Uradni list

Številka 48
Uradni list RS, št. 48/2002 z dne 31. 5. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 48/2002 z dne 31. 5. 2002

Kazalo

2329. Odredba o homologiranju koles z motorjem glede na namestitev svetlobne opreme (št. 74.01), stran 4868.

Na podlagi 2. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99 in 54/00) izdaja minister za promet
O D R E D B O
o homologiranju koles z motorjem glede na namestitev svetlobne opreme (št. 74.01)*
1.            SPLOŠNO
 
1.1           Vozila kategorije** L1 morajo biti homologirana v skladu s to
              odredbo.
 
2.            PODROČJE UPORABE
 
2.1           Ta odredba se nanaša na namestitev svetlobne opreme na motorna
              vozila z dvema kolesoma brez bočne prikolice, s konstrukcijsko 
              določeno hitrostjo, manjšo od 50 km/h, in delovno prostornino 
              motorja, manjšo od 50 cm3.
 
3             ZAHTEVE
 
3.1           Splošne zahteve
 
3.1.1         Naprave za osvetljevanje in dajanje svetlobnih signalov morajo biti 
              vgrajene oziroma nameščene tako, da pri normalni rabi in kljub 
              morebitnim vibracijam, katerim so izpostavljene, ne spremenijo s to 
              odredbo predpisanih lastnosti in da ostane tudi vozilo skladno z 
              določili te odredbe. Predvsem se ne smejo nenamerno spremeniti 
              nastavitve žarometov in drugih svetilk.
 
3.1.2         Naprave za osvetljevanje morajo biti vgrajene tako, da jih je na 
              preprost način mogoče pravilno nastaviti.
 
3.1.3         Za vse svetlobno-signalne naprave, tudi tiste, ki so nameščene na 
              bočnih straneh vozila, velja, da mora biti po vgradnji na vozilo 
              referenčna os svetilke vzporedna s podlago, na kateri vozilo stoji. 
              Za bočne odsevnike mora biti ta os pravokotna na navpično ravnino, 
              ki poteka skozi vzdolžno os vozila, pri vseh drugih napravah pa mora 
              biti vzporedna z njo. Dovoljeno odstopanje je 3 stopinje v vsaki 
              smeri. Če je proizvajalec svetlobne naprave predpisal posebne 
              zahteve glede vgradnje, jih je treba dosledno upoštevati.
 
3.1.4         Če ni posebej predpisano drugače, je treba višino in usmeritev 
              svetilk preverjati na neobremenjenem vozilu, ki stoji na ravni 
              vodoravni površini, pri tem pa se mora krmilo nahajati v položaju za 
              vožnjo naravnost.
 
3.1.5         Če ni posebej predpisano drugače
 
3.1.5.1       morajo biti posamične svetilke ali odsevniki vgrajeni tako, da 
              njihova referenčna središča ležijo v srednji vzdolžni ravnini 
              vozila;
 
3.1.5.2       svetilki istega para, ki imata isto funkcijo, morata biti:
 
3.1.5.2.1     nameščeni simetrično glede na srednjo vzdolžno ravnino vozila,
 
3.1.5.2.2     nameščeni medsebojno simetrično glede na srednjo vzdolžno ravnino 
              vozila,
 
3.1.5.2.3     ustrezati istim kolorimetričnim predpisom in
 
3.1.5.2.4     imeti enake fotometrične lastnosti.
 
3.1.6         Svetilke so lahko združene, kombinirane ali integrirane ena z drugo, 
              vendar pod pogojem, da so izpolnjene vse zahteve glede barve, lege, 
              usmeritve, geometrijske vidnosti, električne povezave in drugih 
              zahtev, če obstajajo, za vsako svetilko.
 
              Samostojne svetilke so tiste, ki imajo ločene leče, ločene izvore 
              svetlobe in ločena ohišja.
              Združene svetilke imajo ločene leče in ločene izvore svetlobe, a 
              skupno ohišje.
              Kombinirane svetilke imajo ločene leče, a skupen izvor svetlobe in 
              skupno ohišje.
              Integrirane svetilke imajo ločene izvore svetlobe – lahko tudi 
              skupen izvor svetlobe, ki deluje na različne načine, v celoti ali 
              delno skupne leče in skupno ohišje.
 
3.1.7         Največja višina svetilke nad cestiščem se meri do najvišje točke 
              vidne svetleče površine, najmanjša višina pa do najnižje točke vidne 
              svetleče površine v smeri referenčne osi. Pri žarometih za kratki 
              svetlobni pramen se najmanjša višina od tal meri na najnižji točki 
              izhoda optičnega sistema (reflektor, leča, projekcijska leča) ne 
              glede na njihovo uporabo.
 
              Če (največja in najmanjša) višina od tal nedvomno ustreza zahtevam 
              te odredbe, ni treba določati točnih robov posameznih površin.
 
              Pri določanju lege svetilk v smislu širine, se razdalja med njima 
              določa od notranjih robov vidnih svetlečih površin v smeri 
              referenčne osi.
 
              Če lega svetilk v smislu širine nedvomno ustreza zahtevam te 
              odredbe, ni treba določati točnih robov posameznih površin.
 
3.1.8         Če ni posebej predpisano drugače, ne sme nobena svetilka oddajati 
              utripajoče svetlobe, razen smernih svetilk in varnostnih utripalk.
 
3.1.9         S prednje strani ne sme biti vidna nobena rdeča svetloba, z zadnje
              pa ne bela. Skladnost s to zahtevo se preverja na naslednji način:
 
3.1.9.1.1.    za vidnost rdeče svetlobe naprej: opazovalec, ki se giblje v območju 
              1 v prečni ravnini 25 m pred vozilom ne sme neposredno opaziti 
              nobene svetleče površine rdeče svetilke;
 
3.1.9.1.2.    za vidnost bele svetlobe nazaj: opazovalec, ki se giblje v območju 2 
              v prečni ravnini 25 m pred vozilom ne sme neposredno opaziti nobene 
              svetleče površine bele svetilke;
 
3.1.9.1.3.    Območji opazovanja 1 in 2 sta omejeni z ustreznimi ravninami, kot 
              sledi:
 
3.1.9.1.3.1.  po višini z dvema vodoravnima ravninama, ki sta 1 m oziroma 2,2 m 
              nad podlago;
 
3.1.9.1.3.2.  po širini z dvema navpičnima ravninama, ki oklepata kot 15° naprej 
              oziroma nazaj navzven od vozila glede na vzdolžno srednjo ravnino 
              vozila in potekata skozi dotikališče(a) navpičnih ravnin, vzporednih 
              z vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki omejujeta njegovo skupno 
              širino.
 
              Če je točk dotika več, se skrajna sprednja nanaša na prednje območje 
              in skrajna zadnja na zadnje območje.
 
3.1.10        Električna vezava mora biti izvedena tako, da se prednja pozicijska 
              svetilka ali žaromet za kratki svetlobni pramen, če prednja 
              pozicijska svetilka ne obstaja, in zadnja pozicijska svetilka ter 
              svetilka za osvetlitev zadnje registrske tablice vključijo oziroma 
              izključijo sočasno.
 
3.1.11        Kolikor ni posebnih navodil mora biti električna vezava taka, da 
              žarometa za dolgi svetlobni pramen in žarometa za kratki svetlobni 
              pramen ni mogoče vključiti, če tudi svetilke, omenjene v točki 
              3.1.10 zgoraj, niso vključene. Ta zahteva pa ne velja za žaromet za 
              dolgi svetlobni pramen in žaromet za kratki svetlobni pramen zaradi 
              dajanja svetlobnih opozorilnih signalov, ko se žaromet za kratki 
              svetlobni pramen vključi v kratkih zaporednih intervalih oziroma 
              delujeta oba v kratkih intervalih izmenično.
 
3.1.12        Kontrolne svetilke
 
3.1.12.1      Vsaka kontrolna svetilka mora biti jasno vidna vozniku, ki sedi na 
              vozilu v legi za normalno vožnjo.
 
3.1.12.2      Kjer je predpisana »kontrola vključitve«, se le-ta lahko zamenja s 
              »kontrolo delovanja«.
 
3.1.13        Barva svetlobe, ki jo oddajajo v tej odredbi navedene svetilke in 
              odsevniki, je naslednja:
 
              – žaromet za dolgi svetlobni pramen        bela
              – žaromet za kratki svetlobni pramen       bela
              – prednja pozicijska svetilka              bela
              – prednji odsevnik – ne trikotni           bela
              – bočni odsevnik – ne trikotni             oranžna spredaj
                                                         oranžna ali rdeča zadaj
              –  odsevnik v pedalu                       oranžna
              –  zadnji odsevnik – ne trikotni           rdeča
              –  smerna svetilka                         oranžna
              –  zavorna svetilka                        rdeča
              –  zadnja pozicijska svetilka              rdeča
              –  svetilka zadnje reg. tablice            bela
 
3.1.14        Vsako vozilo, ki je v postopku homologacije po tej odredbi, mora 
              biti opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno signalnimi 
              napravami:
 
3.1.14.1      žarometom za kratki svetlobni pramen (točka 3.2.2);
 
3.1.14.2      zadnjo pozicijsko svetilko (točka 3.2.10)
 
3.1.14.3      bočnim, ne trikotnim odsevnikom (točka 3.2.5)
 
3.1.14.4      zadnjim, ne trikotnim odsevnikom (točka 3.2.7)
 
3.1.12.5      odsevnikom v pedalu (točka 3.2.6) – samo pri vozilih s pedali
 
3.1.14.6      zavorno svetilko (točka 3.2.9)
 
3.1.14.7      svetilko za osvetlitev zadnje registrske tablice (točka 3.2.11)
 
3.1.15        Vozilo je lahko dodatno opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in 
              svetlobno signalnimi napravami:
 
3.1.15.1      žarometom za dolgi svetlobni pramen (točka 3.2.1);
 
3.1.15.2      prednjo pozicijsko svetilko (točka 3.2.3)
 
3.1.15.3      prednjim, ne trikotnim odsevnikom (točka 3.2.4)
 
3.1.15.4      smernimi svetilkami (točka 3.2.8);
 
3.1.16        Vgradnja svetlobnih in svetlobno signalnih naprav iz točk 3.1.14 in 
              3.1.15 mora biti izvedena v skladu s predpisi, navedenimi v točki 
              3.2 te odredbe.
 
3.1.17        Vgradnja drugih svetlobnih in svetlobno signalnih naprav, razen 
              tistih, so navedene v točkah 3.1.14 in 3.1.15 ni dovoljena.
 
3.1.18        Svetlobne in svetlobno signalne naprave navedene v točkah 3.1.14 in 
              3.1.15, ki so homologirane za motorna kolesa, se tudi lahko vgradijo 
              na kolesa z motorjem.
 
3.2           Posebne zahteve
 
3.2.1         Žaromet za dolgi svetlobni pramen
 
3.2.1.1       Število
              En ali dva, homologirana po
              – pravilniku ECE R 113(*);
              – razreda A po pravilniku ECE R 112;
              – pravilniku ECE R 1;
              – pravilniku ECE R 57;
              – pravilniku ECE R 72;
              – pravilniku ECE R 76;
              – pravilniku ECE R 82.
 
3.2.1.2       Shema vgradnje
              Ni posebnega predpisa.
 
3.2.1.3       Razporeditev
 
3.2.1.3.1     Po širini:
 
3.2.1.3.1.1   Samostojen žaromet za dolgi svetlobni pramen je lahko nameščen nad, 
              pod ali ob drugi prednji svetilki: če sta ti svetilki ena nad drugo 
              mora biti referenčno središče žarometa za dolgi svetlobni pramen v 
              vzdolžni srednji ravnini vozila; če sta ti svetilki ena ob drugi 
              morata biti njuni referenčni središči simetrični glede na srednjo 
              vzdolžno ravnino vozila.
 
3.2.1.3.1.2   Žaromet za dolgi svetlobni pramen, integriran z neko drugo prednjo 
              svetilko, mora biti vgrajen tako, da njegovo referenčno središče 
              leži v vzdolžni srednji ravnini vozila; vendar, če je vozilo 
              opremljeno tudi s samostojnim žarometom za kratki svetlobni pramen 
              ali žarometom za kratki svetlobni pramen, integriranim s prednjo 
              pozicijsko svetilko in  vgrajenim ob žarometu za dolgi svetlobni 
              pramen, morata biti njuni referenčni središči simetrični glede na 
              srednjo vzdolžno ravnino vozila.
 
3.2.1.3.1.3   Dva žarometa za dolgi svetlobni pramen, od katerih je eden ali pa 
              sta oba integrirana z neko drugo prednjo svetilko, morata biti 
              vgrajena tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na 
              srednjo vzdolžno ravnino vozila.
 
3.2.1.3.2     Po dolžini:
              Spredaj na vozilu. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njegova 
              svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal 
              ali drugih odbojnih površin.
 
3.2.1.3.3     Rob svetleče površine samostojnega žarometa za dolgi svetlobni 
              pramen ne sme biti v nobenem primeru oddaljen od roba svetleče 
              površine žarometa za kratki svetlobni pramen več kot 200 mm.
 
3.2.1.3.4     Razdalja, ki ločuje svetleči površini dveh žarometov za dolgi 
              svetlobni pramen ne sme presegati 200 mm.
 
3.2.1.4       Geometrijska vidnost
              Vidnost svetleče površine, vključno z vidnostjo v predelih, ki niso 
              osvetljeni v smeri opazovanja, mora biti zagotovljena v stožčastem 
              prostoru, ki ga omejujejo tvornice, ki potekajo skozi zunanji rob               
              svetleče površine in tvorijo kot najmanj 5° napram referenčni osi 
              žarometa.
 
3.2.1.5       Usmeritev
              Naprej. Žaromet se lahko suče skupaj s krmilom.
 
3.2.1.6       Ne sme biti “kombiniran”
              s kakšno drugo svetilko.
 
3.2.1.7       Električna vezava
              Žaromet za kratki svetlobni pramen lahko ostane vključen skupno z
              žarometom za dolgi svetlobni pramen.
 
3.2.2         Žaromet za kratki svetlobni pramen
 
3.2.2.1       Število
              En ali dva, homologirana po
              – pravilniku ECE R 113;
              – razreda A po pravilniku ECE R 112;
              – pravilniku ECE R 1;
              – pravilniku ECE R 56;
              – pravilniku ECE R 57;
              – pravilniku ECE R 72;
              – pravilniku ECE R 76;
              – pravilniku ECE R 82.
 
3.2.2.2       Shema vgradnje
              Ni posebnega predpisa.
 
3.2.2.3       Razporeditev
 
3.2.2.3.1     Po širini:
 
3.2.2.3.1.1   Samostojen žaromet za kratki svetlobni pramen je lahko nameščen nad, 
              pod ali ob drugi prednji svetilki: če sta ti svetilki ena nad drugo 
              mora biti referenčno središče žarometa za kratki svetlobni pramen v 
              vzdolžni srednji ravnini vozila;  če sta ti svetilki ena ob drugi 
              morata biti njuni referenčni središči simetrični glede na srednjo 
              vzdolžno ravnino vozila.
 
3.2.2.3.1.2   Žaromet za kratki svetlobni pramen, integriran z neko drugo prednjo 
              svetilko, mora biti vgrajen tako, da je njegovo referenčno središče 
              leži v vzdolžni srednji ravnini vozila; vendar, če je vozilo 
              opremljeno tudi s samostojnim žarometom za dolgi svetlobni pramen 
              ali žarometom za dolgi svetlobni pramen, integriranim s prednjo 
              pozicijsko svetilko in vgrajenim ob žarometu za kratki svetlobni 
              pramen, morata biti njuni referenčni središči simetrični glede na
              srednjo vzdolžno ravnino vozila.
 
3.2.2.3.1.3   Dva žarometa za kratki svetlobni pramen, od katerih je eden ali pa 
              sta oba integrirana z neko drugo prednjo svetilko, morata biti 
              vgrajena tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na 
              srednjo vzdolžno ravnino vozila
 
3.2.2.3.2     Po višini:
              Najmanj 500 mm, največ 1,200 mm od tal.
 
3.2.2.3.3     Po dolžini:
              Spredaj na vozilu. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njegova 
              svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal 
              ali drugih odbojnih površin.
 
3.2.2.3.4     Razdalja, ki ločuje svetleči površini dveh žarometov za kratki 
              svetlobni pramen ne sme presegati 200 mm.
 
3.2.2.4       Geometrijska vidnost
              Opredeljena je s kotom α v navpični smeri in s kotom  v vodoravni 
              smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
              α = 15° navzgor in 10° navzdol,
              β = 45° na levo in 45° na desno.
              Razni deli vozila v bližini žarometa ne smejo povzročati vzporednih               
              učinkov, ki bi motili druge udeležence v prometu.
 
3.2.2.5       Usmeritev
              Naprej. Žaromet se lahko suče skupaj s krmilom.
 
3.2.2.6       Ne sme biti “kombiniran”
              s kakšno drugo svetilko.
 
3.2.2.7       Električna vezava
              Naprava za preklop na kratki svetlobni pramen mora sočasno izklopiti 
              dolgi svetlobni pramen.
 
3.2.2.8       Kontrola vključitve
              Dovoljena,  zelena neutripajoča kontrolna svetilka,
 
3.2.3         Prednja pozicijska svetilka
 
3.2.3.1       Število
              Ena ali dve.
 
3.2.3.2       Shema vgradnje
              Ni posebnega predpisa.
 
3.2.3.3       Razporeditev
 
3.2.3.3.1     Po širini:
              Samostojna prednja pozicijska svetilka je lahko nameščena nad, pod 
              ali ob drugi prednji svetilki: če sta ti svetilki ena nad drugo mora 
              biti referenčno središče prednje pozicijske svetilke v vzdolžni 
              srednji ravnini vozila; če sta ti svetilki ena ob drugi morata biti 
              njuni referenčni središči simetrični glede na srednjo vzdolžno 
              ravnino vozila.
 
              Prednja pozicijska svetilka, ki je integrirana z neko drugo prednjo 
              svetilko, mora biti vgrajena tako, da njeno referenčno središče leži 
              v vzdolžni srednji ravnini vozila; vendar, če je vozilo opremljeno 
              tudi z drugo prednjo svetilko, ki leži ob prednji pozicijski 
              svetilki, morata biti njuni referenčni središči simetrični glede na 
              srednjo vzdolžno ravnino vozila.
 
              Dve prednji pozicijski svetilki, od katerih je ena ali pa obe 
              integrirani z neko drugo prednjo svetilko, morata biti vgrajena 
              tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na srednjo 
              vzdolžno ravnino vozila
 
3.2.3.3.2     Po višini:
              Razdalja od tal:  najmanj 350 mm, 
                                največ 1.200 mm.
 
3.2.3.3.3     Po dolžini: 
              Spredaj na vozilu.
 
3.2.3.4       Geometrijska vidnost
              Vodoravni koti:  80° na levo in na desno za samostojno svetilko;
                               80° navzven in 45° navznoter za vsak par svetilk.
              Navpični koti:   15° nad in pod vodoravno ravnino; navpični kot pod
                               vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 
                               5°, če je vgradna višina svetilke manjša od 750 mm.
 
3.2.3.5       Usmeritev
              Naprej. Svetilka se lahko suče skupaj s krmilom.
 
3.2.3.6       Kontrola vključitve
              Ali neobvezna zelena neutripajoča kontrolna svetilka ali osvetlitev 
              instrumentov
 
3.2.3.10      Druge zahteve
              Jih ni.
 
3.2.4         Prednji odsevnik – ne trikotni
 
3.2.4.1       Število
              Eden.
 
3.2.4.2       Shema vgradnje
              Ni posebnega predpisa.
 
3.2.4.3       Razporeditev
 
3.2.4.3.1     Po višini:
              Razdalja od tal:  najmanj 400 mm,
                                največ 1.200 mm.
 
3.2.4.4       Geometrijska vidnost
              Vodoravni koti: 30° na levo in  na desno.
              Navpični koti:  15° nad in pod vodoravno ravnino; navpični kot pod 
                              vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 
                              5°, če je vgradna višina odsevnika manjša od 750 mm.
 
3.2.4.5       Usmeritev
              Naprej. Odsevnik se lahko suče skupaj s krmilom.
 
3.2.4.6       Druge zahteve
              Jih ni.
 
3.2.5         Bočni odsevnik – ne trikotni
 
3.2.5.1       Število na vsaki strani
              En ali dva.
 
3.2.5.2       Shema vgradnje
              Ni posebnega predpisa.
 
3.2.5.3       Razporeditev
 
3.2.5.3.1     Po širini:
              Ob strani vozila.
 
3.2.5.3.2     Po višini:
              Razdalja od tal:  najmanj 300 mm,
                                največ 1.000 mm.
 
3.2.5.3.3     Po dolžini:
              Tako, da odsevnik v normalnih razmerah ni zakrit z oblačilom voznika 
              oziroma sovoznika.
 
3.2.5.4       Geometrijska vidnost
              Vodoravni koti: 30° naprej in  nazaj.
              Navpični koti:  15° nad in pod vodoravno ravnino; navpični kot pod               
                              vodoravno ravnino se lahko zmanjša na
                              5°, če je vgradna višina odsevnika manjša od 750 mm.
 
3.2.5.5       Usmeritev
              Referenčna os odsevnika mora biti pravokotna na vzdolžno srednjo 
              ravnino vozila in biti usmerjena navzven. Prednji bočni odsevniki se 
              lahko sučejo skupaj s krmilom.
 
3.2.6         Odsevniki v pedalih
 
3.2.6.1       Število:
              Štirje odsevniki oziroma skupine odsevnikov.
 
3.2.6.2       Shema vgradnje:
              Ni posebnega predpisa.
 
3.2.6.3       Druge zahteve:
              Zunanje strani svetlečih površin odsevnikov morajo biti utopljene v 
              telo pedala.
              Odsevniki morajo biti vgrajeni v pedala tako, da so vidni tako 
              naprej kot tudi nazaj. Referenčna os takega odsevnika, katerega 
              oblika mora biti prilagojena pedalu, mora biti pravokotna na os 
              pedala.
              Odsevniki so lahko vgrajeni samo v tista pedala, ki so namenjena za 
              alternativni pogon vozila namesto motorja.
              Odsevniki ne smejo biti vgrajeni v tista pedala, ki služijo za 
              upravljanje vozila ali le kot opora za noge voznika in sovoznika.
 
3.2.7         Zadnji odsevnik – ne trikotni
 
3.2.7.1       Število
              En ali dva.
 
3.2.7.2       Shema vgradnje
              Ni posebnega predpisa.
 
3.2.7.3       Razporeditev
 
3.2.7.3.1     Po višini:
              Razdalja od tal:  najmanj 250 mm,
                                največ 900 mm.
 
3.2.7.3.2     Po dolžini:
              Zadaj na vozilu.
 
3.2.7.4       Geometrijska vidnost
              Vodoravni koti: 30° na levo in desno za samostojen odsevnik;
                              30° navzven in 10° navznoter za vsak par odsevnikov.
              Navpični koti:  15° nad in pod vodoravno ravnino; navpični kot pod 
                              vodoravno ravnino se lahko zmanjša na
                              5°, če je vgradna višina odsevnika manjša od 750 mm.
 
3.2.7.5       Usmeritev
              Nazaj.
 
3.2.8         Smerne svetilke
 
3.2.8.1       Število
              Dve na vsaki strani.
 
3.2.8.2       Shema vgradnje
              Dve prednji smerni svetilki (kategorije 1 po pravilniku ECE 6 ali 
              kategorije 11 po pravilniku ECE 50).
              Dva zadnji smerni svetilki (kategorije 2 po pravilniku ECE 6 ali 
              kategorije 12 po pravilniku ECE 50).
 
3.2.8.3       Razporeditev
 
3.2.8.3.1     Po širini:
 
3.2.8.3.1.1   Pri prednjih smernih svetilkah morajo biti izpolnjene naslednje 
              zahteve:
 
(1)           med svetlečima površinama mora biti najmanj 240 mm razdalje;
 
(2)           smerna svetilka mora biti nameščena na zunanji strani navpične 
              vzdolžne ravnine, ki poteka tangencialno glede na zunanji rob 
              svetleče površine žarometa (žarometov);
 
(3)           najmanjša razdalja med svetlečo površino smerne svetilke in 
              najbližjega žarometa za kratki svetlobni pramen mora biti:
 
                   -------------------------------------------------
                   Najmanjša svetilnost smerne    Najmanjša razdalja
                          svetilke (cd)                  (mm)
                   -------------------------------------------------
                                90                        75
                               175                        40
                               250                        20
                               400                       =20
                   -------------------------------------------------
 
3.2.8.3.1.2   Pri zadnjih smernih svetilkah mora razdalja med notranjima roboma 
              obeh vidnih svetlečih površin znašati najmanj 160 mm.
 
3.2.8.3.2     Po višini:
              Razdalja od tal: najmanj 350 mm in največ 1.200 mm
 
3.2.8.3.3     Po dolžini:
              Razdalja med referenčnim središčem svetleče površine zadnje smerne 
              svetilke in prečno navpično ravnino, ki omejuje vozilo z zadnje 
              strani, ne sme biti večja od 300 mm.
 
3.2.8.4       Geometrijska vidnost
              Vodoravni koti: 20° navzoter in 80° navzven.
              Navpični koti:  15° nad in pod vodoravno ravnino; navpični kot pod  
                              vodoravno ravnino se lahko zmanjša na
                              5°, če je vgradna višina smerne svetilke manjša od
                              750 mm.
 
3.2.8.5       Usmeritev
              Skladna s shemo vgradnje. Prednji smerni svetilki se lahko sučeta 
              skupaj s krmilom.
 
3.2.8.6       Ne sme biti “kombinirana” s katerokoli drugo svetilko.
 
3.2.8.7       Ne sme biti “integrirana” s katerokoli drugo svetilko.
 
3.2.8.8       Električna vezava
              Vključitev smernih svetilk mora biti neodvisna od vseh drugih 
              svetilk. Vse smerne svetilke na isti strani vozila se morajo 
              vključiti in izključiti z isto napravo.
 
3.2.8.9       Druge zahteve
              Naslednje parametre je treba meriti, ko je električna naprava 
              obremenjena samo z delovanjem motorja in svetlobnih teles.
 
3.2.8.9.1     Pri vozilu, kjer smerne svetilke napaja istosmerni tok, morasvetloba 
              smerne svetilke utripati 90 ± 30-krat na minuto.
 
3.2.8.9.1.1   Utripanje smernih svetilk na isti strani vozila mora biti sinhrono 
              ali izmenično.
 
3.2.8.9.1.2   Po vklopu smernih svetilk se mora pokazati svetloba smernih svetilk 
              najkasneje po 1 sekundi in po 1,5 sekunde mora svetloba prvič 
              ugasniti.
 
3.2.8.9.2     Pri vozilu, kjer smerne svetilke napaja izmenični tok in kjer motor 
              deluje z vrtilno frekvenco med 50 % in 100 % tiste, ki je potrebna 
              za doseganje največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila, mora 
              svetloba smerne svetilke utripati 90 ± 30-krat na minuto.
 
3.2.8.9.2.1   Utripanje smernih svetilk na isti strani vozila je lahko sinhrono 
              ali pa izmenično.
 
3.2.8.9.2.2   Po vklopu smernih svetilk se mora pokazati svetloba smernih svetilk 
              najkasneje po 1 sekundi in po 1,5 sekunde mora svetloba prvič 
              ugasniti.
 
3.2.8.9.3     Pri vozilu, kjer smerne svetilke napaja izmenični tok in kjer motor 
              deluje z vrtilno frekvenco med prostim tekom in 50 % tiste, ki je 
              potrebna za doseganje največje konstrukcijsko določene hitrosti 
              vozila, morasvetloba smerne svetilke utripati med  90±30-krat na 
              minuto in 90–45-krat na minuto.
 
3.2.8.9.3.1   Utripanje smernih svetilk na isti strani vozila je lahko sinhrono 
              ali pa izmenično.
 
3.2.8.9.3.2   Po vklopu smernih svetilk se mora pokazati svetloba smernih svetilk 
              najkasneje po 1 sekundi, in po 1,5 sekunde mora svetloba prvič 
              ugasniti.
 
3.2.8.10      Pri motnjah delovanja ene smerne svetilke (razen, če je vzrok teh 
              motenj kratki stik) morajo druge smerne svetilke stalno goreti ali 
              pa dalje utripati, frekvenca utripanja se v tem primeru lahko
              spremeni, razen, če je vozilo opremljeno s kontrolno napravo za 
              smerne svetilke.
 
3.2.8.11      Kontrola delovanja
              Obvezna, če smerne svetilke niso vidne vozniku: utripajoča zelena 
              svetilka in/ali zvočni signal. V primeru okvare smerne svetilke mora 
              kontrola: ugasniti, ostati prižgana ali spremeniti frekvenco.
 
3.2.9         Zavorna svetilka
 
3.2.9.1       Število
              Ena ali dve.
 
3.2.9.2       Shema vgradnje
              Ni posebnega predpisa.
 
3.2.9.3       Razporeditev
 
3.2.9.3.1     Po višini:
              Razdalja od tal:  najmanj 250 mm,
                                največ 1.500 mm.
 
3.2.9.3.2     Po dolžini:
              Zadaj na vozilu.
 
3.2.9.4       Geometrijska vidnost
              Vodoravni koti:   45° na levo in desno za samostojno svetilko;
                                45° navzven in 10° navznoter za vsak par svetilk.
              Navpični koti:    15° nad in pod vodoravno ravnino; navpični kot pod                     
                                vodoravno ravnino se lahko zmanjša na
                                5°, če je vgradna višina zavorne svetilke manjša 
                                od 750 mm.
 
3.2.9.5       Usmeritev
              Nazaj.
 
3.2.9.6       Električna vezava
              Mora zasvetiti ob uporabi katere koli delovne zavore.
 
3.2.9.7       Druge zahteve
              Svetilnost zavorne svetilke mora biti opazno večja od svetilnosti 
              zadnje pozicijske svetilke.
 
3.2.9.8       Kontrola delovanja ali vključitve
              Prepovedana.
 
3.2.10        Zadnja pozicijska svetilka
 
3.2.10.1      Število
              Ena ali dve.
 
3.2.10.2      Shema vgradnje
              Ni posebnega predpisa.
 
3.2.10.3      Razporeditev
 
3.2.10.3.1    Po višini:
              Razdalja od tal:  najmanj 250 mm,
                                največ 1.200 mm.
 
3.2.10.3.2    Po dolžini:
              Zadaj na vozilu.
 
3.2.10.4      Geometrijska vidnost
              Vodoravni koti:   80° na levo in desno za samostojno svetilko;
                                80° navzven in 45° navznoter za vsak par svetilk.
              Navpični koti:    5° nad in pod vodoravno ravnino; navpični kot pod 
                                vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je 
                                vgradna višina svetilke manjša od 750 mm.
 
3.2.10.5      Usmeritev
              Nazaj.
 
3.2.10.6      Kontrola vključitve
              Dovoljena, kombinirana s kontrolo vključitve prednje pozicijske 
              svetilke.
 
3.2.10.7      Druge zahteve
              Jih ni.
 
3.2.11        Svetilka za osvetlitev zadnje registrske tablice
 
3.2.11.1      Število
              Ena. Naprava lahko sestoji iz več optičnih sestavnih delov, ki so 
              namenjeni za osvetlitev prostora, predvidenega za registrsko 
              tablico.
 
3.2.11.2      Shema vgradnje      )
                                  )
3.2.11.3      Razporeditev        )
                                  )
3.2.11.3.1    Po širini:          )  Tako, da naprava osvetli prostor, predviden
                                  )  za namestitev registrske tablice
3.2.11.3.2    Po višini:          )
                                  )
3.2.11.3.3    Po dolžini:         )
                                  )
3.2.11.4      Geometrijska vidnost)
                                  )
3.2.11.5      Usmeritev           )
 
3.2.11.6      Kontrola vključitve
              Dovoljena: to funkcijo opravlja kontrola vključitve pozicijske 
              svetilke.
 
3.2.11.7      Druge zahteve
              Če je svetilka za osvetlitev zadnje registrske tablice kombinirana z 
              zadnjo pozicijsko svetilko, integrirano v zavorno svetilko, se 
              fotometrične značilnosti svetilke za osvetlitev zadnje registrske 
              tablice lahko spremenijo med delovanjem zavorne svetilke.
 
4             PRESKUŠANJE VOZILA
 
4.1           Preskušanje vozila v smislu te odredbe lahko opravi samo pooblaščeni 
              laboratorij v skladu z določili pravilnika ECE R 74.01 po stanju 21. 
              septembra 2001. Ta pravilnik izhaja iz sporazuma o prevzemu enotnih 
              pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije 
              opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet 20. marca 1958 v 
              Ženevi. K temu sporazumu je z aktom o notifikaciji nasledstva 
              pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS – Mednarodne 
              pogodbe, št. 15/92).
 
4.2           Pravilnik ECE R 74.01 je mogoče dobiti v izvirniku (v angleškem 
              jeziku) v Sektorju za vozila Direkcije RS za ceste v Ljubljani.
 
5             HOMOLOGACIJA VOZILA
 
5.1           Homologacija vozila v smislu te odredbe in s tem v zvezi izdani 
              dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 74.01. 
              Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Direkcija Republike 
              Slovenije za ceste pri Ministrstvu za promet.
 
6             POSTOPEK PREVERJANJA
 
6.1           Ustreznost vozil v skladu s to odredbo se preverja po postopku, ki 
              ga predpisuje odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 
              33/98 in 59/99).
 
7             VELJAVNOST
 
7.1           Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o 
              homologiranju koles z motorjem glede na namestitev svetlobne opreme 
              (št. 74.00) – (Uradni list RS, št. 15/96).
 
7.2           Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu 
              Republike Slovenije, uporablja pa se:
 
7.2.1         za homologacijo novih tipov vozil od 1. maja 2002 dalje,
 
7.2.2         za uvoz novih vozil od 18. novembra 2002 dalje in
 
7.2.3         za uvoz rabljenih vozil od 1. oktobra 2003 dalje.
 
7.2.4         Do začetka uporabe te odredbe se še naprej uporablja odredba o 
              homologiranju koles z motorjem glede namestitve svetlobne opreme 
              (št. 74.00) – ( Uradni list RS, št. 15/96).
Št. 26400-12/2001
Ljubljana, dne 22. aprila 2002.
Jakob Presečnik l. r.
Minister
za promet
* Ta odredba vsebinsko povzema in upošteva direktivo 93/92/EGS, kot je dopolnjena z direktivo 2000/73/ES, v delih, ki se nanašajo na vozila kategorije L1.

** Klasifikacija vozil po pravilnikih ECE je bila objavljena v prilogi št. 1 k odredbi o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 33/98 in 59/99).

(*) Pravilnike ECE je mogoče dobiti v izvirniku (v angleškem jeziku) v Sektorju za vozila Direkcije RS za ceste v Ljubljani.