Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/2002 z dne 24. 5. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/2002 z dne 24. 5. 2002

Kazalo

2248. Uredba o podlagah in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna, stran 4506.

Na podlagi 12. in 21. člena ter prvega in drugega odstavka 23. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o podlagah in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna
I. SPLOŠNO
1. člen
(Vsebina uredbe)
Ta uredba ureja:
1. pripravo strateških razvojnih dokumentov države in proračunskega memoranduma,
2. oblikovanje in določitev državnih razvojnih prioritet ter pogoje uvrščanja programov in projektov v predlog državnega proračuna, predlog sprememb državnega proračuna in predlog rebalansa državnega proračuna in
3. postopke in dokumente za pripravo predloga državnega proračuna, predloga sprememb državnega proračuna, predloga rebalansa državnega proračuna ter drugih, s temi akti povezanih dokumentov.
Ta uredba se smiselno uporablja tudi za pripravo proračunov lokalnih skupnosti in finančnih načrtov posrednih uporabnikov ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZPIZ).
2. člen
(Definicije pojmov)
Pojmi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. predlog državnega proračuna (v nadaljevanju: proračun) je predlog proračuna za leto, ki sledi letu zadnjega sprejetega proračuna;
2. predlog sprememb državnega proračuna (v nadaljevanju: spremembe proračuna) je predlog sprememb in dopolnitev sprejetega proračuna za leto t+1, ki se pripravi v letu pred pričetkom njegovega izvajanja;
3. predlog rebalansa državnega proračuna (v nadaljevanju: rebalans proračuna) je predlog sprememb državnega proračuna med proračunskim letom;
4. dopolnjen predlog proračuna je akt vlade, ki ga pripravi skladno s poslovnikom državnega zbora med postopkom obravnave in sprejemanja proračuna v državnem zboru;
5. institucionalna klasifikacija izdatkov proračuna prikazuje razvrstitev proračunskih izdatkov po neposrednih uporabnikih proračuna in je določena s sprejetim proračunom;
6. ekonomska klasifikacija javnofinančnih prejemkov in izdatkov je določena s predpisanim kontnim načrtom;
7. funkcionalno-programska klasifikacija izdatkov proračuna je klasifikacija, kot je predpisana s posebnim predpisom ministra, pristojnega za finance;
8. področja proračunske porabe so področja, na katerih država deluje oziroma nudi storitve in v katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Področja proračunske porabe so določena s predpisano funkcionalno-programsko klasifikacijo izdatkov proračuna;
9. glavni program je splošni program, ki je del področja proračunske porabe, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnih načrtih uporabnikov proračuna. Glavni program ima določene splošne cilje, s katerimi se izvajajo cilji področja proračunske porabe in kazalce učinkovitosti ter uspešnosti;
10. podprogram je program, ki je del glavnega programa, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnem načrtu praviloma enega neposrednega uporabnika. Podprogram ima jasno določene specifične cilje in kazalce učinkovitosti ter uspešnosti, z njim pa se izvajajo cilji glavnega programa. Vsak podprogram se izvaja preko ene ali več aktivnosti ali projektov;
11. projekt ali aktivnost se določi praviloma na nivoju ene ali več obstoječih proračunskih postavk. Projekt ali aktivnost odobri predstojnik neposrednega uporabnika. Vsaka aktivnost ali projekt je enoznačno povezana s funkcionalno klasifikacijo. Aktivnost je v času neomejena, medtem ko ima projekt omejeno življenjsko dobo. Vsaka aktivnost ali projekt prispeva k učinkovitosti oziroma rezultatom podprograma, zato morajo biti določeni cilji in kazalci (indikatorji) za vsakega posebej. Projekt ali aktivnost mora biti utemeljena z načeli učinkovitosti in gospodarnosti;
12. investicijski projekt je sestavljen iz ene ali več aktivnosti ali projektov, katerih cilj je pridobitev koristi v ekonomski dobi projekta. Projekt se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo projektno vodenje;
13. scenarij kvantitativno in kvalitativno pojasnjuje možne prihodnje in med seboj povezane dogodke in njihove posledice. V scenariju se poskuša identificirati nabor vhodnih spremenljivk (npr. inflacija, obrestne mere), ki pripeljejo do določenih stanj;
14. državna razvojna prioriteta je določena s cilji razvoja, ki ga določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) za proračunsko obdobje kot prednostno.
15. predlagatelji finančnih načrtov so neposredni uporabniki proračuna, določeni v drugem odstavku 19. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02; v nadaljevanju: ZJF) in drugi samostojni neposredni uporabniki;
16. leto t označuje tekoče proračunsko leto in
17. leto t+n označuje prihodnje proračunsko leto, pri čemer n označuje zaporedno leto, ki sledi tekočemu proračunskemu letu.
II. STRATEŠKI OKVIR ZA PRIPRAVO PRORAČUNA, SPREMEMB PRORAČUNA IN BILANC JAVNEGA FINANCIRANJA
3. člen
(Strateški okvir za pripravo proračuna, sprememb proračuna in bilanc javnega financiranja)
Strateški okvir za pripravo proračuna in drugih bilanc javnega financiranja sestavljajo:
1. Strategija gospodarskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju: SGRS);
2. Proračunski memorandum;
3. drugi dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja.
4. člen
(Strategija gospodarskega razvoja Slovenije)
SGRS je strateški dokument države, ki na podlagi problemske analize opredeljuje razvoj dejavnikov gospodarskega razvoja, dolgoročne cilje in ciljni razvojni scenarij ter osnovne smeri delovanja na posameznih področjih delovanja države. SGRS je sintezni indikativni dokument, ki upošteva socialne, prostorske, okoljske, regionalne, sektorske in druge potenciale, omejitve in pogoje.
SGRS se kot usmeritev upošteva pri določanju politike vlade, državnih razvojnih prioritet, makrofiskalnih okvirov javnih financ, glavnih programov, podprogramov, projektov in aktivnosti ter za določanje meril za uvrščanje projektov in aktivnosti v podprograme in le-te v glavne programe.
5. člen
(Priprava, sprejem in spreminjanje SGRS)
Sklep o pripravi SGRS sprejme vlada na predlog urada, pristojnega za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju: UMAR), ki projekt tudi izvede v sodelovanju z ministrstvi, raziskovalnimi organizacijami in širšo strokovno javnostjo.
SGRS sprejme vlada na predlog UMAR.
SGRS se prilagodi spremenjenim razmeram, če se ugotovi tolikšna odstopanja v podlagah, na katerih temelji, da SGRS ni več izvedljiva ali če to narekujejo drugi utemeljeni razlogi. Postopek za spremembe in dopolnitve SGRS je enak postopku za njen sprejem.
6. člen
(Spremljanje izvajanja SGRS)
Izvajanje SGRS spremlja vlada predvsem tako, da primerja skladnost ukrepov in odločitev s SGRS. V ta namen letno obravnava poročilo o razvoju, pomladansko in jesensko poročilo.
7. člen
(Poročilo o razvoju)
Poročilo o razvoju je poročilo o izvajanju SGRS, ki se pripravi na podlagi sistema indikatorjev za njeno spremljanje. Poročilo služi kot strokovna podlaga za vodenje ekonomske in razvojne politike ter za spremembo Državnega razvojnega programa Republike Slovenije (v nadaljevanju: DRP-RS).
Poročilo o razvoju pripravi UMAR v mesecu februarju tekočega leta.
8. člen
(Proračunski memorandum)
Proračunski memorandum je v skladu s 14. členom ZJF akt vlade, s katerim vlada, izhajajoč iz ekonomskih razmer, SGRS in drugih dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja, določi:
1. predpostavke gospodarskega razvoja za tekoče in prihodnji dve leti ter ciljni razvojni scenarij za nadaljnji dve leti,
2. osnovne usmeritve ekonomske in javnofinančne politike ter državne razvojne prioritete,
3. oceno prejemkov in izdatkov državnega in občinskih proračunov ZPIZ, ZZZS ter konsolidiranih bilanc javnega financiranja (po ekonomski klasifikaciji) do leta t+4,
4. globalni razrez (oceno) proračunskih izdatkov za področja proračunske porabe in glavne programe do leta t+4,
5. globalni pregled prevzetih obveznosti za proračun, ki terjajo plačilo v prihodnjih letih,
6. predvidene spremembe državnega in občinskega premoženja ter državnega, občinskega in javnega dolga,
7. usmeritve za določitev politike načrta razvojnih programov in
8. ukrepe, potrebne za realizacijo javnofinančnega scenarija.
Na predlog ministra, pristojnega za finance, in predstojnika UMAR vlada na prvi proračunski seji obravnava osnutek proračunskega memoranduma ter sprejme usmeritve za dopolnitev osnutka proračunskega memoranduma.
Vlada sprejme proračunski memorandum v mesecu septembru tekočega leta na predlog ministra, pristojnega za finance, in predstojnika UMAR in ga posreduje državnemu zboru.
III. POSTOPEK PRIPRAVE PRORAČUNA
9. člen
(Pomladanska napoved gospodarskih gibanj)
Pomladanska napoved gospodarskih gibanj vključuje napoved makroekonomskih agregatov za tekoče in naslednji dve leti ter scenarij za naslednja tri leta. Napoved in scenarij vključujeta tudi oceno glavnih tveganj za njuno uresničitev in konzervativno oceno ob predpostavki glavnih tveganj.
Pomladansko napoved gospodarskih gibanj pripravi UMAR v 15 dneh po objavi statističnih podatkov o bruto domačem proizvodu za zadnje četrtletje preteklega leta oziroma najkasneje do 15. aprila tekočega leta.
Pomladanska napoved gospodarskih gibanj je podrobneje obrazložena v pomladanskem poročilu, ki predstavlja celovito analizo tekočih gospodarskih gibanj in ga UMAR predloži v mesecu maju tekočega leta vladi v sprejem.
10. člen
(Predhodno zbiranje podatkov)
V drugi polovici aprila tekočega leta izvede ministrstvo, pristojno za finance (v nadaljevanju: MF), predhodno zbiranje podatkov od predlagateljev finančnih načrtov, s katerimi se pridobijo podatki o prenehanju posameznih programov in o obveznostih za oblikovanje novih programov v letu t+2. Pri tem se upošteva veljavna zakonodaja in predvidena zakonodaja, ki ima finančne posledice.
11. člen
(Prva proračunska seja vlade)
Do 25. maja tekočega leta se prične prva proračunska seja vlade, na kateri predsednik vlade, minister, pristojen za finance, in predstojnik UMAR predstavijo osnutek proračunskega memoranduma.
Vlada na prvi proračunski seji uskladi in določi:
1. globalni nominalni okvir izdatkov proračuna po ekonomski klasifikaciji z navedbo ciljne višine primanjkljaja ali presežka za obdobje naslednjih štirih let kakor tudi ciljno višino dolga države za to obdobje in
2. državne razvojne prioritete za proračunsko obdobje.
12. člen
(Usklajevanje proračunskih izdatkov)
Po končani prvi proračunski seji vlade se na podlagi sklepa vlade prične usklajevanje med MF in predlagatelji finančnih načrtov o razrezu proračunskih izdatkov za leto t+2 po:
– področjih proračunske porabe,
– glavnih programih in
– proračunskih uporabnikih.
Usklajevanje se zaključi v roku dveh tednov po prvi proračunski seji.
13. člen
(Druga proračunska seja vlade)
Druga proračunska seja vlade se prične do 15. junija tekočega leta. Vlada na njej na predlog MF določi:
1. razrez proračunskih izdatkov za področja proračunske porabe do ravni glavnih programov in
2. razrez po predlagateljih finančnih načrtov.
Vlada pri usklajevanju upošteva opredeljene državne razvojne prioritete, določene na prvi proračunski seji vlade, in načelo, da je za povečanje proračunskih izdatkov za posamezne glavne programe praviloma potrebno zmanjšati proračunske izdatke na ostalih glavnih programih proračunske porabe tako, da spremembe ne vplivajo na skupni obseg predlaganih proračunskih izdatkov, ki je določen na prvi proračunski seji vlade.
14. člen
(Navodilo za pripravo proračuna)
Skladno s sklepi prve in druge proračunske seje izda minister, pristojen za finance, navodilo za pripravo proračuna. Navodilo vsebuje:
1. sklepe prve in druge proračunske seje vlade,
2. temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračunov,
3. s strani vlade določen razrez pravic porabe za področja proračunske porabe in glavne programe ter na podlagi le-tega izhajajoč razrez pravic porabe po predlagateljih finančnih načrtov, področjih proračunske porabe in glavnih programih, ki ga pripravi MF,
4. navodila in roke za pripravo:
– predlogov finančnih načrtov;
– obrazložitev finančnih načrtov;
– načrta razvojnih programov za obdobje naslednjih štirih let;
– predloga programa prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja;
– predloga načrta delovnih mest;
– predloga načrta nabav in gradenj;
– drugih načrtov namenskih in nenamenskih prejemkov in izdatkov proračuna;
– druga tehnična in vsebinska navodila za pripravo predloga proračuna.
MF pošlje navodilo za pripravo proračuna predlagateljem finančnih načrtov v desetih dneh po zaključku druge proračunske seje.
15. člen
(Predložitev predlogov finančnih načrtov)
Predlog finančnega načrta predložijo predlagatelji finančnih načrtov MF do 30. julija tekočega leta oziroma do dne, ki ga določi vlada.
16. člen
(Predlogi finančnih načrtov nekaterih subjektov sektorja država)
Predlagatelji finančnih načrtov se morajo pri pripravi svojega finančnega načrta uskladiti z ZZZS, ZPIZ, javnimi skladi, javnimi zavodi in agencijami, katerih ustanovitelj je država.
ZZZS, ZPIZ, javni skladi in agencije, katerih ustanovitelj je država, morajo upoštevaje izhodišča proračunskega memoranduma pripraviti predloge finančnih načrtov za proračunsko leto za katero se pripravlja proračun.
ZZZS in ZPIZ posredujeta predlog finančnega načrta ministrstvu, pristojnemu za zdravje, oziroma ministrstvu, pristojnemu za delo, družino in socialne zadeve, do 30. avgusta tekočega leta, ta pa jih do 10. septembra tekočega leta pošljeta MF, ki ju skupaj s predlogom proračuna predloži vladi.
Javni skladi in agencije, katerih ustanovitelj je država, pošljejo predlog finančnega načrta resornemu ministrstvu do 30. avgusta tekočega leta, ta pa MF do 10. septembra tekočega leta, ki jih skupaj s predlogom proračuna predloži vladi.
17. člen
(Predložitev proračunskega memoranduma in predloga proračuna)
Do 20. septembra tekočega leta minister, pristojen za finance, predloži vladi v sprejem:
1. proračunski memorandum in
2. predlog proračuna.
Vlada predloži proračunski memorandum in predlog proračuna državnemu zboru do 30. septembra tekočega leta.
18. člen
(Jesenska napoved gospodarskih gibanj)
Jesenska napoved gospodarskih gibanj vključuje napoved makroekonomskih agregatov za tekoče in naslednji dve leti ter scenarij za naslednja tri leta. Napoved in scenarij vključujeta tudi oceno glavnih tveganj za njuno uresničitev in konzervativno oceno ob predpostavki glavnih tveganj.
Jesensko napoved gospodarskih gibanj pripravi UMAR v 15 dneh po objavi statističnih podatkov o bruto domačem proizvodu za drugo četrtletje tekočega leta oziroma do 15. oktobra tekočega leta. Vlada upošteva jesenske napovedi gospodarskih gibanj pri oblikovanju dopolnjenega predloga proračuna, skladno s poslovnikom državnega zbora.
Jesenska napoved gospodarskih gibanj je podrobneje obrazložena v jesenskem poročilu, ki predstavlja celovito analizo tekočih gospodarskih gibanj in ga UMAR predloži v mesecu novembru tekočega leta vladi v sprejem.
19. člen
(Dopolnjeni predlog proračuna)
Po sprejemu proračuna v državnem zboru in njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije morajo predlagatelji finančnih načrtov pripraviti obrazložitev svojih finančnih načrtov, ki je usklajena s sprejetim proračunom. Obrazložitev morajo pripraviti v 15 dneh po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in jo poslati MF.
MF pripravi redakcijo vseh obrazložitev in jo predloži vladi v sprejem najkasneje 40 dni po objavi proračuna v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vlada sprejme obrazložitev sprejetega proračuna in jo objavi.
IV. POSTOPEK PRIPRAVE SPREMEMB PRORAČUNA
20. člen
(Spremembe proračuna)
Vlada določi spremembe proračuna v primeru, da se bistveno spremenijo predpostavke gospodarskega razvoja, usmeritve ekonomske in javnofinančne politike oziroma v primeru, da ocena izvršitve tekočega proračuna pomembno odstopa od sprejetega proračuna.
MF pripravi na podlagi spremenjenih predpostavk novo oceno prejemkov in izdatkov državnega proračuna za leto t+1. Upoštevaje nominalni primanjkljaj oziroma presežek sprejetega proračuna za leto t+1 pripravi MF nov predlog proračunskih izdatkov.
Nove ocene prejemkov in izdatkov morajo biti upoštevane v osnutku proračunskega memoranduma.
21. člen
(Postopek priprave sprememb proračuna)
V postopku priprave sprememb proračuna se smiselno uporabijo določbe 11., 12., 13., 14., 15. 16., 17. in 19. člena te uredbe.
Vlada lahko določi spremembo proračuna tudi takrat, kadar ne pride do pomembnih sprememb v ekonomski oziroma v fiskalni politiki. Tedaj poteka postopek priprave sprememb proračuna na način kot velja za pripravo rebalansa proračuna.
Postopek priprave sprememb proračuna poteka časovno hkrati s pripravo proračuna za leto t+2.
V. POSTOPEK PRIPRAVE REBALANSA PRORAČUNA
22. člen
(Rebalans proračuna)
Vlada predlaga rebalans proračuna, če izvajanje ukrepov iz 40. člena ZJF ne uravnoteži proračuna oziroma če vlada oceni, da ukrepi ne bodo pripeljali do uravnoteženja proračuna.
23. člen
(Postopek priprave rebalansa proračuna)
Postopek se prične s pripravo izhodišč in predlogov ukrepov iz 40. člena ZJF, ki jih sprejme vlada.
Predlog rebalansa pripravi MF in se pri tem uskladi s predlagatelji finančnih načrtov.
Rebalans proračuna se ne pripravi, če izvajanje ukrepov iz 40. člena ZJF uravnoteži proračun. V tem primeru MF vladi poroča o učinkih ukrepov in o uravnoteženju proračuna.
VI. VSEBINE PREDLOGOV FINANČNIH NAČRTOV NEPOSREDNIH UPORABNIKOV PRORAČUNA IN NAČRTA RAZVOJNIH PROGRAMOV
24. člen
(Vsebina predloga finančnega načrta)
Predlog finančnega načrta predlagatelja je sestavljen iz finančnega načrta in njegove obrazložitve.
Predlagatelji finančnih načrtov pripravijo podrobne predloge finančnih načrtov po strukturi, ki jo predpiše minister, pristojen za finance, in je kombinacija:
1. institucionalne klasifikacije,
2. funkcionalno-programske klasifikacije in
3. ekonomske klasifikacije.
Obrazložitev predloga finančnega načrta, ki predstavlja tudi program dela oziroma letni izvedbeni načrt predlagatelja finančnega načrta, mora vsebovati:
1. povzetek ciljev iz dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja in glavnih programov ter podprogramov na posameznem področju proračunske porabe,
2. prikaz ciljev projektov, aktivnosti in investicijskih projektov v okviru uresničevanja ciljev iz prejšnje alinee,
3. zakonske in druge podlage, na katerih temeljijo predvidene strategije, glavni programi, podprogrami, projekti, aktivnosti in investicijski projekti,
4. fizične, finančne in opisne kazalce, s katerimi se merijo zastavljeni cilji,
5. izhodišča in kazalce, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev,
6. druga pojasnila, ki omogočajo razumevanje predlaganih ciljev,
7. poročilo o doseženih ciljih in rezultatih strateških dokumentov ter glavnih programov oziroma podprogramov za obdobje prvega polletja tekočega leta.
Pri pripravi predlogov in obrazložitev finančnih načrtov predlagatelji finančnih načrtov upoštevajo:
1. osnutek proračunskega memoranduma,
2. razrez pravic porabe, ki ga je določila vlada in
3. navodilo za pripravo proračuna.
Predlagatelji finančnih načrtov v predlogu finančnega načrta posebej označijo podprograme, aktivnosti in projekte, ki:
1. se izvajajo na ravni regij ali občin in predstavljajo sofinanciranje regionalnih ali občinskih razvojnih programov ali
2. so del DRP-RS.
25. člen
(Vsebina načrta razvojnih programov)
Načrt razvojnih programov je sestavni del proračuna, ki se ob upoštevanju določb iz 12. člena ZJF prikaže po:
1. strukturi funkcionalno-programske klasifikacije,
2. posameznih programih neposrednih uporabnikov in
3. virih financiranja za celovito izvedbo programov.
Načrt razvojnih programov se izdela za obdobje celotnega trajanja v načrt vključenih programov in projektov, v proračunu pa se prikaže po posameznih programih in projektih ter virih sredstev za njihovo izvedbo za proračunsko leto, na katerega se nanaša, in za naslednja tri leta oziroma do leta t + 4 za:
1. investicije in investicijske transfere in
2. državne pomoči.
Načrt razvojnih programov se dopolnjuje vsako leto ob pripravi proračuna.
26. člen
(Načrtovanje obremenitev proračuna in finančnih načrtov v naslednjih letih)
V načrt razvojnih programov se prednostno uvrsti programe in projekte, ki so že predvideni za izvajanje v letu, za katero se sprejema proračun, zatem pa se izbira in uvršča programe in projekte, ki se bodo na novo uvrstili v načrt razvojnih programov.
Za proračunsko leto, za katero se pripravlja proračun, se vključi v načrt razvojnih programov izdatke do višine globalnega razreza proračunskih izdatkov na nivoju področij proračunske porabe ter glavnih programov iz proračunskega memoranduma, za naslednja leta pa se kot omejitev upošteva predvidena nominalna rast razpoložljivih sredstev v skladu s projekcijami v proračunskem memorandumu.
27. člen
(Pogoji za uvrstitev projektov in aktivnosti v načrt razvojnih programov)
Projekt oziroma aktivnost se lahko uvrsti v glavne programe in podprograme, ki so sestavni del načrta razvojnih programov, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. usklajenost ciljev s cilji DRP-RS in cilji proračunskega memoranduma,
2. če je za projekt investicijskega značaja izdelana investicijska dokumentacija v skladu z uredbo o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Uradni list RS, št. 82/98, 86/98, 43/99, 79/99 in 39/00; v nadaljevanju: uredba o enotni metodologiji) in potrjena najmanj na nivoju predinvesticijske zasnove,
3. če je projekt možno realizirati v predvidenem obdobju (pridobitev soglasij in dovoljenj, kot npr. lokacijsko dovoljenje itd.),
4. če posamezen program ali projekt izpolnjuje pogoje zakona o nadzoru državnih pomoči (Uradni list RS, št. 1/00),
5. če je projekt, ki je sestavni del investicijskih transferov občinam, izdelan v skladu z navodilom o načinu in postopkih za izdajo soglasij za investicije v občinah, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 55/99).
Predlog programa ali projekta, ki teh pogojev ne izpolnjuje, se ne sme uvrstiti v načrt razvojnih programov.
O uvrstitvi projektov in aktivnosti v glavne programe in podprograme, ki so del načrta razvojnih programov, ob izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena, odločajo tudi:
1. merila učinkovitosti in gospodarnosti investicij, ki so določena v uredbi o enotni metodologiji,
2. merila, ki odražajo cilje DRP-RS in državne razvojne prioritete za tekoče obdobje ter
3. merila in pogoji, ki se jih vnaprej določi za rangiranje projektov v področja proračunske porabe.
VII. DRUGI DOKUMENTI DOLGOROČNEGA RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA
28. člen
(Vrste dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja)
Drugi dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja določajo način izvajanja SGRS v okviru sprejemanja in uresničevanja proračuna.
Drugi dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja so:
1. DRP-RS,
2. regionalni razvojni programi,
3. prostorski plani,
4. nacionalni programi in drugi razvojni programi,
5. Predpristopni ekonomski program in
6. Enotni programski dokument.
29. člen
(Obvezne vsebine dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja)
Dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja morajo prikazati vsaj:
1. strateške cilje,
2. fizične in finančne indikatorje, potrebne za spremljanje njihovega uresničevanja in merjenje doseganja ciljev,
3. usklajen indikativni finančni načrt s prikazom skupnih stroškov in virov financiranja (proračun, vključujoč mednarodne donacije, proračuni lokalnih skupnosti, ostali viri, kot so privatna sredstva itd.) po posameznih letih,
4. predhodno napoved učinkov njihovega uresničevanja na gospodarstvo in socialo, varstvo okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora,
5. prikaz skladnosti ciljev z državnimi razvojnimi prioritetami in s SGRS,
6. podrobno razčlenjen institucionalni okvir in organizacijo izvajanja, vrednotenja in nadzora in
7. prikaz aktivnosti za uveljavitev načela partnerstva s socialnimi in lokalnimi partnerji ter institucijami civilne družbe v postopkih priprave in izvajanja.
Kot pomoč pri oblikovanju finančnih in fizičnih indikatorjev se lahko uporabijo podatki Statističnega urada Republike Slovenije, kjerkoli je to primerno.
30. člen
(Državni razvojni program Republike Slovenije)
DRP-RS je dolgoročni izvedbeni dokument SGRS in drugih dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja, ki prikazuje državne razvojne prioritete, glavne programe in podprograme.
DRP-RS sprejme vlada na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo in v sodelovanju z ministrom, pristojnim za finance, ter ministri, pristojnimi za posamezna vsebinska področja.
DRP-RS se pripravi na nivoju glavnih programov in podprogramov, ki ustreza proračunski strukturi.
Pri določanju števila državnih razvojnih prioritet, glavnih programov in podprogramov ter obsega sredstev, ki se namenjajo za njihovo realizacijo, se kot podlaga upošteva proračunski memorandum, predlog proračuna oziroma sprejeti proračun in SGRS.
31. člen
(Regionalni razvojni program)
Regionalni razvojni program je temeljni programski in izvedbeni dokument na regionalni ravni, ki vsebuje razvojne prednosti regije in finančno ovrednotene projekte in programe ter je pripravljen v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja. Regionalni razvojni program mora biti usklajen z DRP-RS in proračunom države in občin.
32. člen
(Prostorski plani)
Prostorski plani so državni prostorski plan in prostorski plani lokalnih skupnosti. Pripravijo se skladno s prostorsko zakonodajo.
33. člen
(Nacionalni program)
Nacionalni program je dolgoročni dokument, ki opredeljuje programe dejavnosti na posameznih področjih.
Nacionalni program sprejme državni zbor, kadar to določa zakon.
34. člen
(Predpristopni ekonomski program)
Predpristopni ekonomski program je dokument, ki ga vlada sprejme v okviru predpristopnega dialoga o ekonomski in monetarni politiki. Predpristopni ekonomski program predstavlja usmeritve vlade na področju ekonomske in javnofinančne politike ter strukturnih reform.
Vlada sprejme Predpristopni ekonomski program v mesecu avgustu tekočega leta na predlog ministra, pristojnega za finance, in predstojnika UMAR.
MF in UMAR pripravita predlog predpristopnega ekonomskega programa na osnovi osnutka proračunskega memoranduma in v sodelovanju z ministrstvi ter Banko Slovenije.
Vlada Predpristopni ekonomski program posreduje Evropski komisiji.
35. člen
(Enotni programski dokument)
Enotni programski dokument je dokument države članice Evropske skupnosti, s katerim država članica predstavi strategijo razvoja države in je osnova za izvajanje dolgoročne razvojne politike ter dolgoročnega proračunskega načrtovanja.
Enotni programski dokument sprejme vlada in ga posreduje Evropski komisiji.
36. člen
(Spreminjanje dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja)
Dokument dolgoročnega razvojnega načrtovanja se prilagodi spremenjenim razmeram, če se ugotovi tolikšna odstopanja v podlagah, na katerih temelji, da ni več izvedljiv ali če to narekujejo drugi utemeljeni razlogi.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
Če se v tekočem letu izvajajo ukrepi v skladu s 40. členom ZJF vlada, če je to potrebno, določi roke iz 12., 13., 15. in 17. člena te uredbe.
38. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati uredba o podlagah in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna (Uradni list RS, št. 56/00 in 56/01).
39. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 400-21/2001-2
Ljubljana, dne 21. maja 2002.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Minister