in tehnološke vode v javno kanalizacijo,
– odvajanje vode iz utrjenih prometnih in manipulativnih površin,
– opremljanje cest z ustrezno signalizacijo (opozorilne table);
3. sanirati obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov,nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh.

V ožjem varstvenem pasu je dovoljeno
1. izvajati
– dejavnost, ki služi oskrbi s pitno vodo,
– proizvodne in obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena organizacija iz 26. člena tega odloka ugotovi, da ne predstavljajo nevarnost za kvaliteto in količino pitne vode,
– športno rekreacijske dejavnosti;
2. graditi
– stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih zazidalnih površin, ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev na tem območju, če je urejeno odvajanje in čiščenje odplak,
– nadomestne stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu, če je urejeno odvajanje odplak,
– objekte družbenega standarda za osnovno preskrbo prebivalstva, če je urejeno odvajanje odplak,
– objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev, če je urejeno odvajanje odplak,
– skladišča za kurilno olje prostornine do 5 m3, če so opremljena z neprepustno lovilno skledo enakega volumna,
– športno rekreacijske objekte z minimalnimi spremljajočimi objekti, če je urejeno odvajanje odplak;
3. adaptirati, nadzidati, prizidati objekte in naprave tako, da ne ogrožajo vira pitne vode.

V ožjem varstvenem pasu je potrebno preurediti
– greznice in gnojišča tako, da ni nevarnosti pronicanja v podzemno vodo oziroma prelivanja na površino,
– obstoječe ceste in železniške proge tako, da se z rekonstrukcijo le-teh doseže, da v primeru incidentov morebitne razlite tekočine ne morejo posredno ali neposredno pronicati in ponikati do podtalnice.

Širši varstveni pas (cona 3), predstavlja območje z blagim - sanitarnim režimom varovanja in zajema prostor, kjer obstaja možnost, da se padavine iz celotnega padavinskega območja infiltrirajo oziroma površinsko pritečejo do izvira vode, oziroma prostor, kjer naj se zagotavlja zaščita pred nerazpadajočimi ali težko razpadajočimi snovmi, ter nevarnimi kemičnimi in radiološkimi onesnaženji.

V širšem varstvenem pasu je prepovedano
1. graditi
– proizvodne, energetske, obrtne in servisne objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode,
– skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot 25 m3 za posamezni rezervoar (200 m3 v zaključeni celoti) oziroma ali so večja, kot jih dopuščajo predpisi o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi,
– naftovode,
– ponikovalnice za odpadne vode,
– nove komunalne čistilne naprave nad 2.000 EE,
– objekte, ki bistveno zmanjšujejo izdatnost vodnega vira,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih posebnih odpadkov,
– pralnice avtomobilov, ki nimajo priključka na kanalizacijo,
– nova pokopališča;
2. izvajati
– cestni in železniški tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah in železnicah,
– izkop gramoza ob vodotokih in iz njih ter v novih gramoznicah, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode,
– izkop peska in kamna (z izjemo kamnolomov, ki so opredeljeni kot kamnolomi posebnega družbenega pomena),
– spremembo namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– povečano črpanje tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema,
– sečnjo in spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti upravljavca vodovoda,
– posek lesa na večji površini, tako da obstoji možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira,
– množično vzrejo živali,
– gnojenje tal z odplakami in odpadki,
– vrtanje raziskovalnih vrtin z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva;
3. uporabljati rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji (ogrožajo vodni vir) in so opredeljena v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode;
4. vgrajevati toplotne črpalke - izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice;
5. odlagati odpadke.

V širšem varstvenem pasu je dovoljeno
1. graditi
– stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih strjenih naselij, ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev in če je ustrezno urejeno odvajanje in čiščenje odplak,
– nadomestne stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu, z urejenim odvajanjem odplak,
– objekte družbenega standarda za osnovno oskrbo prebivalstva, z urejenim odvajanjem odplak,
– objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev, z urejenim odvajanjem odplak,
– skladišča za kurilno olje prostornine do 200 m3. Skladišča morajo imeti prvo stopnjo zaščite (dvoplaščna cisterna);
2. izvajati
– proizvodne in obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena organizacija iz 26. člena ugotovi, da ne ogrožajo kakovosti pitne vode,
– športno- rekreacijske dejavnosti,
– ponikanje strešnih voda,
– namakanje kmetijskih površin s čisto vodo,
– pokop na območju, kjer je nad podtalnico ugotovljena plast za vodo neprepustne gline;
3. adaptirati, nadzirati in prizidati
– objekte in naprave tako, da ne ogrožajo virov pitne vode.

V širšem varstvenem pasu je obvezno
1. graditi
– vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; vodotesnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– greznice za individualne stanovanjske objekte, pri katerih ni možno odvajati fekalne vode v javno kanalizacijo skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic. Te greznice so začasne, in sicer do zgraditve nove javne kanalizacije,
– urejene nepropustne manipulacijske površine z odvodom meteornih voda v kanalizacijo (ali prek maščobnika v ponikovalnico),
– lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je možno ujeti tudi rabljeno požarno vodo.
2. odvajati v kanalizacijo odpadne (komunalne) in tehnološke vode;
3. opremiti ceste z ustrezno signalizacijo (opozorilne table);
4. sanirati
– obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh,
– obstoječe bencinske servise, tako da imajo največjo skupno prostornino skladišča 200 m3 in prvo stopnjo zaščite (dvoplaščna cisterna s stalnim merjenjem tekočine med plašči ali s signalizacijo);
5. izvajati
– rekonstrukcije obstoječih cest in železniških prog tako, da v primeru nesreč morebitne razlite tekočine ne morejo ponikati v podtalnico.

Vodnogospodarske in druge posege v vodotoke na območju varstvenih pasov je treba izvajati tako, da ne bo ogrožen vodni vir.

Hitrost vozil, ki prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi, po cestah in železnici na območju širšega varstvena pasu, je omejena na 40 km/h.

Varstveni pasovi vodnih virov se označijo z opozorilnimi tablami. Table se postavijo na meji pasu ob cestah in poteh.

O režimu opravljanja z zemljišči in gozdovi v posameznih varstvenih pasovih obvestijo njihove lastnike pristojne službe Občine Zreče.

Občina Zreče uvede in vodi kataster skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi in drugih nevarnih onesnaževalcev, ki so v območju varstvenih pasov pitne vode.
Ta mora biti izdelan v roku 2 let po sprejemu tega odloka.

1. Nadzor nad izvajanjem ukrepov na zavarovanih območjih izvajajo:
– pooblaščene institucije za izvajanje kontrole nad kvaliteto pitne vode in stanjem objektov in naprav za oskrbo pitne vode ter varovanih področij,
– inšpekcijski organi, predvsem vodnogospodarska in zdravstvena inšpekcija z izdajanjem soglasij in dovoljenj ter neposrednega inšpekcijskega nadzora,
– upravni delavci na področju upravnih postopkov izdajanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj za posege v prostor na območju varovanih področij vodnih virov,
– upravljavci javnih in lokalnih vodovodnih sistemov,
– uporabniki pitne vode;
2. Nadzor se izvaja nad:
– stanjem zemljišč, objektov, prometnic in vodotokov,
– dokumentacijo za izvajanje posegov v prostoru zavarovanih območij,
– predpisanimi postopki in izvajanjem zaščitnih ukrepov na objektih in manipulativnih prostorih,
– izvajanjem omejitev pri rabi prostora na zavarovanih področjih v prostorskem planu oziroma v upravnem postopku pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja.

Onesnaževalci v varstvenih pasovih in občina kot nosilec razvoja komunalne infrastrukture morajo na podlagi predloga sanacijskih ukrepov izdelati sanacijske programe, ki morajo vsebovati tehnično rešitev sanacije, koncept financiranja, roke za izvedbo in ostale obveznosti. Sanacijski programi morajo biti izdelani v roku treh let po uveljavitvi tega odloka. Sanacijske programe predpišejo pristojne inšpekcijske službe, ki tudi opravljajo nadzor nad izvajanjem le-teh.
Sredstva za izdelavo sanacijskih programov ter njihovo izvedbo zagotavljajo onesnaževalci za svoje programe in Občina Zreče za sanacijo v smislu ekološke sanacije nelegalnih odlagališč in izgradnje komunalne in druge potrebne infrastrukture. Izvajanje sanacijskih programov mora biti vključeno v letne plane onesnaževalcev in občinski proračun.

Uveljavljanje varovalnega režima na zavarovanih območjih se uresničuje:
– z izvajanjem postopkov sanacije objektov, naprav, prometnic in zemljišča na področju varstvenih pasov vodnih virov,
– s predpisovanjem pogojev sanitarne zaščite v lokacijskih postopkih za objekte, ki se predvidevajo v varstvenem pasu,
– z nadzorom in inšpekcijo nad izvajanjem zaščitnih in drugih ukrepov v zavarovanem območju vodnega vira,
– z omejevanjem izkoriščanja kmetijskih površin in drugih naravnih virov (gramoz, vodne količine).
Uveljavljanje varovalnega režima se prične v roku 8 dni po uveljavitvi tega odloka, dolžne so ga uveljavljati vse upravne službe, ki izvajajo upravne postopke na območju Občine Zreče.

Z denarno kaznijo 120.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki krši določila 6., 8., 9., 10., 11., 13., 14., in 15. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 40.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 30.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.

Upravljavci vodovodov morajo v dveh letih po uveljavitvi tega odloka urediti najožje varstvene pasove zajetja, s katerim upravljajo na način, kot to določa 6. člen tega odloka.

Za vse posege v varstvenih pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok ali ob zunanji meji varstvenih pasov, mora za izdajo lokacijskega dovoljenja investitor pridobiti strokovno oceno vpliva tega posega na vir pitne vode pri za to usposobljeni delovni organizaciji. Ocena je podlaga za izdajo soglasja pristojne zdravstvene inšpekcije.

Če se z ukrepi iz ožjega varstvenega pasu omeji obstoječe izkoriščanje kmetijskega zemljišča, je lastnik kmetijskega zemljišča upravičen do odškodnine po splošnih predpisih o odškodnini.
Breme omejitve rabe zemljišča se lahko vpiše v zemljiško knjigo na osnovi ugotovljenega javnega interesa, usklajenih planskih dokumentov in izplačane odškodnine iz prvega odstavka tega člena.
Odškodnino je dolžan poravnati upravljavec vodovoda (koncesionar). Le-temu mora biti ob ceni pitne vode zagotovljen vir sredstev (ekološka taksa).

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o varstvenem območju izvirov pitne vode v Zrečah (Uradni list SRS, št. 19/73).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.